Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti, začetem na pobudo Iva Škofa, ki ga zastopa oče Ivan Škof, njega pa Primož Bajželj, odvetnik v Radovljici, na seji dne 25. 5. 1995

Ugotovi se, da sklep vlade o valorizaciji nadomestila za invalidnost in določitvi dodatka za tujo nego in pomoč (Uradni list RS, št. 21/94) ni bil v skladu z zakonom. Ta ugotovitev ima učinek odprave.

1. Pobudnik daje pobudo za oceno ustavnosti in zakonitosti v izreku te odločbe navedenega sklepa, ker naj bi zneska nadomestila za invalidnost in dodatka za tujo nego in pomoč ne določil v skladu z 10. členom zakona o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb (Uradni list SRS, št. 41/83, v nadaljevanju ZDVDTP), po katerem se nadomestilo vsako leto valorizira na osnovi ugotovljenega porasta čistega osebnega dohodka. Pobudnik meni, da zakon o izvrševanju proračuna in o proračunu Republike Slovenije za leto 1993 (Uradni list RS, št. 22/93, v nadaljevanju: ZIPP93) v 30. členu, na katerega se je pri določanju višine obravnavanega nadomestila opirala vlada, določa le, da se sredstva za prejemke po ZDVDTP zagotavljajo v obsegu, ki ga v skladu z gibanji zajamčene plače določi vlada, nikakor pa naj bi ne določal zajamčene plače za izhodišče za izračun nadomestila. ZIPP93 v obravnavanem sklepu ni naveden kot pravna podlaga in naj bi zato bilo sklicevanje nanj irelevantno. Tudi zakona o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 54/92), ki sicer jemlje za osnovo izračuna dajatev po tem zakonu zajamčeno plačo, naj ne bi bilo mogoče mehanično prenašati na ZDVDTP. Pobudnik poudarja, da bi se prejemki po ZDVDTP lahko izračunavali na podlagi zajamčene plače le, če bi to zakon eksplicitno določil. Izpodbijani sklep naj bi bil glede na navedeno nezakonit in je upravičence močno prikrajšal, zato naj ga ustavno sodišče odpravi.
2. Vlada meni, da pobuda ni utemeljena, saj naj bi bili določbi 8. in 9. člena ZDVDTP, ki določata merila za določitev višine nadomestila, derogirani s kasnejšim ZIPP93, ki je določil, da se sredstva za prejemke po ZDVDTP zagotavljajo v obsegu, ki ga v skladu z gibanji zajamčene plače določi Vlada. Tudi v letu 1992 sprejeti zakon o socialnem varstvu določa kot osnovo za izračun denarne pomoči kot edinega vira preživljanja zajamčeno plačo. Zaradi uskladitve obeh pomoči iz naslova nezmožnosti za delo, torej denarne pomoči kot edinega vira preživljanja in obravnavanega nadomestila za invalidnost, in zaradi ohranitve razmerja med obema pomočema naj bi bilo potrebno ob upoštevanju 30. člena ZIPP93 uskladiti višino nadomestila s povečanjem zajamčene plače. Zakonske kategorije čistega osebnega dohodka naj ne bi bilo mogoče upoštevati, ker ne obstaja več in se spremljajo le bruto plače.

