Na podlagi 138. in 140. člena ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/91-I) in 64. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93; 6/94 – odločba US RS, 45/94 – odločba US RS in Uradni list RS, št. 57/94 in 14/95) je Občinski svet občine Žalec na seji dne 20. aprila 1995 sprejel
S T A T U T
Občine Žalec
I. SPLOŠNE DOLOČBE TER OBMOČJE IN DELI OBČINE
1. člen
Občina Žalec je samoupravna lokalna skupnost.
Območje Občine Žalec obsega območja naslednjih naselij:
Andraž nad Polzelo, Arja vas, Braslovče, Breg pri Polzeli, Brnica, Brode, Čeplje, Čreta, Črni vrh, Dobriša vas, Dobrič, Dobrovlje, Dobrteša vas, Dolenja vas, Drešinja vas, Galicija, Glinje, Gomilsko, Gotovlje, Grajska vas, Griže, Hramše, Jeronim, Kale, Kamenče, Kapla, Kaplja vas, Kasaze, Latkova vas, Letuš, Levec, Liboje, Limovce, Loke, Ložnica pri Žalcu, Ločica ob Savinji, Ločica pri Vranskem, Mala Pirešica, Male Braslovče, Marija Reka, Matke, Migojnice, Miklavž pri Taboru, Novo Celje, Ojstriška vas, Orla vas, Orova vas, Parižlje, Pernovo, Petrovče, Podgorje pri Letušu, Podkraj, Podlog v Savinjski dolini, Podvin, Podvin pri Polzeli, Podvrh, Poljče, Polzela, Pondor, Pongrac, Ponikva pri Žalcu, Prapreče, Prebold, Prekopa, Preserje, Rakovlje, Ruše, Selo pri Vranskem, Spodnje Gorče, Spodnje Grušovlje, Spodnje Roje, Stopnik, Studence, Sv. Lovrenc, Šempeter v Savinjski dolini, Šentrupert, Šešče pri Preboldu, Šmatevž, Tabor, Tešova, Topovlje, Trnava, Velika Pirešica, Vologa, Vransko, Vrbje, Zabukovica, Zahomce, Zajasovnik – Del, Zakl, Zalog pri Šempetru, Založe, Zaloška Gorica, Zaplanina, Zavrh pri Galiciji, Zgornje Gorče, Zgornje Grušovlje, Zgornje Roje, Žalec, Železno.
2. člen
Občina varuje koristi svojega prebivalstva. V okviru ustave in zakonov samostojno opravlja svoje zadeve in izvršuje naloge, ki so nanjo prenešene s področnimi zakoni ter naloge, ki jih s soglasjem občine prenese v občinsko pristojnost država.
3. člen
Občani uresničujejo lokalno samoupravo v občini neposredno in prek organov občine.
Občina se lahko pri uresničevanju skupnih nalog povezuje in sodeluje s sosednjimi in drugimi občinami ter širšimi lokalnimi samoupravnimi skupnostmi.
4. člen
Občani se lahko obračajo s peticijo ali drugo pobudo na katerikoli organ občine, ki jim mora odgovoriti najkasneje v 30 dneh.
5. člen
Občina je pravna oseba. Sedež Občine Žalec je v Žalcu, Savinjske čete 5.
Občina Žalec ima svoj pečat, ki je v obliki kroga. Na zgornji krožnici ima napis “Občina”, na spodnji pa napis “Žalec”. V sredini je znak hmeljeve kobule in lista.
Pečat občinskega sveta ima na zgornji krožnici napis “Občina Žalec”, na spodnji krožnici pa napis “Občinski svet”.
Pečat župana ima na zgornji krožnici napis “Občina Žalec”, na spodnji krožnici pa napis “Župan”.
Pečat občinske uprave ima na zgornji krožnici napis “Občina Žalec”, na spodnji krožnici pa napis “Občinska uprava” in naziv notranje organizacijske enote.
6. člen
Občina Žalec ima svoj grb in zastavo. Grb občine je polje zelene barve, v spodnjem delu zaobljeno, v zgornjem delu pa zaključeno z ravno modro črto. V sredini ima zlato rumen znak hmeljeve kobule in lista.
Zelena barva simbolizira Savinjsko dolino, modra barva reko Savinjo, kobula in listi pa hmelj.
Zastava Občine Žalec je zelene barve pravokotne oblike, razmerje med širino in dolžino je 1:2. V desnem zgornjem kotu je zlato rumeni znak hmeljeve kobule in lista.
7. člen
Praznik Občine Žalec je 6. september – zgodovinski dan, ko je bil leta 1868 v Žalcu II. tabor na Slovenskem.
8. člen
V občini so ustanovljene Krajevne skupnosti Andraž, Braslovče, Galicija, Gomilsko, Gotovlje, Griže, Letuš, Liboje, Petrovče, Polzela, Ponikva, Prebold, Šempeter, Šešče, Tabor, Trnava, Vransko, Vrbje in Žalec.
Krajevna skupnost je enovita ali pa je razdeljena na vaške skupnosti.
Krajevna skupnost je pravna oseba.
Krajevna skupnost nastopa v pravnem prometu v svojem imenu in za svoj račun.
Zaradi zadovoljevanja določenih skupnih potreb lahko krajani naselja, deli naselja ali več posameznih naselij ustanovijo krajevno skupnost, vaško in mestno skupnost.
Odločitev o oblikovanju in preoblikovanju krajevne skupnosti sprejmejo prebivalci z referendumom z večino glasov tistih, ki so se udeležili referenduma. Referendum je veljaven, če se ga je udeležila več kot polovica volilcev z območja, za katerega se oblikuje krajevna skupnost.
9. člen
Občinski svet lahko s sklepom prenese upravljanje določenih zadev iz občinske pristojnosti v upravljanje krajevni skupnosti. Za ta namen določi občinski svet tudi ustrezna sredstva.
10. člen
Občinski svet mora predhodno dobiti mnenje organov krajevne skupnosti, kadar odloča o zadevah, ki prizadevajo interese prebivalcev samo te skupnosti.
11. člen
Občina Žalec pri opravljanju skupnih zadev sodeluje z drugimi občinami po načelih prostovoljnosti in solidarnosti.
II. NALOGE OBČINE
12. člen
Občina po svojih organih samostojno ureja in opravlja vse lokalne zadeve javnega pomena, določene s tem statutom in zakonom, zlasti pa:
a) na področju normativnega urejanja:
– sprejema statut občine, odloke in druge občinske akte;
– sprejema občinski proračun in zaključni račun;
– sprejema načrt razvoja občine;
– sprejema prostorske plane;
– predpisuje lokalne davke;
– ureja upravljanje z energetskimi in komunalnimi objekti;
– ureja javne ceste, javne poti, rekreacijske ter druge javne površine;
– ureja javni red v okviru svoje pristojnosti;
– ureja občinske javne službe;
– ureja način in pogoje opravljanja s premoženjem občine;
– določa prekrške in denarne kazni za prekrške iz občinske pristojnosti;
– sestavlja premoženjsko bilanco, s katero izkazuje vrednost svojega premoženja;
– ureja varstvo pred naravnimi nesrečami;
– določa organizacijo in način dela v vojni;
– ureja druge lokalne zadeve javnega pomena v skladu z zakonom.
b) pospešuje:
– dejavnost socialnega skrbstva, predšolske vzgoje, varstva družine, skrbi za socialno ogrožene, invalide in ostarele;
– vzgojno, izobraževalno, raziskovalno, informacijsko dokumentacijsko, društveno, turistično in kulturno dejavnost;
– razvoj športa in rekreacije;
– osebno in vzajemno zaščito prebivalcev ter dejavnosti za preprečevanje in ublažitev naravnih in drugih nesreč.
c) na področju upravljanja:
– upravlja občinsko premoženje;
– upravlja lokalne javne službe;
– vodi javna in druga podjetja;
– upravlja občinske javne površine in drugo javno dobro;
– upravlja z lokalnimi javnimi cestami in javnimi potmi in javnimi površinami;
– vodi sile za zaščito, reševanje in pomoč.
