Na podlagi 64. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93; 6/94 – odločba US RS, 45/94 – odločba US RS in Uradni list RS, št. 57/94 in 14/95) je Občinski svet občine Brežice na 5. seji dne 11. 5. 1995 sprejel

Območje občine Brežice obsega območja naslednjih naselij:
Arnovo Selo, Artiče, Bizeljska vas, Bizeljsko, Blatno, Bojsno, Boršt, Bračna vas, Brezje pri Bojsnem, Brezje pri Veliki Dolini, Brezovica na Bizeljskem, Brežice, Brvi, Bukovje, Bukošek, Bušeča vas, Cerina, Cerklje ob Krki, Cirnik, Cundrovec, Curnovec, Čatež ob Savi, Čedem, Črešnjice pri Cerkljah, Dednja vas, Dečno selo, Dobeno, Dobova, Dolenja Pirošica, Dolenja vas pri Artičah, Dolenje Skopice, Dramlja, Drenovec pri Bukovju, Dvorce, Gabrje pri Dobovi, Gaj, Gazice, Globoko, Globočice, Glogov Brod, Gorenja Pirošica, Gorenje Skopice, Gornji Lenart, Gregovce, Hrastje pri Cerkljah, Izvir, Jereslavec, Jesenice, Kamence, Kapele, Koritno, Kraška vas, Križe, Krška vas, Laze, Loče, Mala Dolina, Mali Cirnik, Mali Obrež, Mali Vrh, Mihalovec, Mostec, Mrzlava vas, Nova vas ob Sotli, Nova vas pri Mokricah, Obrežje, Oklukova Gora, Orešje na Bizeljskem, Pavlova vas, Perišče, Pečice, Piršenbreg, Pišece, Podgorje pri Pišecah, Podgračeno, Podvinje, Ponikve, Poštena vas, Prilipe, Rajec, Rakovec, Račja vas, Ribnica, Rigonce, Sela pri Dobovi, Silovec, Slogonsko, Slovenska vas, Sobenja vas, Spodnja Pohanca, Sromlje, Stankovo, Stara vas-Bizeljsko, Stojanski vrh, Trebež, Velika Dolina, Velike Malence, Veliki Obrež, Vinji vrh, Vitna vas, Volčje, Vrhje, Vrhovska vas, Zasap, Zgornja Pohanca, Zgornji Obrež, Žejno, Župeča vas, Župelevec.

Občina je pravna oseba. Sedež občine Brežice je v mestu Brežice, Cesta prvih borcev 18.
Občina Brežice ima svoj grb, žig, pečat in zastavo. Njihovo vsebino, obliko in način uporabe določa odlok.
V občini Brežice se praznuje občinski praznik 28. oktobra, na dan, ko je bila leta 1941 ustanovljena Brežiška četa, ki predstavlja simbol upora proti sovražnikom našega naroda.

Občina skrbi za uravnotežen razvoj mesta in vasi ter za varstvo pravic občanov in kvaliteto njihovega življenja. V okviru ustave in zakonov samostojno opravlja svoje zadeve in izvršuje naloge, ki so nanjo prenesene z zakoni, ter naloge, ki jih s soglasjem občine prenese v občinsko pristojnost država.

Občani uresničujejo lokalno samoupravo v občini neposredno in prek organov občine.
Občina se pri uresničevanju skupnih nalog lahko povezuje in sodeluje s sosednjimi in drugimi občinami ter širšimi lokalnimi samoupravnimi skupnostmi.

Občani se lahko obračajo s peticijo ali drugo pobudo na pristojni organ občine, ki jim mora odgovoriti najkasneje v 30 dneh.

V občini so ustanovljene krajevne skupnosti: Artiče, Bizeljsko, Brežice, Cerklje ob Krki, Čatež ob Savi, Dobova, Globoko, Jesenice, Kapele, Krška vas, Velike Malence, Mrzlava vas, Pečice-Križe, Pišece, Skopice, Sromlje, Šentlenart, Velika Dolina, Zakot-Bukošek-Trnje.
Krajevno skupnost lahko sestavljajo vaške skupnosti. Sestavo določi statut krajevne skupnosti.
Krajevna skupnost je pravna oseba, ki nastopa v pravnem prometu v svojem imenu in za svoj račun v okviru lastnega premoženja in nalog, ki so s statutom občine opredeljene kot pristojnosti krajevne skupnosti.
Premoženje in naprave, s katerimi upravlja krajevna skupnost, so lastnina občine ali krajevne skupnosti.
Na predlog krajevne skupnosti se lahko nanjo prenese določen del premoženja, o čemer odloča občinski svet.
Zaradi zadovoljevanja določenih skupnih potreb lahko krajani naselja, dela naselja ali več posameznih naselij ustanovijo krajevno skupnost.
Odločitev o ustanovitvi krajevne skupnosti sprejme občinski svet po predhodno izvedenem referendumu, ki je izglasovan, če zanj glasuje večina vseh volivcev z območja, ki se odloča za svojo krajevno skupnost.
Odločitev o pripojitvi dela krajevne skupnosti oziroma združitvi krajevne skupnosti je veljavna, če se je tako odločila večina volivcev vsakega dela, ki se pridružuje, posebej.
Krajevne skupnosti, ki se z delom svojega območja razprostirajo v mesto Brežice, lahko po postopku, določenem v tem statutu, ustanovijo mestno krajevno skupnost s četrtnimi skupnostmi.