3. Pobudnik izkazuje svoj pravni interes s priloženo dokumentacijo in z navedbo, da je zaradi izpodbijanega sklepa vsak mesec prikrajšan za 3.400 SIT, saj bi moral nadomestilo prejemati v znesku 16.400 SIT, ne pa v znesku 13.000 SIT, kot to določa izpodbijani sklep. Ta sklep je še pred odločitvijo ustavnega sodišča prenehal veljati, ker je vlada v marcu 1995 sprejela nov sklep o valorizaciji obravnavanih prejemkov. Ustavno sodišče je ugotovilo, da so izpolnjeni pogoji iz 47. člena zakona o ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94, v nadaljevanju: ZUstS), po katerem lahko odloča tudi o skladnosti podzakonskih predpisov, ki so med postopkom prenehali veljati, če niso bile odpravljene posledice nezakonitosti. Zato je postopek preizkusa pobude nadaljevalo in jo sprejelo ter v skladu s četrtim odstavkom 26. člena ZUstS takoj nadaljevalo z odločanjem o stvari sami.
4. Podzakonski predpisi in drugi splošni akti morajo biti v skladu z ustavo in zakoni (tretji odstavek 153. člena ustave). Izpodbijani sklep je bil sprejet ob sklicevanju na 10. člen ZDVDTP. Ta člen med drugim določa, da se nadomestilo za invalidnost vsako leto valorizira na podlagi uradno ugotovljenega porasta čistega osebnega dohodka. Novi znesek se uživalcu izplačuje od 1. aprila dalje. V letu 1993 sprejeti ZIPP93 pa je v 30. členu med drugim določil, da se sredstva za prejemke po ZDVDTP zagotavljajo v obsegu, ki ga v skladu z gibanji zajamčene plače določi vlada. Navedeni 30. člen ZIPP93 ni določil novega merila za določitev obravnavanega nadomestila, ki po 8. členu ZDVDTP znaša 35% povprečnega mesečnega čistega osebnega dohodka na zaposlenega v republiki v minulem letu, temveč je opredelil le način oblikovanja mase sredstev, ki je potrebna za izplačila, in določil, da se ta masa usklajuje z gibanji zajamčene plače, kar je pomenilo uskladitev sprva praviloma v juniju in decembru, nato pa vsake tri mesece (kot to izhaja iz zakona o zajamčenih osebnih dohodkih, Uradni list RS, št. 48/90 in 38/94). Iz navedenega sledi, da ureditev po že citiranih določbah ZDVDTP ni bila derogirana z ZIPP93, saj le-ta ni urejal istega vprašanja kot ZDVDTP. Višine nadomestila tudi ni mogoče določati na podlagi analogne uporabe zakona o socialnem varstvu, če to iz ZDVDTP ne izhaja. Ker je izpodbijani sklep določil nižjo vrednost nadomestila, kot bi šla upravičencem po 10. členu ZDVDTP, je bilo s tem zakonsko pooblastilo prekoračeno, upravičenci pa oškodovani.
5. Odpravo škodljivih posledic, ki so nastale v času veljavnosti obravnavanega nezakonitega sklepa, je mogoče doseči z izdajo ugotovitvene določbe na podlagi 47. člena v povezavi z 48. členom ZUstS. Obravnavani sklep namreč ureja izplačila na način, ki ne omogoča vseh učinkov razveljavitve oziroma odprave v smislu 45. člena ZUstS, saj bi s takšno odpravo v celoti prenehala pravna podlaga za izplačila. Zato učinek odprave na podlagi 47. člena v povezavi z 48. členom ZUstS v tem primeru pomeni, da mora izplačevalec upravičencem za nazaj plačati razlike med že izplačanimi zneski in zneski, ki jim pripadajo po ZDVDTP. Ob tem je k navedbi vlade, da se spremljajo le podatki o bruto plači, potrebno dodati, da je poročilo Zavoda Republike Slovenije za statistiko o višini in letni stopnji rasti povprečne mesečne plače na zaposleno osebo v Republiki Sloveniji v letu 1993 obsegalo tudi podatke o neto plači. Na tej podlagi je zato takoj mogoče opraviti tudi poračun premalo izplačanih prejemkov po ZDVDTP.

6. Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo na podlagi 47. in 48. člena ZUstS v sestavi: predsednik dr. Tone Jerovšek in sodniki mag. Matevž Krivic, mag. Janez Snoj, dr. Janez Šinkovec, dr. Lovro Šturm, Franc Testen, dr. Ude Lojze in dr. Boštjan M. Zupančič. Odločbo je sprejelo soglasno.