č) s svojimi sredstvi:
– gradi, vzdržuje lokalne javne ceste, javne poti, trge in ulice;
– pospešuje kulturno, društveno, vzgojno in knjižnično dejavnost;
– gradi komunalne objekte in naprave;
– gradi stanovanja za socialno ogrožene;
– zagotavlja delovanje lokalnih javnih služb;
– zagotavlja delovanje občinskega sveta, župana, delovnih teles, občinskega sveta, skladov ter občinske uprave;
– zagotavlja izvajanje dejavnosti na področju izobraževanja, socialnega varstva, predšolske dejavnosti, zdravstvenega varstva, kulturne in naravne dediščine, športa in drugih dejavnosti iz občinske pristojnosti;
– daje subvencije in tekoče prenose v gospodarske javne službe (komunalna dejavnost, stanovanjska dejavnost, cestna dejavnost, gospodarjenje s prostorom, druge dejavnosti);
– zagotavlja sredstva za delovanje požarne varnosti, opravljanje pokopališke, pogrebne in mrliško ogledne službe,
– daje subvencije za razvoj kmetijstva in drugih gospodarskih dejavnosti;
– v okviru pristojnosti in možnosti sofinancira raziskovalno dejavnost;
– organizira, usposablja, opremlja, zagotavlja delovanje na področju zaščite in reševanja, alarmiranja in požarnega varstva.
d) vzdržuje:
– lokalne javne ceste, javne poti, gozdne ceste, rekreacijske in druge javne površine;
– energetske in komunalne objekte.
e) s svojimi ukrepi:
– spodbuja razvoj podjetništva, obrtništva, kmetijstva in turizma;
– pospešuje razvoj športa in rekreacije;
– razvija dejavnosti za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami;
– skrbi za varstvo zraka, tal, vodnih virov, varstvo pred hrupom ter za urejeno zbiranje odpadkov.
f) zagotavlja in organizira:
– pomoč in reševanje za primere elementarnih nesreč v skladu z zakonom;
– osnovno zdravstveno mrežo, na primarni ravni ter lekarniško dejavnost;
– obveščanje in alarmiranje prebivalstva;
– komunalno nadzorstvo iz občinske pristojnosti;
– izvensodno poravnavo sporov.
g) pridobiva in razpolaga:
– z vsemi vrstami premoženja;
– s sredstvi za delovanje in razvoj občine.
h) sklepa:
– pogodbe o pridobivanju in odtujitvi premičnin in nepremičnin, o koncesijah, o uporabi javnega dobra in o opravljanju gasilske javne službe ter nalog zaščite in reševanja in o drugih razmerjih, v katera stopa občina.
13. člen
Občina opravlja tudi zadeve, ki se nanašajo na:
– volitve predstavnikov lokalnih interesov v Državni svet,
– nadzorstvo nad izvajanjem dela občinskih javnih služb in javnih prireditev,
– evidenco občinskih zemljišč in drugega premoženja in register stanovanj,
– ugotavljanje javnega interesa za razlastitev za potrebe občine,
– določanje pogojev za uporabo stavbnih zemljišč,
– odločanje o rabi prostora,
– gasilstvo kot obvezno lokalno službo,
– civilno zaščito, opazovanje in obveščanje,
– varstvo naravne in kulturne dediščine,
– ukrepe za zaščito okolja,
– sprejemanje prostorskih izvedbenih aktov,
– odločanje o namembnosti urbanega prostora,
– javno zdravstveno službo na primarni ravni ter lekarniško dejavnost,
– mrliško ogledno službo,
– določanje komunalnih dejavnosti,
– organizacijo dimnikarske službe,
– oskrbo naselij s toplotno energijo in plinom iz lokalnih omrežij,
– odlaganje odpadkov in opravljanje drugih dejavnosti varstva okolja,
– graditev in vzdrževanje komunalnih in energetskih objektov,
– graditev in vzdrževanje lokalnih cest, ulic in trgov,
– vzdrževanje gozdnih cest,
– pospeševanje razvoja kmetijstva in ohranjanje naravne krajine,
– varstvo zraka, tal, vodnih virov, varstvo pred hrupom,
– urejanje lokalnega prometa,
– določanje pogojev za opravljanje obrti, gostinstva in turizma,
– določanje kazni iz občinske pristojnosti,
– predpisovanje prometne ureditve,
– ustvarjanje pogojev za gradnjo stanovanj,
– zagotavljanje javne službe za osebno pomoč ter za pomoč na domu,
– upravni nadzor nad izvajanjem svojih predpisov.
14. člen
Občina opravlja statistično evidenčno in analitično funkcijo za svoje potrebe ter za te potrebe pridobiva na podlagi pisne zahteve statistične in evidenčne podatke od pooblaščenih organov v skladu z zakonom.
15. člen
Občina predpisuje pod pogoji, ki jih določa zakon naslednje davke in druge občinske dajatve:
– davek od premoženja,
– davek na dediščine in darila,
– davek na dobitke od iger na srečo,
– davek na promet nepremičnin,
– določa najemnine in zakupnine za oddana zemljišča, stanovanja, lokale in druge občinske objekte,
– določa pogoje za oddajo in najem objektov in drugega premoženja,
– predpisuje občinske takse in nadomestila,
– določa nadomestilo za obremenitev okolja,
– predpisuje druge dajatve v skladu z zakonom.
III. ORGANI OBČINE
a) Skupne določbe
16. člen
Organi občine so občinski svet, župan in nadzorni odbor. Organ občine je tudi občinska volilna komisija.
Občina ima tudi svet krajevnih skupnosti.
Člani občinskega sveta in nadzorni odbor opravljajo svojo funkcijo praviloma neprofesionalno.
17. člen
Organi občine in krajevnih skupnosti se volijo za štiri leta.
18. člen
Delo občinskih organov je javno.
Javnost dela se zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu občinskih organov, z navzočnostjo občanov in predstavnikov javnih občil na sejah občinskega sveta ter na druge načine, ki jih določa poslovnik občinskega sveta.
Občinski svet obvešča javnost o svojem delu in o delu delovnih teles občinskega sveta.
Javnosti niso dostopni dokumenti in gradiva sveta in drugih občinskih organov, ki so zaupne narave.
19. člen
Občinski organi so sklepčni, če je na njihovih sejah navzoča več kot polovica njihovih članov.
b) Občinski svet
20. člen
Občinski svet je najvišji organ odločanja v občini.
Občinski svet ima naslednje pristojnosti:
– sprejema statut občine,
– sprejema odloke in druge občinske akte,
– sprejema poslovnik za svoje delo,
– sprejema prostorske plane in druge plane razvoja občine,
– potrjuje začasne nujne ukrepe,
– sprejema občinski proračun in zaključni račun,
– ustanavlja občinske odbore, komisije in druga delovna telesa ter imenuje in razrešuje njihove člane,
– imenuje člane nadzornega odbora,
– imenuje volilne komisije za občinske volitve,
– na predlog župana imenuje in razrešuje podžupana in tajnika občinske uprave,
– nadzoruje delo župana in podžupana,
– sprejema organizacijo in delovno področje občinske uprave, nadzoruje njeno delo glede izvrševanja odločitev občinskega sveta ter daje predhodno soglasje k aktu o sistemizaciji občinske uprave,
– določa organizacijo in način delovanja v vojni,
– odloča o pridobitvi in odtujitvi premičnin in nepremičnin,
– odloča o najemu občinskega posojila,
– razpisuje referendum,
– daje pobudo za sklice zborov občanov,
– ustanavlja gospodarske in druge javne zavode ter javne gospodarske službe,
– daje koncesije,
– določa prispevke za opravljanje komunalnih storitev,
– določa in spremlja politiko cen iz pristojnosti občine,
– sprejema poslovno poročilo, obračun in zaključni račun javnih služb in zavodov, katerih ustanovitelj je občina,
– določa organizacijo, način izvajanja programa, letni načrt s področja varstva pred naravnimi nesrečami,
– daje soglasje k prevzemu opravljanja državnih nalog,
– ustanavlja sklade,
– odloča o priznanjih občine v skladu z odlokom,
– imenuje, razrešuje in daje soglasje k imenovanju direktorjev javnih podjetij in zavodov, katerih ustanovitelj je občina,
– imenuje in razrešuje predstavnike občine v sosvet načelnika upravne enote,
– imenuje in razrešuje člane sveta za varstvo uporabnikov javnih dobrin, ter člane odbora za razpolaganje z dodeljenimi sredstvi požarnega sklada,
– odloča o drugih zadevah, ki jih določa zakon, statut in odloki.