Občinski svet lahko s sklepom prenese upravljanje določenih zadev iz občinske pristojnosti v upravljanje krajevni skupnosti. Za ta namen določi občinski svet tudi ustrezna sredstva.
S statutarnim sklepom se določijo naloge, način financiranja, organiziranost in druge zadeve, ki so pomembne za delovanje krajevnih skupnosti.

Občinski svet mora predhodno dobiti soglasje organov krajevne skupnosti, kadar odloča o zadevah, ki prizadevajo bistvene interese prebivalcev samo te skupnosti.

Občina Brežice se lahko povezuje v pokrajino, zvezo občin ali drugo obliko povezovanja občin po načelu enakopravnosti.
Občina Brežice sodeluje z drugimi občinami pri opravljanju skupnih zadev po načelih prostovoljnosti in solidarnosti.

Občina po svojih organih samostojno ureja in opravlja vse lokalne zadeve javnega pomena, določene s tem statutom in zakonom, zlasti pa:
1. na področju normativnega urejanja:
– sprejema statut občine, odloke in druge občinske akte;
– sprejema občinski proračun in zaključni račun;
– sprejema načrt razvoja občine;
– sprejema prostorske plane;
– predpisuje lokalne davke;
– ureja upravljanje z energetskimi in vodovodnimi komunalnimi objekti;
– ureja javne ceste, javne poti, rekreacijske ter druge javne površine;
– ureja javni red v občini;
– ureja delovanje občinske uprave;
– ureja občinske javne službe;
– določa način in pogoje upravljanja s premoženjem občine;
– določa prekrške in denarne kazni za prekrške, s katerimi se kršijo predpisi občine;
– sestavlja premoženjsko bilanco, s katero izkazuje vrednost svojega premoženja;
– sprejema načrt varstva pred požarom občine;
– ureja druge lokalne zadeve javnega pomena;
2. pospešuje:
– delovanje in razvoj služb socialnega skrbstva, predšolskega varstva, osnovnega varstva otrok in družine ter služb za socialno ogrožene, invalide in ostarele;
– vzgojno, izobraževalno, raziskovalno, informacijsko dokumentacijsko, društveno, turistično in kulturno dejavnost;
– razvoj športa in rekreacije;
– urejanje drugih lokalnih zadev javnega pomena;
3. na področju upravljanja:
– upravlja občinsko premoženje;
– upravlja lokalne javne službe;
– sodeluje pri upravljanju javnih in drugih podjetij;
– upravlja občinske javne površine in drugo javno dobro;
– upravlja z lokalnimi javnimi cestami in javnimi potmi;
– upravlja druge zadeve javnega pomena v skladu z zakonom;
4. s svojimi sredstvi:
– gradi in vzdržuje lokalne in krajevne ceste ter javne poti;
– pospešuje kulturno, društveno, vzgojno in knjižnično dejavnost;
– gradi komunalne objekte in naprave;
– gradi socialna in neprofitna stanovanja;
– omogoča vzpostavitev osnovnih evidenc geoinformacijskega sistema na območju občine;
– zagotavlja osnove za planske dokumente občine;
– zagotavlja delovanje lokalnih javnih služb;
– zagotavlja delovanje občinskega sveta, župana, odborov in občinske uprave ter mestnih in krajevnih skupnosti;
– zagotavlja sredstva za izvajanje dejavnosti na področju osnovnega izobraževanja, raziskovalne dejavnosti, kulture, športa, socialnega varstva, otroškega varstva, zdravstvenega varstva in drugih dejavnosti;
– zagotavlja subvencije in tekoče transferje v gospodarske javne službe (komunalna dejavnost, stanovanjska dejavnost, cestna dejavnost, gospodarjenje s prostorom, druge dejavnosti);
– zagotavlja sredstva za požarno varnost;
– zagotavlja opravljanje pokopališke, pogrebne in mrliško ogledne službe;
– zagotavlja sredstva za ostale zadeve javnega pomena za lokalno skupnost, ki jih sprejme občinski svet s proračunom za vsako leto posebej;
5. vzdržuje:
– lokalne javne ceste, prometno signalizacijo, javne poti, pokopališča, rekreacijske in druge javne površine;
– vodovodne in energetske komunalne objekte;
– evidenco infrastrukturnih objektov na območju občine s pomočjo geoinformacijskega sistema in služb, ki jih določa zakon;
6. s svojimi ukrepi:
– skrbi za uravnotežen razvoj mesta in vasi ter za višjo kvaliteto življenja občanov;
– spodbuja gospodarski razvoj občine;
– pospešuje razvoj športa in rekreacije;
– skrbi za požarno varnost in organizira reševalno pomoč;
– skrbi za varstvo zraka, tal, vodnih virov, varstvo pred hrupom ter za urejeno zbiranje odpadkov;
– spodbuja delovanje mestnih in krajevnih skupnosti;
7. zagotavlja in organizira:
– pomoč in reševanje v elementarnih nesrečah;
– nadzorstvo nad krajevnimi prireditvami;
– izvensodno poravnavo sporov;
8. pridobiva:
– sredstva za delovanje in razvoj občine;
– vse vrste premoženja občine;
9. razpolaga z vsemi vrstami premoženja občine;
10. sklepa pogodbe o pridobivanju in odtujitvi premičnin in nepremičnin, o koncesijah, o uporabi javnega dobra in o drugih razmerjih, v katera stopa občina.

