Na podlagi četrtega odstavka 72. člena zakona o zavarovalnicah (Uradni list RS, št. 64/94) in 24. člena zakona o Vladi Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 4/93), izdaja minister za finance na predlog urada za zavarovalni nadzor

Višino solventne meje izračuna zavarovalnica za posamezno obračunsko obdobje ob koncu leta na obrazcu GS-1 “Izračun višine solventne meje”, ki je sestavni del te odredbe.
Pri izračunu višine solventne meje upošteva zavarovalnica poleg določb 71. člena zakona o zavarovalnicah (v nadaljnjem besedilu: zakon) še naslednje:
1. Če je odstotek iz razmerja med zavarovalno premijo iz naslova lastnega deleža v izravnavanju nevarnosti in skupno letno zavarovalno premijo življenjskih zavarovanj in drugih zavarovanj iz 1. točke prvega odstavka 71. člena zakona manjši kot 85 odstotkov, se kot lastni delež upošteva 85 odstotkov (točka 1a in 1b obrazca GS-1).
2. Če je odstotek iz razmerja med zavarovalno premijo iz naslova lastnega deleža v izravnavanju nevarnosti in skupno letno zavarovalno premijo zavarovanj iz 2. točke prvega odstavka 71. člena zakona manjši kot 50 odstotkov, se kot lastni delež upošteva 50 odstotkov (točka 2č obrazca GS-1).
3. Skupno letno zavarovalno premijo predstavlja obračunana letna kosmata zavarovalna premija in sprejeta letna sozavarovalna premija (točka 2a in 4aa obrazca GS-1).
4. Če je odstotek iz razmerja med povprečno letno odškodnino iz naslova lastnega deleža v izravnavanju nevarnosti in povprečno letno skupno odškodnino zadnjih treh let pred tekočim obračunskim letom zavarovanj iz 2. točke prvega odstavka 71. člena zakona manjši od 50 odstotkov, se kot povprečni letni lastni delež upošteva 50 odstotkov (točka 3č obrazca GS-1).
5. Skupne letne odškodnine predstavljajo obračunane letne kosmate odškodnine oziroma zavarovalnine, povečane za deleže v odškodninah iz sprejetih sozavarovanj in zmanjšane za prihodke od uveljavljenih regresnih terjatev. Povprečna letna skupna odškodnina zavarovanj iz 2. in 4. točke prvega odstavka 71. člena zakona predstavlja eno tretjino zneska, ki se izračuna tako, da se vsoti ustrezno revaloriziranih skupnih letnih odškodnin zadnjih treh opazovalnih let prišteje derevalorizirano stanje kosmatih škodnih rezervacij ob koncu zadnjega opazovalnega leta in odšteje revalorizirano stanje teh rezervacij na začetku prvega opazovanega leta. Zadnje opazovano leto je leto obračunskega obdobja.
Zavarovalnica izračuna povprečno letno skupno odškodnino zavarovanj iz 2. točke prvega odstavka 71. člena in povprečno letno odškodnino zavarovanj iz 4. točke 71. člena zakona na obrazcih GS-1-P3 in GS-1-P4, ki sta sestavni del te odredbe.
6. Skupna letna odškodnina prvega opazovalnega leta se revalorizira s koeficientom 1 in koeficientom 2, skupna letna odškodnina drugega opazovanega leta pa s koeficientom 2. Koeficient 1 je koeficient povprečne rasti cen na drobno v drugem opazovanem letu v primerjavi s povprečjem prvega opazovanega leta. Koeficient 2 je koeficient povprečne rasti cen na drobno v zadnjem opazovanem letu v primerjavi s povprečjem drugega opazovanega leta.
Kosmata škodna rezervacija ob koncu zadnjega opazovanega leta se devalorizira s koeficientom rasti cen na drobno od 1. julija do 31. decembra zadnjega opazovanega leta, kosmata škodna rezervacija na začetku prvega opazovanega leta pa se revalorizira s koeficientom rasti cen na drobno od začetka prvega opazovanega leta do 30. junija zadnjega opazovanega leta.
7. Če zavarovalnica posluje manj kot tri leta, izračuna povprečni letni lastni delež in povprečno letno skupno odškodnino zavarovanj iz 2. in 4. točke prvega odstavka 71. člena zakona iz podatkov zadnjih dveh let. Če zavarovalnica posluje manj kot dve leti, tega izračuna ni dolžna opraviti (točka 3 in 4b obrazca GS-1).
8. Skupna letna zavarovalna premija, od katere se višina solventne meje računa po stopnji 18 odstotkov in povprečna letna skupna odškodnina, od katere se višina solventne meje računa po stopnji 26 odstotkov, je znesek iz 2.a oziroma 3.a točke prvega odstavka 71. člena zakona; ko se spremeni razmerje tolarja proti ECU po tečaju Banke Slovenije za več kot 10 odstotkov, pa sta to zneska, ki ju na podlagi tretjega odstavka 71. člena določi Vlada Republike Slovenije.
Zavarovalnica, ki se v skladu z drugim odstavkom 25. člena zakona o zavarovalnicah ukvarja z zavarovalnimi in pozavarovalnimi posli, izpolni za pozavarovalne posle poseben obrazec GS-1.