21. člen
Občinski svet daje predhodno mnenje k imenovanju načelnika upravne enote za območje občine.
Občinski svet odloča o vseh na občino prenesenih zadevah iz državne pristojnosti, če zakon ne določa, da o teh zadevah odloča drug občinski organ.
22. člen
Občinski svet ima 36 članov.
Funkcija člana občinskega sveta ni združljiva s funkcijo župana, podžupana in člana nadzornega odbora kot tudi ne z delom v občinski upravi.
Funkcija člana občinskega sveta tudi ni združljiva s funkcijo načelnika upravne enote in vodje notranje organizacijske enote v upravni enoti kot tudi ne z delom v državni upravi na delovnih mestih, na katerih delavci izvršujejo pooblastila v zvezi z nadzorstvom nad zakonitostjo oziroma nad primernostjo in strokovnostjo dela organov občine.
23. člen
Občinski svet se voli na podlagi splošne in enake volilne pravice z neposrednim in tajnim glasovanjem.
Volilno pravico imajo državljani, ki imajo v občini stalno prebivališče.
Občinski svet se voli po načelu, ki ga določa zakon.
Za volitve občinskega sveta se občina lahko razdeli na volilne enote, ki jih določi odlok občinskega sveta.
24. člen
Članu občinskega sveta preneha mandat:
– če izgubi volilno pravico,
– če postane trajno nezmožen za opravljanje funkcije,
– če je s pravnomočno sodbo obsojen na nepogojno kazen zapora, daljšo od šest mesecev,
– če v treh mesecih po potrditvi mandata ne preneha opravljati dejavnosti, ki ni združljiva s funkcijo člana občinskega sveta,
– če nastopi funkcijo ali začne opravljati dejavnost, ki ni združljiva s funkcijo člana občinskega sveta,
– če odstopi.
Članu občinskega sveta prehena mandat z dnem, ko občinski svet ugotovi, da so nastali razlogi iz prejšnjega odstavka.
Ne glede na določbo 30. člena zakona o lokalnih volitvah, v primerih prenehanja funkcije zaradi razlogov iz prve do pete alinee prvega odstavka tega člena, nadomesti člana občinskega sveta, ki mu preneha funkcija, naslednji kandidat z iste liste kandidatov. Če takega kandidata ni, ga nadomesti kandidat z istoimenske liste v volilni enoti, v kateri je imela lista največji ostanek glasov v razmerju do količnika v volilni enoti.
25. člen
Občinski svet se konstituira na svoji prvi seji.
Prvo sejo občinskega sveta skliče dotedanji predsednik občinskega sveta, do izvolitve novega predsednika občinskega sveta vodi sejo najstarejši član sveta.
26. člen
Občinski svet izmed sebe izvoli predsednika in podpredsednike sveta.
Predsednik sveta predstavlja občinski svet in vodi njegovo delo.
Podpredsednik sveta pomaga predsedniku pri njegovem delu in po njegovem pooblastilu opravlja posamezne zadeve z njegovega delovnega področja.
Strokovno in administrativno pomoč pri pripravi in vodenju sej občinskega sveta, odborov in komisij zagotavlja župan z zaposlenimi v občinski upravi. Občinski svet za opravljanje teh del lahko imenuje sekretarja občinskega sveta. Če sekretar opravlja svoje delo na podlagi delovnega razmerja, sklene delovno razmerje v občinski upravi.
27. člen
Kandidata za predsednika občinskega sveta predlaga najmanj četrtina članov sveta.
Kandidat je izvoljen z dvetretjinsko večino glasov vseh članov sveta. Če pri prvem glasovanju noben kandidat ne dobi zahtevane večine, se glasovanje ponovi. Pri ponovnem glasovanju se glasuje o tistih dveh kandidatih, ki sta pri prvem glasovanju dobila največ glasov.
Predsednik sveta je lahko razrešen na predlog najmanj četrtine članov sveta. Predsednik je razrešen, če za predlog za razrešitev glasuje dvetretjinska večina vseh članov sveta.
Na enak način kot predsednik se voli in razrešuje tudi podpredsednik sveta.
Predsednik in podpredsednik občinskega sveta izrečeta po izvolitvi naslednjo prisego:
“Prisegam, da bom spoštoval ustavni red, da bom ravnal po svoji vesti in z vsemi svojimi močni deloval za blaginjo Slovenije in Občine Žalec.”
28. člen
Občinski svet se sestaja na sejah, ki jih sklicuje predsednik občinskega sveta na lastno pobudo, mora pa jih sklicati na zahtevo sveta, odbora, nadzornega odbora ali na zahtevo najmanj četrtine članov.
Predsednik mora sklicati sejo občinskega sveta tudi na obrazloženo zahtevo župana.
Predsednik mora sklicati sejo sveta najmanj enkrat v treh mesecih.
Dnevni red seje sveta predlaga predsednik sveta na lastno pobudo ali na predlog najmanj četrtine članov sveta. Dnevni red lahko predlagajo tudi vsi tisti, ki imajo pravico zahtevati sklic sveta, skupaj z zahtevo za sklic seje. O sprejemu dnevnega reda odloči svet.
Na vsaki seji občinskega sveta mora biti določen čas, najmanj pa pol ure, rezerviran za vprašanja, ki jih postavljajo člani sveta predstavnikom občinskih odborov oziroma županu, ter za odgovore nanje.
29. člen
Seje občinskega sveta so javne.
Če to zahteva javni interes, lahko svet sklene, da se javnost izključi.
Člani delovnih teles občinskega sveta in župan imajo pravico prisostvovati sejam občinskega sveta. predstavniki občinskih odborov so se na zahtevo občinskega sveta dolžni udeležiti seje odbora in odgovarjati na vprašanja članov občinskega sveta.
30. člen
Občinski svet veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina njegovih članov.
Občinski svet sprejema odločitve z večino navzočih članov, razen, če zakon ali ta statut določa drugačno večino.
Glasovanje je javno. Tajno se glasuje le, kadar tako določa zakon in statut občine.
31. člen
Občinski svet ima svoj poslovnik, s katerim podrobneje ureja način dela, postopek odločanja in razmerja do drugih občinskih organov.
Svet sprejema poslovnik z dvetretjinsko večino navzočih članov.
c) Delovna telesa občinskega sveta
32. člen
Občinski svet ima naslednje občinske odbore:
– odbor za okolje in prostor ter komunalne zadeve,
– odbor za kmetijstvo in gozdarstvo,
– odbor za negospodarske dejavnosti,
– odbor za gospodarstvo.
Občinski svet lahko z odlokom ustanovi tudi druge odbore.
33. člen
Občinski odbor šteje pet do sedem članov, od tega dva občana.
34. člen
Občinski odbor v okviru svojega delovnega področja predlaga svetu sprejem odločitev iz njegove pristojnosti.
Občinski odbor lahko opravlja druge zadeve, ki mu jih poveri občinski svet iz svoje pristojnosti.
Občinski svet sprejme odločitev o poveritvi zadev v odločanje občinskemu odboru z dvotretjinsko večino navzočih članov.
35. člen
Na predlog najmanj četrtine svojih članov lahko občinski svet z dvotretjinsko večino glasov vseh članov razreši občinski odbor in izvoli nov odbor.
36. člen
Člane občinskega odbora izvoli občinski svet izmed svojih članov in občanov. Predsednika občinskega odbora izvolijo člani odbora izmed sebe z dvetretjinsko večino glasov vseh članov odbora.
O izvolitvi članov odbora se glasuje javno. Člana občinskega odbora predlagajo najmanj trije člani sveta. Kandidate iz vrst občanov lahko predlagajo tudi zainteresirane organizacije v občini in občani.