Občina opravlja tudi zadeve, ki se nanašajo na:
– zagotavljanje pogojev za razvoj kmetijstva, turizma, obrti in podjetništva,
– razgrinjanje volilnih imenikov,
– volitve predstavnikov lokalnih interesov v Državni svet,
– nadzorstvo nad izvajanjem občinskih javnih služb in javnih prireditev,
– evidenco in promet občinskih zemljišč in drugega premoženja,
– ugotavljanje javnega interesa za razlastitev v postopku za potrebe občine,
– določanje pogojev za uporabo stavbnih zemljišč,
– odločanje o rabi prostora in načrtovanje le-te,
– organiziranje gasilske službe,
– civilno zaščito, opazovanje in obveščanje,
– varstvo naravne in kulturne dediščine,
– ukrepe za zaščito okolja,
– sprejemanje in pripravljanje prostorskih izvedbenih aktov,
– odločanje o namembnosti in oblikovanju urbanega prostora,
– izdajanje lokacijskih, gradbenih in uporabnih dovoljenj ter priglasitev del,
– javno zdravstveno službo na primarni ravni ter lekarniško dejavnost,
– določanje komunalnih dejavnosti,
– organizacijo dimnikarske službe,
– oskrbo naselij s toplotno energijo in plinom iz lokalnih omrežij,
– odlaganje odpadkov in opravljanje drugih dejavnosti varstva okolja,
– graditev in vzdrževanje vodovodnih in energetskih objektov,
– graditev in vzdrževanje lokalnih cest, krajevnih cest, ulic in trgov,
– pospeševanje razvoja kmetijstva in ohranjanje naravne in kulturne krajine,
– varstvo zraka, tal, vodnih virov, varstvo pred hrupom,
– urejanje lokalnega prometa,
– določanje kazni za nepravilno parkiranje, določanje parkirnih površin, načina parkiranja, prepovedi parkiranja,
– predpisovanje prometne ureditve in potrebnih parkirnih površin,
– urejanje lokalnega potniškega prometa,
– ustvarjanje pogojev za gradnjo stanovanj,
– zagotavljanje javne službe za osebno pomoč ter za pomoč na domu,
– upravni nadzor nad izvajanjem njenih predpisov,
– zagotavljanje cestno prometne varnosti,
– naloge, ki jih opredeli občinski svet v skladu z zakonom.

Občina predpisuje pod pogoji, ki jih določa zakon, naslednje davke in druge občinske dajatve:
– davek od premoženja,
– davek na dediščine in darila,
– davek na dobitke od iger na srečo,
– davek na promet nepremičnin,
– najemnine in zakupnine za oddana zemljišča, stanovanja, lokale in druge občinske objekte,
– pogoje za oddajo in najem objektov in drugega premoženja,
– takse in pristojbine za dejavnosti v prostoru (plakatiranje, začasna prodajna mesta, fazne table, transparenti, razpisi na tleh in nad tlemi in drugo),
– druge davke, takse in pristojbine v skladu z zakonom.

Organi občine so občinski svet, župan in nadzorni odbor. Organ občine je tudi občinska volilna komisija, katere naloge, pristojnosti in sestavo določa zakon o lokalnih volitvah.
Organi sveta so odbori in komisije.

Organi občine se volijo za štiri leta.

Delo občinskih organov je javno.
Javnost dela se zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu občinskih organov, z omogočanjem navzočnosti občanov in predstavnikov javnih občil na sejah občinskega sveta in občinskih odborov ter na druge načine, ki jih določa ta statut in poslovnik občinskega sveta.
Javnosti niso dostopni dokumenti in gradiva sveta in drugih občinskih organov, ki so zaupne narave. Zaupnost navedenih gradiv se določi s poslovnikom občinskega sveta.