Potrebno višino garancijskega sklada izračuna zavarovalnica ob koncu poslovnega leta na obrazcu GS-2 “Izračun potrebne višine garancijskega sklada”, ki je sestavni del te odredbe.
Pri izračunu potrebne višine garancijskega sklada upošteva zavarovalnica poleg določb 72. člena zakona še naslednje:
1. Potrebna višina garancijskega sklada ob koncu leta znaša eno tretjino zneskov, ki jih je zavarovalnica izračunala na obrazcu GS-1 kot potrebno višino solventne meje pod pogojem, da so tako izračunane tretjine enake ali višje od zneskov iz drugega odstavka 72. člena zakona.
2. Če so iz prejšnje točke izračunani zneski manjši od zneskov iz drugega odstavka 72. člena zakona, zavarovalnica vnese v obrazec GS-2 predpisane zneske iz zakona, in sicer za tisti zavarovalni razred oziroma zavarovalne razrede, za katere ima v skladu z 9., 13. in 16. členom zakona soglasje nadzornega organa.
3. Najnižji znesek potrebne višine garancijskega sklada po posameznih zavarovalnih razredih so zneski, ki jih določa drugi odstavek 72. člena zakona, v primeru spremembe razmerja tolarja proti ECU po tečaju Banke Slovenije za več kot 10 odstotkov, pa so ti zneski, ki jih na podlagi tretjega odstavka 72. člena zakona določi Vlada Republike Slovenije.
Zavarovalnica, ki se v skladu z drugim odstavkom 25. člena zakona o zavarovalnicah ukvarja z zavarovalnimi in pozavarovalnimi posli, izpolni za pozavarovalne posle poseben obrazec GS-2.

Vire sredstev solventnosti in vire garancijskega sklada izkaže zavarovalnica ob koncu poslovnega leta na obrazcu GS-3 “Primerjalni pregled virov sredstev solventnosti in garancijskega sklada”, ki je sestavni del te odredbe.
Pri izkazovanju zavarovalnica upošteva poleg določb 70. in 74. člena zakona še naslednje:
1. Del virov sredstev solventnosti iz 5. točke drugega odstavka 70. člena zakona (točka B5a obrazca GS-3) izračuna zavarovalnica tako, da znesek naložb matematične rezervacije iz prvega odstavka 76. člena pomnoži s količnikom, ki ga izračuna po naslednjem obrazcu:

stanje matematične rezervacije          matematične rezervacije
          iz 75. člena zakona              –   4. točke drugega odstavka 70. člena
količnik = -----------------------------------------------------------------------
                stanje matematične rezervacije iz 75. člena zakona

2. Del virov sredstev solventnosti iz 5. točke drugega odstavka 70. člena zakona (točka B5b obrazca GS-3) izračuna zavarovalnica tako, da znesek naložb zavarovalnotehničnih rezervacij iz 1. točke prvega odstavka 76. člena pomnoži s količnikom, ki ga izračuna po naslednjem obrazcu:

stanje zavarovalnotehničnih rezervacij       stanje izravnalne rezervacije
           iz 76. člena tega zakona                –    iz 3. točke drugega odstavka 70. člena
količnik = -----------------------------------------------------------------------------------
                   stanje zavarovalnotehničnih rezervacij iz 76. člena zakona

Zavarovalnica, ki se v skladu z drugim odstavkom 25. člena zakona o zavarovalnicah ukvarja tudi s pozavarovalnimi posli, vnese pod zaporedno številko A.9 in B.7 obrazca GS-3 seštevek podatkov iz obrazcev GS-1 in GS-2.

Načrt solventnosti iz prvega odstavka 73. člena zakona mora zavarovalnica predložiti, če je v obrazcu GS-3 pod zaporedno številko B.8 ugotovljena negativna razlika.
Načrt financiranja iz drugega odstavka 73. člena zakona mora zavarovalnica predložiti, če je v obrazcu GS-3 pod zaporedno številko A.10 ugotovljena negativna razlika.

Zavarovalnica sestavi in predloži Ministrstvu za finance in uradu za zavarovalni nadzor izpolnjene obrazce GS-1, GS-1-P3, GS-1-P4, GS-2 in GS-3 kot sestavni del poslovnega poročila v smislu določil 52. člena zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 30/93), v roku iz 52. člena zakona o zavarovalnicah.
Ne glede na določbo prejšnjega odstavka tega člena zavarovalnica sestavi in predloži Ministrstvu za finance in uradu za zavarovalni nadzor izpolnjene obrazce GS-1, GS-1-P3, GS-1-P4, GS-2 in GS-3 za leto 1994, najkasneje 20 dni po uveljavitvi te odredbe.

Ta odredba prične veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.