37. člen
Pri kadrovski sestavi odbora je potrebno upoštevani strokovnost in sorazmerno zastopanost političnih strank v občinskem svetu. Odbor je izvoljen, če je zanj glasovala dvetretjinska večina vseh članov občinskega sveta.
38. člen
Odbor za okolje in prostor ter komunalne zadeve obravnava in predlaga stališča, mnenja ter daje predloge občinskemu svetu v zadevah prostorskega planiranja in rabe prostora, upravljanja z energetskimi in komunalnimi objekti, urejanja cest, javnih poti in javnih površin, problematike delovanja javnih podjetij s področja komunalnih dejavnosti, zadev stanovanjskega gospodarstva, varstva zraka, tal, vodnih virov, varstva pred hrupom ter zbiranja in odlaganja odpadkov.
Odbor obravnava vse normativne akte, ki se nanašajo na to področje in so v pristojnosti občinskega sveta ter problematiko razvoja in investicij.
39. člen
Odbor za kmetijstvo in gozdarstvo obravnava in predlaga občinskemu svetu predloge, stališča in mnenja v zadevah, ki se nanašajo na razvoj kmetijstva in kmetijske dejavnosti v občini, hitrejšega razvoja obrobnih območij občine, vzdrževanja poti in gozdnih cest ter ohranjanja naravne krajine.
40. člen
Odbor za negospodarske dejavnosti obravnava zadeve v zvezi z vprašanji predšolskega varstva, varstva otrok in družine, izobraževanja, kulture, športa, socialnega skrbstva, zdravstvenega varstva in drugih negospodarskih dejavnosti.
Odbor predlaga občinskemu svetu način in spremembe v organizaciji javnih zavodov s področja družbenih dejavnosti in drugih aktov, ki jih sprejema občinski svet.
41. člen
Odbor za gospodarstvo obravnava razvojna vprašanja gospodarstva občine ter vprašanja oblikovanja pogojev za razvoj obrti in podjetništva, turizma. Obravnava premoženjske zadeve občine, spremlja in obravnava temeljna vprašanja finančne politike ter v zvezi s tem predlaga občinskemu svetu sprejem aktov, ki se nanašajo na to področje dela.
42. člen
Občinski svet ima naslednje komisije:
– komisijo za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja ter priznanja,
– komisijo za pripravo statuta občine in poslovnika občinskega sveta,
– komisijo za pritožbe.
Občinski svet lahko ustanovi tudi druge komisije.
43. člen
Komisija za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja ter priznanja obravnava vprašanja, ki se nanašajo na mandatna vprašanja, izvolitve in imenovanja, kadrovske zadeve ter odlikovanja in priznanja.
Pri izpolnjevanju svojih nalog pripravlja predloge in mnenja ter jih posreduje občinskemu svetu ter drugim pristojnimim organom.
Komisija sprejema akte in izdaja odločbe o plačah, drugih prejemkih, nagradah, sejninah članov občinskega sveta, predsednika in podpredsednika občinskega sveta, župana, podžupana, tajnika ter članov delovnih teles.
44. člen
Komisija za pripravo statuta občine in poslovnika občinskega sveta oblikuje vsebino statuta občine ter poslovnika občinskega sveta.
Spremlja uresničevanje statuta in poslovnika, daje pobude za spremembe in dopolnitve statuta občine in poslovnika občinskega sveta. Obravnava statute pravnih oseb, h katerim daje soglasje občinski svet.
45. člen
Komisija za pritožbe obravnava pritožbe občanov, preverja njihovo utemeljenost, daje predloge za rešitev posameznih vprašanj ter predloge sklepov, ki jih je potrebno sprejeti za odpravo nepravilnosti.
Komisija opravlja tudi delo v zvezi z reševanjem vlog, ki jih odstopi komisija za vloge in pritožbe Državnega zbora.
č) Nadzorni odbor
46. člen
Nadzorni odbor:
– opravlja nadzor nad razpolaganjem s premoženjem občine,
– nadzoruje namenskost in smotrnost porabe sredstev občinskega proračuna,
– nadzoruje finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev.
Nadzorni odbor najmanj dvakrat letno poroča občinskemu svetu o svojih ugotovitvah. Poročati mora tudi o posameznih zadeveh, če to zahteva četrtina članov občinskega sveta.
47. člen
Člane nadzornega odbora imenuje občinski svet izmed občanov.
Člani nadzornega odbora so imenovani na podlagi liste kandidatov z večino glasov navzočih članov občinskega sveta. Listo kaniddatov določi predsednik občinskega sveta na podlagi predlogov najmanj četrtine članov občinskega sveta, zainteresiranih organizacij v občini in občanov.
Člani nadzornega odbora ne morejo biti člani občinskega sveta, delavci občinske uprave ter člani poslovodstev organizacij, ki so uporabniki proračunskih sredstev.
d) Svet krajevnih skupnosti
48. člen
Svet krajevnih skupnosti predstavlja interese krajevnih skupnosti v občini.
Svet sestavljajo predsedniki odborov krajevnih skupnosti.
Vsaka krajevna skupnost ima v svetu po enega predstavnika.
49. člen
Svet je posvetovalni organ, ki daje mnenja in predloge organom občine. Sklicuje ga župan občine.
Svet lahko posreduje svoje mnenje občinskemu svetu, odborom, nadzornemu odboru in županu o vseh zadevah iz njihove pristojnosti, ki se nanašajo na interese krajevnih skupnosti, zlasti pa o zadevah, ki se nanašajo na občinski proračun, na razvoj občine in na prostorsko ureditev občine.
e) Župan
50. člen
Občina ima župana in enega podžupana in tajnika.
Župan je izvoljen na neposrednih volitvah, podžupana pa imenuje na predlog župana občinski svet z večino glasov vseh članov.
Župan opravlja svojo funkcijo poklicno s polnim ali skrajšanim delovnim časom.
Župan izreče po izvolitvi enako prisego kot predsednik in podpredsednik občinskega sveta.
Mandatna doba župana in podžupana traja 4 leta.
Glede prenehanja mandata se primerno uporabljajo določbe, ki veljajo za člane občinskega sveta.
51. člen
Župan opravlja naslednje naloge:
– predstavlja in zastopa občino kot pravno osebo,
– skrbi in odgovarja za izvajanje odločitev občinskega sveta in delovnih teles občinskega sveta,
– vodi, nadzoruje in usmerja delo občinske uprave,
– predlaga občinskemu svetu v sprejem proračun občine in zaključni račun proračuna,
– predlaga odloke in druge akte iz pristojnosti občinskega sveta
– skrbi za objavo statuta, odlokov in drugih splošnih aktov občine
– določa sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi
– imenuje oziroma sklepa delovna razmerja v občinski upravi, v kolikor za to ne pooblasti tajnika občinske uprave,
– sprejema akte in ukrepe v vojnem stanju, če se občinski svet ne more sestati,
– sprejema načrte zaščite in reševanja ter skrbi za izvajanje priprav za varstvo pred naravnimi nesrečami ter vodi zaščito, reševanje in opravlja druge naloge, ki mu jih v zvezi s tem nalaga zakon,
– opravlja druge zadeve, ki jih določa zakon, statut in odloki.
Občinski svet lahko določi, da bo določene naloge iz pristojnosti občinskega sveta opravljal župan.
52. člen
Župan mora zadržati izvajanje nezakonite odločitve občinskega sveta ali občinskega odbora. Če to stori, mora navesti razloge za zadržanje take odločitve na seji občinskega sveta oziroma delovnega telesa občinskega sveta.
Če se odločitev sveta oziroma delovnega telesa občinskega sveta nanaša na zadeve, ki je bila z zakonom poverjena občini, mora župan opozoriti pristojno ministrstvo na nezakonitost oziroma neprimernost odločitve.
53. člen
Župan se ima pravico udeleževati sej občinskega sveta in občinskih odborov, sej nadzornega odbora pa le na njegovo povabilo.