Občinski organi so sklepčni, če je na sejah navzoča večina njihovih članov.

Občinski svet je najvišji organ odločanja v občini.
Občinski svet ima naslednje pristojnosti:
– sprejema statut občine,
– sprejema odloke in druge občinske akte,
– sprejema poslovnik za svoje delo,
– sprejema prostorske plane, PIA in druge plane razvoja občine,
– potrjuje začasne nujne ukrepe,
– sprejema občinski proračun in zaključni račun,
– ustanavlja občinske odbore in komisije ter imenuje in razrešuje njihove člane,
– imenuje in razrešuje člane nadzornega odbora,
– imenuje volilne komisije za občinske volitve,
– imenuje in razrešuje podžupane na predlog župana,
– nadzoruje delo odborov, župana, podžupana in občinske uprave glede izvrševanja odločitev občinskega sveta,
– sprejema organizacijo in delovno področje občinske uprave na predlog župana,
– daje mnenje k načrtu delovnih mest občinske uprave, ki ga določi župan,
– odloča o pridobitvi in odtujitvi premičnin in nepremičnin,
– odloča o najemu občinskih posojil,
– razpisuje referendume,
– daje pobudo za sklic zbora občanov,
– ustanavlja gospodarske in druge javne zavode ter javne gospodarske službe ter imenuje izmed svojih članov, občanov in strokovnjakov za posamezna področja člane organov upravljanja v javnih zavodih,
– daje koncesije,
– določa prispevke za opravljanje komunalnih storitev,
– daje soglasje k prevzemu opravljanja državnih nalog,
– odloča o drugih zadevah, ki jih določa zakon in ta statut.

Občinski svet daje tudi mnenje k imenovanju načelnika upravne enote. Občinski svet odloča o vseh na občino prenesenih pristojnostih iz državne pristojnosti, če zakon ne določa, da o teh zadevah odloča drug občinski organ.

Občinski svet ima 30 članov (svetnikov), ki opravljajo svojo funkcijo nepoklicno.
Občinski svet se voli na podlagi zakona.
Za volitve občinskega sveta se občina razdeli na volilne enote, ki jih določi odlok občinskega sveta.

Občinski svet se konstituira na svoji prvi seji.
Prvo sejo občinskega sveta skliče dotedanji predsednik občinskega sveta. Do izvolitve novega predsednika občinskega sveta vodi sejo najstarejši član sveta.

Občinski svet izmed svojih članov izvoli predsednika in podpredsednika sveta.
Predsednik sveta predstavlja občinski svet in vodi njegovo delo.
Podpredsednik sveta pomaga predsedniku pri njegovem delu, ga nadomešča v njegovi odsotnosti in po njegovem pooblastilu opravlja posamezne zadeve z njegovega delovnega področja.
Občinski svet imenuje sekretarja sveta. Sekretar opravlja organizacijske, strokovne in administrativne naloge za občinski svet ob sodelovanju občinske uprave, pomaga predsedniku pri pripravljanju in vodenju sej sveta, vodi zapisnik in opravlja druge zadeve po nalogu predsednika.

Kandidature za predsednika, podpredsednika in za druge funkcije občinskega sveta lahko vloži v pisni obliki skupina kluba svetnikov politične stranke, ki je v svetu zastopana.
Volitve predsednika, podpredsednika in za druge funkcije občinskega sveta so tajne. Kandidat je izvoljen z večino glasov vseh članov sveta. Če pri prvem glasovanju noben kandidat ne dobi zahtevane večine, se glasovanje ponovi. Pri ponovnem glasovanju se glasuje o tistih dveh kandidatih, ki sta pri prvem glasovanju dobila največ glasov.
Predsednik sveta je razrešen z izvolitvijo novega predsednika.
Na enak način kot predsednik se voli in razrešuje tudi podpredsednik sveta.

Občinski svet dela na rednih in izrednih sejah. Seje sklicuje predsednik občinskega sveta najmanj enkrat v dveh mesecih. Na zahtevo župana, nadzornega odbora ali na zahtevo najman petih članov sveta pa mora sklicati sejo sveta v roku enega meseca.
Dnevni red seje sveta predlaga predsednik sveta po predlogu predlagatelja.
Predlagatelji dnevnega reda so lahko predsednik sveta, župan, pet članov sveta ali klub svetnikov politične stranke, ki je zastopana v svetu. Posamezne točke dnevnega reda pa lahko predlaga vsak član občinskega sveta. O sprejemu dnevnega reda odloči svet.
Na dnevnem redu seje občinskega sveta mora biti točka, rezervirana za vprašanja in pobude svetnikov.

Občinski svet sklepa veljavno, če je na seji navzoča večina njegovih članov.
Občinski svet sprejema odločitve z večino navzočih članov, razen če zakon ali ta statut določa drugačno večino.
Glasovanje je javno. Tajno se glasuje le, kadar tako določa zakon, ta statut ali svet.