54. člen
Podžupan ali tajnik pomagata županu pri njegovem delu in ga nadomeščata v odsotnosti. Župan lahko pooblasti podžupana ali tajnika za opravljanje posamičnih nalog.
V primeru trajnega zadržka, smrti, odstopa ali drugega prenehanja funkcije župana, opravlja podžupan začasno funkcijo župana do izvolitve novega župana.
55. člen
Člani občinskega sveta, župan, podžupan in tajnik občine so občinski funkcionarji.
56. člen
Funkciji župana in podžupana nista združljivi s funkcijo članov občinskega sveta in članov nadzornega odbora ter z delom v občinski upravi, kot tudi ne s funkcijami in deli iz tretjega odstavka 37.b člena zakona o lokalni samoupravi.
Če je član občinskega sveta izvoljen za župana, mu preneha mandat člana občinskega sveta.
Če je član občinskega sveta imenovan za podžupana, v času opravljanja te funkcije ne more opravljati funkcije člana občinskega sveta. V tem času opravlja funkcijo člana občinskega sveta naslednji kandidat z iste liste kandidatov. Če takega kandidata ni, opravlja funkcijo članov občinskega sveta kandidat z istoimenske liste v volilni enoti, v kateri je imela lista največji ostanek glasov v razmerju do količnika v volilni enoti.
f) Organi krajevnih skupnosti
57. člen
Organ krajevne skupnosti je odbor krajevne skupnosti. Odbor krajevne skupnosti izvoli izmed krajanov nadzorni odbor.
Odbor krajevne skupnosti in predsednika odbora krajevne skupnosti volijo volilci s stalnim prebivališčem v krajevni skupnosti po večinskem sistemu.
58. člen
Odbor krajevne skupnosti odloča o vseh zadevah v okviru nalog, ki jih samostojno opravlja krajevna skupnost.
Glede načina dela odbora krajevne skupnosti se smiselno uporabljajo določbe tega statuta, ki urejajo način dela občinskega sveta.
59. člen
Odbor krajevne skupnosti lahko izvoli izmed sebe podpredsednika odbora ter imenuje tajnika odbora krajevne skupnosti.
Tajnik pomaga predsedniku odbora krajevne skupnosti pri njegovem delu.
60. člen
Krajevna skupnost ima praviloma tajnika krajevne skupnosti, ki lahko opravlja delo profesionalno ali neprofesionalno. Tajnik lahko na osnovi dogovora opravlja delo za več krajevnih skupnosti in je lahko hkrati tudi tajnik odbora.
g) Neposredne oblike odločanja občanov
61. člen
Neposredne oblike odločanja občanov o lokalnih zadevah so zbor občanov, referendum in ljudska iniciativa.
62. člen
Zbor občanov se lahko skliče za vso občino ali pa za eno ali več krajevnih skupnosti.
63. člen
Zbor občanov v občini:
– razpravlja o spremembah statuta občine,
– razpravlja o povezovanju z drugimi občinami v širše samoupravne lokalne skupnosti,
– razpravlja o lokalni problematiki,
– razpravlja o delu občinskega sveta, župana in drugih občinskih organov,
– razpravlja o poročilih občinskih organov o njihovem delu,
– razpravlja o spremembah območja občine,
– daje mnenja o zadevah iz prejšnjih alinej,
– razpravlja o zadevah, ki jih določa zakon.
64. člen
Zbor občanov v krajevni skupnosti:
– razpravlja o problematiki v svoji skupnosti,
– razpravlja o delu svojega odbora oziroma o njegovem poročilu,
– razpravlja o delu svojega predstavnika v svetu krajevnih skupnosti,
– razpravlja o delu občinskih organov z vidika interesov svoje skupnosti,
– daje mnenja o zadevah iz prejšnjih alinej,
– predlaga sklepe za postopek ustanovitve samostojne občine.
65. člen
Zbor občanov skliče župan na lastno pobudo, na pobudo občinskega sveta ali na zahtevo najmanj pet odstotkov volilcev v občini, zbor občanov v krajevni skupnosti pa tudi na pobudo najmanj pet odstotkov volilcev v tej skupnosti ali na pobudo njenega odbora.
66. člen
Občinski svet lahko o kakšnem svojem aktu ali drugi odločitvi razpiše referendum na lastno pobudo, mora pa ga razpisati, če to zahteva najmanj deset odstotkov volivcev v občini.
Pravico glasovati na referendumu imajo vsi občani, ki imajo pravico voliti člane občinskega sveta.
Odločitev na referendumu je sprejeta, če zanjo glasuje večina volilcev, ki so glasovali.
67. člen
Postopek za izvedbo referenduma vodijo organi, ki vodijo lokalne volitve.
Glede glasovanja na referendumu in drugih vprašanj, ki niso urejena v tem statutu, veljajo določbe zakona o referendumu in ljudski iniciativi, na njegovi podlagi pa se smiselno uporabljajo tudi določbe zakona o lokalnih volitvah.
68. člen
Občinski svet lahko razpiše svetovalni referendum o posameznih vprašanjih posebnega pomena, da se ugotovi volja občanov.
Svetovalni referendum se lahko razpiše za vso občino ali za njen del.
Svetovalni referendum se mora razpisati na zahtevo najmanj pet odstotkov volivcev v občini oziroma krajevni skupnosti.
Svetovalni referendum ne zavezuje občinskih organov.
Glede izvedbe svetovalnega referenduma se smiselno uporabljajo določbe statuta o neposrednih oblikah odločanja občanov.
69. člen
Najmanj pet odstotkov volilcev v občini lahko zahteva izdajo ali razveljavitev splošnega akta ali druge odločitve iz pristojnosti občinskega sveta oziroma drugih občinskih organov.
Če se zahteva nanaša na razveljavitev splošnega akta občinskega sveta, mora ta obravnavo zahteve uvrstiti na prvo naslednjo sejo, o njej pa odločiti najkasneje v treh mesecih.
Če se zahteva nanaša na druge odločitve občinskih organov, mora pristojni organ o njej odločiti najkasneje v treh mesecih.
Glede postopka vložitve zahtevka iz prvega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo določbe zakona o referendumu in o ljudski iniciativi, ki urejajo ljudsko iniciativo.
IV. OBČINSKA UPRAVA
a) Organizacija občinske uprave
70. člen
Organizacija občinske uprave je določena s tem statutom, podrobnejša organizacija občinske uprave pa se na predlog župana določi z odlokom.
71. člen
Občinsko upravo praviloma vodi župan. Občinsko upravo lahko vodi tajnik.
Župan je za izvajanje občinskih predpisov in odločitev občinskega sveta odgovoren svetu.
Za neposredno izvajanje nalog uprave skrbijo tajnik in vodje notranjih organizacijskih enot občinske uprave.
Župan lahko pooblasti tajnika ali vodje notranjih organizacijskih enot za podpisovanje določenih aktov poslovanja.
72. člen
V okviru občinske uprave se za izvajanje določenih nalog uprave ustanovijo notranje organizacijske enote.
V občinski upravi se ustanovijo oddelek za okolje, prostor in komunalne zadeve, oddelek za gospodarske in negospodarske dejavnosti, oddelek za finance in oddelek skupnih zadev.
Občinska uprava zagotavlja opravljanje informacijske dejavnosti na svojem območju.
73. člen
Za delo uprave so tajnik in vodje notranjih organizacijskih enot odgovorni županu.
74. člen
Upravne naloge občinske uprave opravljajo tajnik, vodje notranjih organizacijskih enot, višji upravni, upravni in strokovno tehnični delavci.
Župan skladno z aktom o sistemizaciji delovnih mest občinske uprave sklene delovno razmerje za višje upravne delavce, upravne in strokovno tehnične delavce na osnovi javnega razpisa in skladno s kolektivno pogodbo za negospodarstvo.
75. člen
Akt o sistemizaciji delovnih mest sprejme župan po predhodnem soglasju občinskega sveta, pravilnik o nagrajevanju pa občinski svet.
76. člen
Občinska uprava izvršuje odloke, odredbe, pravilnike in navodila, ki jih izdajata občinski svet in župan po pooblastilu sveta.