Občinski svet ima svoj poslovnik, s katerim podrobneje ureja način dela, postopek odločanja in razmerja do drugih občinskih organov.
Svet sprejema poslovnik z dvetretjinsko večino navzočih članov.

Občinski svet ima lahko stalne in začasne odbore, ki jih imenuje po potrebi na predlog župana ali na predlog kluba svetnikov politične stranke, ki je v svetu zastopana. Stalni odbori občinskega sveta so:
– Odbor za urbanizem in okolje,
– Odbor za gospodarsko infrastrukturo,
– Odbor za družbene dejavnosti,
– Odbor za kmetijstvo,
– Odbor za gospodarstvo, podjetništvo in obrt,
– Odbor za proračun, finance in davčno politiko.

Odbori iz prejšnjega člena imajo v skladu s statutom, poslovnikom in odloki naslednje naloge in pristojnosti:
– kot matična delovna telesa sodelujejo v postopku pri sprejemanju odlokov in drugih aktov;
– spremljajo stanje na svojem delovnem področju, poročajo o stanju in predlagajo ustrezne ukrepe;
– obravnavajo predloge, pobude in vprašanja, ki so jim dodeljena v obravnavo;
– dajejo občinskemu svetu predloge za spremembo oziroma za sprejem predpisov;
– pospešujejo izobraževanje na svojem področju;
– opravljajo druge naloge, ki jim jih iz svoje pristojnosti poveri občinski svet in o njih v skladu s tem statutom oziroma s pooblastilom občinskega sveta tudi samostojno odločajo.

Odbor za urbanizem in okolje opravlja naloge iz 27. člena tega statuta, ki se nanašajo na:
– obravnavo proračunskega plana in zaključnega računa za to področje;
– varstvo zraka, tal, vodnih virov, varstvo pred hrupom, zbiranje in odlaganje odpadkov in opravljanje drugih dejavnosti varstva okolja;
– varstvo naravnih spomenikov in arhitekturne kulturne dediščine;
– spremembe prostorskih planov občine in načrtovanje drugih posegov v prostor;
– urejanje prometnega režima na cestah, kjer je to v pristojnosti lokalne skupnosti;
– naloge, ki so v skladu z zakonom na področju, za katerega je ustanovljen odbor, v pristojnosti občine.
Odbor daje soglasje k manjšim odmikom od sprejetih prostorskih planskih aktov in prostorsko izvedbenih aktov v zvezi s posameznimi posegi v prostor lokalnega pomena v postopku izdelave lokacijske dokumentacije. Razlago vsebine pojma “manjši odmik” opredeljujejo odloki s področja prostorskega urejanja.

Odbor za gospodarsko infrastrukturo opravlja naloge iz 27. člena tega statuta, ki se nanašajo na:
– obravnavo proračunskega plana in zaključnega računa za to področje;
– izgradnjo, vzdrževanje in upravljanje z energetskimi, vodovodnimi in drugimi komunalnimi objekti in napravami;
– izgradnjo, vzdrževanje in upravljanje z javnimi cestami, javnimi potmi, parkirišči, trgi, parki in drugimi javnimi površinami;
– ustanavljanje, financiranje in nadzorovanje javnih služb s področja komunalne dejavnosti.

Odbor za družbene dejavnosti opravlja naloge iz 27. člena tega statuta, ki se nanašajo na:
– obravnavo proračunskega plana in zaključnega računa za to področje;
– pospeševanje zdravstva, socialnega skrbstva, predšolskega varstva, varstva otrok in družine, invalidov in ostarelih;
– pospeševanje vzgoje in izobraževanja na vseh stopnjah izobraževanja ter izobraževanje odraslih;
– pospeševanje kulturne, raziskovalne, knjižničarske, informacijsko-dokumentacijske dejavnosti;
– razvoj športa in rekreacije;
– promocijo občine, organizacijo promocijskih prireditev ter izdajanje ustreznih publikacij;
– varstvo naravne in kulturne dediščine.

Odbor za kmetijstvo opravlja naloge iz 27. člena tega statuta, ki se nanašajo na:
– obravnavo proračunskega plana in zaključnega računa za to področje;
– gospodarjenje in razdeljevanje sredstev, ki so v občinskem proračunu predvidena za razvoj, investicije in odškodnine v kmetijstvu;
– posege in druge naloge v kmetijstvu, ki so v skladu z zakonom v pristojnosti občine.
Odbor samostojno odloča o izdajanju soglasij:
– za spremembo namembnosti kmetijskih zemljišč oziroma prekategorizacije;
– za manjše posege v 1. območje kmetijskih zemljišč v postopku pridobivanja lokacijske dokumentacije. Razlago vsebine pojma “manjši poseg” opredeljuje poseben pravilnik, ki ga sprejme svet.