Uprava izvršuje tudi zakone in druge predpise države, kadar občinska uprava v skladu z zakonom odloča o upravnih stvareh iz državne pristojnosti.
77. člen
Posamične akte iz izvirne pristojnosti občine izdaja tajnik oziroma vodje notranjih organizacijskih enot, ki izpolnjujejo zakonske pogoje za odločanje v upravnih stvareh, za opravljanje posameznih dejanj v postopku ali za vodenje celotnega postopka in za odločanje v upravnih stvareh.
Osebe iz prejšnjega odstavka odločajo tudi o upravnih stvareh iz prenesene državne pristojnosti in na podlagi javnih pooblastil, če ni z zakonom drugače določeno.
78. člen
V upravnem postopku o upravnih stvareh iz občinske in prenesene državne pristojnosti odločajo uradne osebe po zakonu o splošnem upravnem postopku in po posebnih postopkih, določenih z zakonom.
79. člen
Tajnik oziroma vodje notranjih organizacijskih enot skrbijo in so odgovorni za dosledno izvajanje zakona o splošnem upravnem postopku in drugih predpisov o upravnem postopku.
Župan mora zagotoviti vodenje evidence o upravnih stvareh v skladu s predpisom Ministrstva za notranje zadeve.
80. člen
O upravnih stvareh iz občinske izvirne pristojnosti lahko odloča samo uradna oseba, ki je pooblaščena za opravljanje teh zadev in ima višjo ali visoko strokovno izobrazbo in opravljen preizkus strokovne usposobljenosti za dejanja v upravnem postopku, v skladu s posebnim zakonom. Ob teh pogojih lahko na prvi stopnji v enostavnih upravnih stvareh odloča tudi uradna oseba, ki ima srednjo strokovno izobrazbo.
Če župan nima ustrezne strokovne izobrazbe za opravljanje dejanj v upravnem postopku, mora postopek do izdaje odločbe voditi uradna oseba, ki izpolnjuje pogoje za vodenje upravnega postopka po zakonu in tem statutu.
Administrativna dela v organih in službah občine lahko opravljajo delavci s srednjo strokovno izobrazbo.
81. člen
O pritožbah zoper posamične akte iz izvirne pistojnosti občinske uprave odloča župan. Zoper odločitev župana je dopusten upravni spor.
O pritožbah zoper posamične akte, ki jih v zadevah iz državne pristojnosti in na podlagi javnih pooblastil na prvi stopnji izdaja občinska uprava, odloča ministrstvo, pristojno za ustrezno področje, oziroma njegov organ v sestavi.
82. člen
O izločitvi župana odloča občinski svet.
O izločitvi tajnika oziroma vodje notranje organizacijske enote odloča župan.
O izločitvi uradne osebe odloča župan, če pa upravo vodi po pooblastilu župana tajnik, odloča o izločitvi uradnih oseb tajnik.
b) Nadzor nad zakonitostjo dela uprave
83. člen
Ministrstvo vsako na svojem področju, nadzoruje zakonitost splošnih in posamičnih aktov, ki jih iz svoje izvirne pristojnosti izdajajo župan, občinski svet in pooblaščeni delavci občinske uprave.
V zadevah, ki jih na organe občine prenese država, opravljajo pristojna ministrstva tudi nadzorstvo nad primernostjo in strokovnostjo njihovega dela.
Pri izvajanju nadzorstva po prejšnjem odstavku lahko pristojno ministrstvo predpiše organizacijo služb za izvajanje nalog iz državne pristojnosti in pogoje za opravljanje nalog na teh delovnih mestih ter daje obvezna navodila za opravljanje nalog iz državne pristojnosti.
84. člen
Občani lahko opozorijo pristojno ministrstvo, ki nadzoruje delo občinske uprave, naj ukrepa po zakonu o upravi, če ugotovi, da uprava, župan ali občinski svet pri odločanju ne ravnajo v skladu z zakonom, statutom in drugimi zakonitimi predpisi.
V. OBČINSKE JAVNE SLUŽBE
85. člen
Občina Žalec organizira obvezne javne službe na naslednjih področjih:
– oskrba s pitno vodo,
– odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih in padavinskih voda,
– ravnanje s komunalnimi odpadki,
– odlaganje ostankov komunalnih odpadkov,
– javna snaga in čiščenje javnih površin,
– urejanje lokalnih cest, javnih poti, površin za pešce in zelenih površin in javne razsvetljave v naseljih,
– pregledovanje, nadzorovanje in čiščenje kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov,
– pokopališka in pogrebna dejavnost,
– druge javne službe v skladu z zakonom.
86. člen
Občina Žalec skrbi tudi za organizacijo:
– oskrbe s toplotno energijo iz toplovodnih sistemov,
– kabelsko razdelilnega sistema za sprejem in distribucijo RTV signalov,
– oskrbe z zemeljskim plinom,
– plakatiranja,
– vzdrževanja obnove in širitve stanovanjskega fonda.
87. člen
Za izvajanje nalog iz prejšnjih dveh členov ustanavlja občina javna podjetja in javne gospodarske zavode, podeljuje koncesije, po zakonu oblikuje režijske obrate v okviru občinske uprave, in ustanavlja ostale oblike po zakonu.
88. člen
Občinski svet z odlokom o gospodarskih javnih službah določi vrste javnih služb ter načine in oblike njihovega izvajanja.
Občinski svet z odlokom ustanovi posamezno javno podjetje ali posamezni javni zavod.
VI. JAVNI ZAVODI
89. člen
Občina Žalec lahko v skladu z zakonom ustanovi javne zavode na področju družbenih dejavnosti.
Javni zavod s področja družbenih dejavnosti ustanovi občinski svet z odlokom, s katerim v skladu z zakonom določi način, vrsto in obliko organiziranja javnega zavoda.
VII. OBČINSKI SKLADI
90. člen
Občina Žalec lahko na posameznih področjih dejavnosti ustanovi sklade.
Sklad ustanovi občinski svet z odlokom, v katerem predpiše način zagotavljanja sredstev, dejavnost sklada, organe sklada, pristojnosti ustanovitelja sklada.
VIII. PREMOŽENJE IN FINANCIRANJE OBČINE
91. člen
Premoženje občine sestavljajo nepremične in premične stvari v lasti občine, denarna sredstva in pravice.
Občina mora s premoženjem gospodariti kot dober gospodar.
Občinski svet odloča o pridobitvi in odtujitvi premičnin in nepremičnin, z dvetretjinsko večino vseh članov občinskega sveta pod pogoji, ki jih določa zakon.
92. člen
Občina pridobiva prihodke iz lastnih virov in iz davkov, taks, pristojbin in drugih dajatev v skladu z zakonom.
93. člen
Prihodki in izdatki za posamezne namene financiranja javne porabe so zajeti v proračunu občine.
Proračun občine sestavljata bilanca prihodkov in odhodkov ter račun financiranja.
V bilanci prihodkov in odhodkov so izkazani vsi prihodki po virih in vrstah, odhodki pa v skupnih zneskih po posameznih namenih.
V računu financiranja se izkaže odplačevanje dolgov in zadolževanje občine.
94. člen
Sredstva proračuna se smejo uporabljati le za namene, ki so določeni s proračunom. V imenu občine se smejo prevzemati obveznosti le v okviru sredstev, ki so v proračunu predvidena za posamezne namene.
Sredstva proračuna se lahko uporabijo, če so izpolnjeni vsi s statutom in z zakonom predpisani pogoji za uporabo sredstev.
95. člen
Za izvrševanje proračuna je kot odredbodajalec odgovoren župan občine.
96. člen
Če se zaradi neenakomernega pritekanja prihodkov proračuna izvrševanje proračuna ne more uravnovesiti, se lahko za začasno kritje odhodkov uporabijo sredstva rezerve občine ali najame posojilo največ do 5% sprejetega proračuna, ki mora biti odplačano do konca proračunskega leta.
97. člen
Občina oblikuje svoje rezerve, v katere izloča del skupno doseženih prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov, ki se določi vsako leto s proračunom, vendar najmanj do 0,5% prihodkov.
Odstotek izločanja sredstev določi občinski svet na predlog župana.
Izločanje v rezervo se izvrši vsak mesec.
Izločanje prihodkov v rezerve preneha, ko dosežejo rezerve občine 2% letnih doseženih prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov za zadnje leto.
98. člen
Rezerve se uporabljajo:
1. za odhodke, nastale kot posledica naravnih in drugih nesreč, kot so zlasti suša, potres, požar, poplave in druge naravne oziroma ekološke nesreče v skladu z zakonom, epidemije, živalske kužne bolezni in rastlinski škodljivci;
2. za zagotovitev sredstev proračuna, kadar prihodki pritekajo neenakomerno;
3. za kritje proračunskega primanjkljaja.
Sredstva za namene iz 1. in 3. točke prejšnjega odstavka se dajejo praviloma brez obveznosti vračanja, sredstva iz 2. točke morajo biti vrnjena v rezerve do konca leta.
O uporabi sredstev iz 1. in 3. točke prvega odstavka odloča občinski svet.
Z odlokom občine je lahko določeno, da župan odloča o uporabi sredstev za namene iz 1. točke prvega odstavka do zneska, določenega v proračunu za tekoče leto.
99. člen
Po preteku leta, za katero je bil sprejet proračun, sprejme občinski svet zaključni račun proračuna za preteklo leto.
V zaključnem računu proračuna se izkažejo predvideni in doseženi prihodki, predvideni in doseženi odhodki, predvidena in dosežena izvršitev računa financiranja ter sredstva rezerv.
Občinski svet sprejme hkrati z zaključnim računom proračuna tudi premoženjsko bilanco občine na dan 31. decembra leta, za katerega se sprejema zaključni proračun.
Zaključni račun proračuna se predloži občinskemu svetu do konca marca tekočega leta za preteklo leto.
100. člen
Občina se sme zadolževati z izdajo vrednostnih papirjev ali z najetjem posojil.
Občina izda vrednostne papirje v skladu z zakonom.
Občina se ne sme zadolževati v tujini, razen na podlagi zakona.
101. člen
Občina se lahko zadolži le za financiranje investicij v infrastrukturne objekte in naprave, namenjene za opravljanje gospodarskih in drugih javnih služb.
Občina se lahko zadolži le v obsegu, ki ne presega 10% zagotovljene porabe občine v letu pred letom zadolževanja, odplačilo glavnice in obresti pa v posameznem letu odplačila ne sme preseči 5% zagotovljene porabe.
O zadolžitvi odloča občinski svet.
Občina o zadolžitvi obvesti Ministrstvo za finance v osmih dneh po sprejetju odločitve.
102. člen
Javna podjetja in javni zavodi, katerih ustanoviteljica je občina, se smejo zadolževati le s soglasjem ustanovitelja.
Občina sme dajati poroštva za izpolnitev obveznosti javnih podjetij in javnih zavodov, katerih ustanoviteljica je, vendar največ do 5% zagotovljene porabe v letu, v katerem se daje poroštvo.
O soglasju odloča občinski svet.
103. člen
Prihodki občine za financiranje zagotovljene porabe so:
– davek na dediščine in darila,
– davek na dobitke iger na srečo,
– davek na promet nepremičnin,
– upravne takse,
– posebna taksa za uporabo igralnih avtomatov zunaj igralnic.
Prihodki iz prejšnjega odstavka pripadajo občini v višini, ki je določena z zakonom ob njihovi uvedbi.
Za financiranje zagotovljene porabe pripada občini tudi del prihodkov od dohodnine, v višini, določeni z zakonom.
104. člen
Prihodki občine za financiranje drugih nalog so:
– davek od premoženja,
– nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča,
– krajevne takse,
– komunalne takse,
– pristojbine,
– odškodnina zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča in gozda,
– odškodnina za degradacijo prostora in onesnaževanje okolja.
– prihodki uprave,
– dodeljena sredstva požarnega sklada,
– drugi prihodki, določeni z drugimi akti.
Prihodki iz prejšnjega odstavka pripadajo občini v višini, ki je določena v aktu o njihovi uvedbi.
Ne glede na določbe prejšnjega odstavka lahko občinski svet predpiše, da se davek od premoženja plačuje v višini, ki je do petkrat večja od višine, ki je določena z zakonom.
105. člen
Sredstva za tekočo finančno izravnavo se zagotavljajo za primer, če občina ne more zagotoviti zagotovljene porabe.
106. člen
Finančno poslovanje izvršuje finančna služba.
Delo finančne službe nadzoruje župan in nadzorni odbor.
IX. SPLOŠNI IN POSAMIČNI AKTI OBČINE
a) Splošni akti občine
107. člen
Občinski svet sprejme statut občine in poslovnik za delo občinskega sveta.
Občinski svet sprejema odloke, odredbe, pravilnike in navodila kot splošne pravne akte.
Občinski svet sprejema prostorske in druge plane razvoja občine, občinski proračun in zaključni račun.
108. člen
Statut je temeljni splošni akt občine, ki ga sprejme svet z dvetretjinsko večino glasov vseh članov občinskega sveta.
109. člen
S poslovnikom, ki ga sprejme občinski svet z dvetretjinsko večino navzočih članov, se uredi organizacija in način dela občinskega sveta ter uresničevanje pravic in dolžnosti članov občinskega sveta.
110. člen
Z odlokom ureja občina na splošni način zadeve iz svoje pristojnosti, ustanavlja organe občinske uprave in določa način njihovega dela ter ustanavlja javne službe.
Z odlokom ureja občina tudi zadeve iz prenesene pristojnosti, kadar je tako določeno z zakonom.
Tajno se glasuje, kadar to zahteva najmanj četrtina članov občinskega sveta. Glasuje se z večino glasov članov občinskega sveta.
111. člen
S odredbo občina uredi določene razmere, ki imajo splošen pomen ali odreja način ravnanja v takih razmerah.
112. člen
S pravilnikom se razčlenijo posamezne določbe statuta ali odloka v procesu njunega izvrševanja.
113. člen
Z navodilom se lahko podrobneje predpiše način dela organov občinske uprave pri izvrševanju določb statuta ali odloka.
114. člen
S proračunom občine se razporedijo vsi prihodki in izdatki za posamezne namene financiranja javne porabe v občini.
Občinski proračun se sprejeme za proračunsko leto, ki se začne in konča hkrati s proračunskim letom za državni proračun.
Tajno se glasuje, kadar to zahteva najmanj četrtina članov občinskega sveta. Glasuje se z večino glasov članov občinskega sveta.
b) Postopek za sprejem odloka
115. člen
Odlok lahko predlaga vsak član občinskega sveta, župan, občinski odbor ali najmanj pet odstotkov volilcev v občini.
Predlog odloka pošlje predlagatelj predsedniku občinskega sveta.
116. člen
Predlog odloka mora vsebovati naslov odloka, uvod, besedilo členov in obrazložitev.
Uvod obsega razloge za sprejem odloka, oceno stanja, cilje in načela odloka ter oceno finančnih in drugih posledic, ki jih bo imel sprejem odloka.
117. člen
Predlagatelj določi svojega predstavnika, ki bo sodeloval v obravnavah predloga odloka na sejah občinskega sveta.
Župan lahko sodeluje v vseh obravnavah predloga odloka na sejah občinskega sveta, tudi kadar on ni predlagatelj.
118. člen
Predsednik občinskega sveta pošlje predlog odloka članom občinskega sveta in županu, kadar ta ni predlagatelj odloka, najmanj 15 dni pred dnem, določenim za sejo sveta, na kateri bo obravnavan predlog odloka.
Občinski svet razpravlja o predlogu odloka na dveh obravnavah.
119. člen
V prvi obravnavi predloga odloka se razpravlja o razlogih, ki zahtevajo sprejem odloka ter o ciljih in načelih ter temeljnih rešitvah predloga odloka.
V drugi obravnavi razpravlja občinski svet po vrstnem redu o vsakem členu predloga odloka in o naslovu odloka. Ko občinski svet konča razpravo o posameznem členu predloga odloka, člani občinskega sveta o njem glasujejo. Na koncu člani občinskega sveta glasujejo še o naslovu odloka in o predlogu odloka v celoti.