Odbor za gospodarstvo, podjetništvo in obrt opravlja naloge iz 27. člena tega statuta, ki se nanašajo na:
– obravnavo proračunskega plana in zaključnega računa za to področje;
– sodelovanje med občino in gospodarskimi subjekti;
– problematiko zaposlovanja;
– opredelitve industrijskih, podjetniških oziroma obrtnih con ter na pridobivanje investitorjev za gradnjo industrijskih in obrtnih objektov pod ugodnimi pogoji;
– razvoj podjetništva, obrti, trgovine in turizma;
– razvoj demografsko ogroženih in mejnih območij;
– stanovanjsko problematiko;
– inovativno dejavnost.

Odbor za proračun, finance in davčno politiko opravlja naloge iz 27. člena tega statuta, ki se nanašajo na:
– obravnavo vsebine proračunskega memoranduma ter proračuna in zaključnega računa občine;
– davčno politiko občine;
– financiranje porabnikov občinskega proračuna;
– gospodarjenje z občinskim premoženjem in sredstvi;
– najemanje posojil občine.

Stalni odbor šteje praviloma sedem članov. Najmanj večino članov stalnega odbora se imenuje izmed članov sveta, enako tudi predsednika odbora, ostali člani odbora se lahko imenujejo izmed občanov in strokovnjakov s področja dela, za katerega je ustanovljen odbor.
Število članov začasnega odbora se določi s sklepom občinskega sveta ob ustanovitvi odbora.

Odbor lahko opravlja druge zadeve, ki mu jih poveri občinski svet iz svoje pristojnosti.
Občinski svet sprejme odločitev o poveritvi zadev v odločanje odboru z dvetretjinsko večino vseh članov sveta.

Na pisni predlog najmanj petih članov sveta lahko občinski svet izreče nezaupnico odboru.
Nezaupnico lahko izreče le tako, da obenem izvoli nov odbor.

Komisije so stalne in občasne.
Stalne komisije so:
– Statutarnopravna komisija,
– Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja,
– Komisija za vloge in pritožbe.

Statutarnopravna komisija obravnava in predlaga svetu v sprejem statut občine in poslovnik občinskega sveta in njune spremembe ter daje razlage le-teh in odlokov.
Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja obravnava in predlaga svetu predloge za volitve in imenovanja ter višino plače in nadomestil za župana in občinske funkcionarje.
Komisija za vloge in pritožbe obravnava vloge in pritožbe in posreduje pri pristojnih organih. Stalne komisije štejejo po sedem članov, ki se volijo izmed svetnikov.
Sestava in naloge občasnih komisij se določijo s sklepom o ustanovitvi.

Občina ima župana in največ tri podžupane.
Župan opravlja svoje delo praviloma poklicno, podžupani pa nepoklicno.
Župan je izvoljen na neposrednih volitvah, podžupane pa imenuje občinski svet na predlog župana z večino glasov vseh članov sveta.

Župan opravlja naslednje naloge:
– predstavlja in zastopa občino;
– predlaga gradiva, ki jih pripravi občinska uprava za seje občinskega sveta;
– skrbi in odgovarja za izvajanje odločitev občinskega sveta;
– vodi, nadzoruje in usmerja delo občinske uprave;
– imenuje projektne skupine in komisije iz pristojnosti občinske uprave;
– odgovarja za izvrševanje proračuna;
– opravlja druge zadeve, ki jih določa zakon in ta statut;
– skrbi za enakomeren razvoj občine.
Občinski svet lahko določi, da bo določene naloge iz pristojnosti občinskega sveta opravljal župan. O tem odloča svet z dvetretjinsko večino vseh članov sveta.

Župan mora zadržati izvajanje nezakonite odločitve občinskega sveta ali občinskega odbora. Če to stori, mora navesti razloge za zadržanje take odločitve na prvi naslednji seji občinskega sveta oziroma občinskega odbora.
Če se odločitev sveta oziroma odbora nanaša na zadevo, ki je bila z zakonom poverjena občini, mora župan opozoriti pristojno ministrstvo na nezakonitost oziroma neprimernost odločitve.

Župan ima pravico in dolžnost udeleževati se sej občinskega sveta. Prav tako ima pravico udeleževati se sej občinskih odborov, razen nadzornega odbora. Na povabilo nadzornega odbora pa se je dolžan seje udeležiti.

Podžupan pomaga županu pri njegovem delu in ga nadomešča v njegovi odsotnosti. Po pooblastilu župana ga nadomešča v njegovi odsotnosti do 30 dni, v daljšem obdobju pa po pooblastilu sveta na predlog župana.
Podžupan se razreši na enak način, kot se imenuje.