120. člen
Kadar to zahtevajo izredne potrebe občine, naravne nesreče ali kadar gre za manj pomembne spremembe odlokov, lahko občinski svet sprejme odlok po hitrem postopku.
Pri hitrem postopku se združita prva in druga obravnava predloga odloka na isti seji.
Pri hitrem postopku je mogoče predlagati amandmaje na sami seji vse do konca obravnave predloga odloka.
O uporabi hitrega postopka odloči občinski svet na začetku seje pri določanju dnevnega reda. Hitri postopek lahko predlaga vsak predlagatelj odloka.
121. člen
V drugi obravnavi predloga odloka lahko predlagajo njegove spremembe in dopolnitve člani občinskega sveta in predlagatelj z amandmaji.
Župan lahko predlaga amandmaje tudi, kadar ni sam predlagatelj odloka.
Amandma mora biti predložen članom občinskega sveta najmanj sedem dni pred dnem, določenim za sejo občinskega sveta, na kateri bo obravnavan predlog odloka, h kateremu je predlagan amandma.
Na sami seji lahko predlaga amandma najmanj ena četrtina članov občinskega sveta.
122. člen
Amandma, člen odloka, naslov odloka, naslov odloka in odlok v celoti je sprejet, če zanj na seji občinskega sveta, na kateri je navzočih najmanj polovico članov, glasuje najmanj večina navzočih članov.
123. člen
O predlogih drugih splošnih aktov, razen občinskega proračuna, razpravlja in odloča občinski svet na eni obravnavi.
124. člen
Statut, odloki in drugi predpisi občine morajo biti objavljeni v Uradnem listu RS in pričnejo veljati petnajsti dan po objavi.
c) Posamični akti občine
125. člen
Posamični akti občine so odločbe in sklepi.
Občina odloča s posamičnimi akti o upravnih stvareh iz lastne pristojnosti in iz prenesene državne pristojnosti.
126. člen
Organi občine odločajo o pravicah in dolžnostih posameznikov in pravnih oseb ter o njihovih pravnih koristih v upravnih stvareh v upravnem postopku.
O upravnih stvareh iz občinske pristojnosti odloča na prvi stopnji občinska uprava, na drugi stopnji pa župan, če ni z zakonom drugače določeno.
O pritožbah zoper posamične akte, izdane v upravnih stvareh iz prenesene pristojnosti, odloča državni organ, ki ga določi zakon.
O zakonitosti dokončnih posamičnih aktov občinskih organov odloča v upravnem sporu pristojno sodišče.
X. VARSTVO OBČINE V RAZMERJU DO DRŽAVE IN ŠIRŠIH LOKALNIH SKUPNOSTI
127. člen
Občinski svet ali župan lahko vloži zahtevo za presojo ustavnosti in zakonitosti predpisov države, s katerimi se posega v ustavni položaj in v pravice občine oziroma, če se s predpisi pokrajine, brez pooblastila oziroma soglasja občine, posega v njene pravice.
128. člen
Občinski svet ali župan lahko začneta pred ustavnim sodiščem spor o pristojnosti, če Državni zbor ali vlada s svojimi predpisi urejata razmerja, ki so po ustavi in zakonih v pristojnosti občine. Enako lahko postopa, če pokrajina ali druga občina posega v njeno pristojnost.
129. člen
Župan oziroma občinski odbor po pooblastilu občinskega sveta lahko kot stranka v upravnem sporu spodbijata konkretne upravne akte in ukrepe, s katerimi državni organi izvršujejo oblastni nadzor. Upravni spor lahko sprožita tudi, če osebe javnega in zasebnega prava z dokončnimi upravnimi akti uveljavljajo pravico na škodo javnih koristi občine.
130. člen
Župan lahko vstopi v upravni ali sodni postopek kot stranka ali kot stranski intervenient, če bi lahko bile v teh postopkih oziroma, če so z že določenimi akti prizadete pravice in koristi občine, določene z ustavo in zakoni.
131. člen
Občinski odbori so dolžni za potrebe občinskega sveta oblikovati mnenje glede pripravljajočih se predpisov, ki se tičejo koristi občine in pokrajine. Na tej podlagi oblikuje občinski svet svoje mnenje, ki ga pošlje Državnemu zboru.
Občina odloča s posamičnimi akti o upravnih stvareh, in to:
– o upravnih stvareh iz svoje izvirne pristojnosti;
– o upravnih stvareh iz prenesene državne pristojnosti;
– o upravnih stvareh na podlagi javnih pooblastil.
XI. POVEZOVANJE OBČINE V POKRAJINO IN DRUGO SODELOVANJE
132. člen
Občina Žalec se lahko poveže z drugimi sosednjimi občinami v širšo lokalno skupnost zaradi uresničevanja skupnih koristi svojega prebivalstva.
Odločitev o vključitvi občine v pokrajino sprejme občinski svet z dvetretjinsko večino vseh članov sveta.
O odločitvi občinskega sveta o vključitvi občine v pokrajino se lahko izvede referendum. Odločitev o vključitvi občine v pokrajino je na referendumu sprejeta, če se za to odloči večina volilcev, ki so glasovali.
S statutarnim sklepom o vključitvi občine v pokrajino se določijo okvirne naloge, ki jih bo občina prenesla na pokrajino. S potrditvijo statusa pokrajine občinski svet dokončno določi prenesene občinske pristojnosti pokrajine.
133. člen
Na pokrajino prenesene lokalne zadeve širšega pomena, za katere občina daje soglasje pokrajini in so določena s pokrajinskim statutom, so:
– določitev skupne lokacije odlagališča odpadkov na svojem območju,
– gradnja medobčinskih komunalnih objektov in naprav,
– gradnja in financiranje medobčinskih cest,
– izvajanje nalog skupnega pomena za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami.
134. člen
Člane pokrajinskega sveta izvoli občinski svet izmed svojih članov in župana na tajnem glasovanju. Izvoljeni so tisti predlagani kandidati, ki so dobili največ glasov. Med kandidati, ki so dobili enako število glasov, se glasovanje ponovi.
135. člen
Občinski svet lahko z dvetretjinsko večino navzočih članov sklene, da se občina poveže v skupnost ali zvezo dveh ali več občin, če je to koristno za urejanje in opravljanje zadev širšega pomena, pomembnih za občino. Če zahteva večina navzočih članov občinskega sveta, se lahko o takem povezovanju izvede razprava med občani in ugotovi njihova volja.
XII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
136. člen
Delavci, ki so bili na dan 31. decem,bra 1994 v delovnem razmerju v občinskih upravnih organih in službah pa v skladu z zakonom o upravi niso prešli v upravne enote, ostanejo v delovnem razmerju v občini do sprejema akta o sistemizaciji delovnih mest v občini.
137. člen
Krajevne skupnosti, ustanovljene s tem statutom in organi krajevne skupnosti nadaljujejo svoje delo do konstituiranja na prvih volitvah izvoljenih organov krajevnih skupnosti. Premoženje in delavce krajevnih skupnosti prevzamejo s tem statutom ustanovljene krajevne skupnosti.
138. člen
Občinski predpisi, ki so veljali na območju prejšnje Občine Žalec, ostanejo v veljavi na območju sedanje Občine Žalec do sprejetja novih.
Odloki in drugi dosedanji predpisi občine morajo biti s tem statutom usklajeni v roku enega leta po uveljavitvi statuta.
139. člen
Z dnem uveljavitve tega statuta preneha veljati statut Občine Žalec (Uradni list SRS, št. 46/86, 40/87 in Uradni list RS, št. 5/91-I in 56/93), statutarni sklep št. 013-01/94-1 (Uradni list RS, št. 2/95) in statutarni sklep št. 01300/001/95 (Uradni list RS, št. 12/95).
140. člen
Statut prične veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 101300/001/94
Žalec, dne 20. aprila 1995.
Predsednik
Občinskega sveta
občine Žalec
Franc Žolnir, dipl. ek. l. r.