Nadzorni odbor:
– opravlja nadzor nad razpolaganjem s premoženjem občine,
– nadzoruje namenskost in smotrnost porabe sredstev občinskega proračuna,
– nadzoruje finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev.
Nadzorni odbor najmanj enkrat letno, na zahtevo sveta pa tudi večkrat, poroča občinskemu svetu o svojih ugotovitvah.

Nadzorni odbor šteje pet članov. Člane nadzornega odbora imenuje občinski svet izmed občanov.
Člani nadzornega odbora so imenovani na podlagi liste kandidatov z večino glasov navzočih članov občinskega sveta. Listo kandidatov določi predsednik občinskega sveta na podlagi predlogov najmanj petih članov občinskega sveta, zainteresiranih organizacij v občini in občanov.

Neposredne oblike odločanja občanov o lokalnih zadevah so zbor občanov, referendum in ljudska iniciativa.

Zbor občanov v občini, ki ga skliče župan, razpravlja o zadevah občinskega pomena.

Zbor občanov v krajevni skupnosti, ki ga skliče predsednik sveta krajevne skupnosti ali župan, razpravlja o zadevah, ki se nanašajo na krajevno skupnost.

Občinski svet lahko o kakšnem svojem aktu ali drugi odločitvi razpiše referendum na lastno pobudo, mora pa ga razpisati, če to zahteva najmanj deset odstotkov volivcev v občini.
Postopek za izvedbo referenduma vodijo organi, ki vodijo lokalne volitve.
Glede glasovanja na referendumu in drugih vprašanj, ki niso urejena v tem statutu, veljajo določbe zakona o referendumu in o ljudski iniciativi, na njegovi podlagi pa se smiselno uporabljajo tudi določbe zakona o lokalnih volitvah.

Občinski svet oziroma župan lahko razpišeta svetovalni referendum o posameznih vprašanjih posebnega pomena, da se ugotovi volja občanov.
Svetovalni referendum se lahko razpiše za vso občino ali za njen del.
Svetovalni referendum se mora razpisati na zahtevo najmanj deset odstotkov volivcev v občini oziroma krajevni skupnosti.
Svetovalni referendum ne zavezuje občinskih organov.

Organizacija občinske uprave je okvirno določena s tem statutom. Župan lahko predlaga spremembo organizacije občinske uprave, določene s tem statutom.
Podrobnejša organizacija občinske uprave se na predlog župana določi z odlokom.

Občinsko upravo vodi župan.
Župan je za izvajanje občinskih predpisov in odločitev občinskega sveta odgovoren svetu.
Župan lahko pooblasti za vodenje uprave tajnika, ki ga na njegov predlog imenuje svet.
Občinska uprava opravlja svoje naloge v upravnih organih, upravnih organizacijah in uradih; vodijo jih predstojniki, ki imajo status občinskih funkcionarjev in jih imenuje svet na predlog župana za čas njegovega mandata.

Občinska uprava izvršuje odloke, odredbe, pravilnike in navodila, ki jih izdajata občinski svet in župan.
Uprava izvršuje tudi zakone in druge predpise države, kadar občinska uprava v skladu z zakonom odloča o upravnih stvareh iz državne pristojnosti.

V upravnem postopku o upravnih stvareh iz občinske in prenesene državne pristojnosti odločajo uradne osebe po zakonu o splošnem upravnem postopku in po posebnih postopkih, določenih z zakonom.
Župan mora zagotoviti vodenje evidence o upravnih stvareh v skladu s predpisom Ministrstva za notranje zadeve.

Občina Brežice organizira javne službe na naslednjih področjih:
– oskrba s pitno vodo,
– odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih in padavinskih voda,
– ravnanje s komunalnimi odpadki,
– odlaganje ostankov komunalnih odpadkov,
– javna snaga in čiščenje javnih površin,
– urejanje javnih poti, površin za pešce in zelenih površin,
– pregledovanje, nadzorovanje in čiščenje kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva zraka,
– ostale javne službe v skladu z zakonom,
ter skrbi tudi za:
– kulturne dejavnosti,
– šport in rekreacijo,
– javno razsvetljavo,
– plakatiranje in okraševanje naselij,
– urejanje pokopališč ter pokopališko in pogrebno dejavnost,
– urejanje in moderniziranje lokalnih in krajevnih cest,
– deratizacijo in dezinfekcijo,
– ostale dejavnosti po sklepu občinskega sveta.

Za izvajanje nalog iz prejšnjega člena ustanavlja občina javne zavode, javna podjetja, javne gospodarske zavode, agencije in sklade, podeljuje koncesije in oblikuje režijske obrate v okviru občinske uprave.

Občinski svet z odlokom določi vrste javnih služb ter načine in oblike njihovega delovanja in financiranja.
Občinski svet z odlokom ustanovi posamezno javno podjetje, posamezni javni zavod, posamezno mešano podjetje ali sklad.

Premoženje občine sestavljajo nepremične in premične stvari v lasti občine, denarna sredstva in pravice.
Občina mora s premoženjem gospodariti kot dober gospodar.
Občinski svet odloča o pridobitvi in odtujitvi nepremičnin.

Občina pridobiva prihodke iz lastnih virov in iz davkov, taks, pristojbin in drugih dajatev v skladu s statutom in z zakonom o financiranju občin oziroma iz državnega proračuna.

Prihodki in izdatki za posamezne namene financiranja javne porabe so zajeti v proračunu občine.
Proračun občine sestavljata bilanca prihodkov in odhodkov ter račun financiranja.
V bilanci prihodkov in odhodkov se izkazujejo načrtovani prihodki iz davkov, taks, pristojbin, drugih dajatev in drugi dohodki ter prihodki od upravljanja in razpolaganja z občinskim premoženjem ter načrtovani odhodki.
V računu financiranja se izkaže odplačevanje dolgov in zadolževanje občine.

Sredstva proračuna se smejo uporabljati le za namene, ki so določeni s proračunom. V imenu občine se smejo prevzemati obveznosti le v okviru sredstev, ki so v proračunu predvidena za posamezne namene.
Sredstva proračuna se lahko uporabijo, če so izpolnjeni vsi s statutom in z zakonom predpisani pogoji za uporabo sredstev.

Če se zaradi neenakomernega pritekanja prihodkov proračuna izvrševanje proračuna ne more uravnovesiti, se lahko za začasno kritje odhodkov uporabijo sredstva rezerve občine ali najame posojilo, ki ne sme presegati 5% sprejetega proračuna in mora biti odplačano do konca proračunskega leta. O najetju posojila odloča župan, ki o tem poroča svetu na prvi seji.
Med odhodki proračuna občine se predvidi tudi tekoča proračunska rezerva kot nerazporejeni del prihodkov za financiranje namenov, ki jih ni bilo mogoče predvideti ali za njih ni bilo predvidenih dovolj sredstev. O uporabi tekoče proračunske rezerve odloča župan.

Občina oblikuje svoje rezerve, v katere izloča del skupno doseženih prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov, ki se določi vsako leto s proračunom, vendar najmanj 0,5% prihodka. Odstotek izločanja sredstev določi občinski svet na predlog župana.
Izločanje v rezervo se izvrši vsak mesec, vendar najkasneje do 31. decembra tekočega leta.
Izločanje prihodkov v rezerve preneha, ko dosežejo rezerve občine 2% letno doseženih prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov za zadnje leto.

Rezerva se uporablja:
1. za odhodke, nastale kot posledica izrednih razmer, kot so zlasti suša, potres, požar, poplave in druge naravne oziroma ekološke nesreče, epidemije oziroma preprečevanje epidemij, živalske kužne bolezni in rastlinski škodljivci;
2. za zagotovitev sredstev proračuna, kadar prihodki pritekajo neenakomerno;
3. za kritje proračunskega primanjkljaja.
Sredstva za namene iz 1. in 3. točke prejšnjega odstavka se dajejo praviloma brez obveznosti vračanja, sredstva iz 2. točke morajo biti vrnjena v rezerve do konca leta.
O uporabi sredstev iz 2. točke prvega odstavka tega člena odloča župan, o uporabi sredstev iz 1. in 3. točke prvega odstavka tega člena pa odloča svet.

Občina se sme zadolževati z izdajo vrednostnih papirjev ali z najetjem posojil, o čemer odloča svet.
Občina izda vrednostne papirje v skladu z zakonom.
Občina se ne sme zadolževati v tujini, razen na podlagi zakona.

Občina se lahko zadolži le za financiranje investicij v infrastrukturne objekte in naprave, namenjene za opravljanje gospodarskih in drugih javnih služb.
O zadolžitvi občina obvesti Ministrstvo za finance v osmih dneh po sprejetju odločitve.

Javna podjetja in javni zavodi, katerih ustanoviteljica je občina, se smejo zadolževati le s soglasjem ustanovitelja.
O soglasju odloča občinski svet.
Občina sme dajati poroštva za izpolnitev obveznosti javnih podjetij in javnih zavodov, katerih ustanoviteljica je, vendar največ do 5% zagotovljene porabe v letu, v katerem se daje poroštvo.

Prihodki občine za financiranje zagotovljene porabe so:
– davek na dediščine in darila,
– davek na dobitke v igrah na srečo,
– davek na promet nepremičnin,
– upravne takse,
– posebna taksa za uporabo igralnih avtomatov zunaj igralnic,
– rente in odškodnine,
– ostali prihodki določeni z zakoni ali po sklepu občinskega sveta.
Prihodki iz prejšnjega odstavka pripadajo občini v višini, ki je določena z zakonom o njihovi uvedbi.
Za financiranje zagotovljene porabe pripada občini tudi del prihodkov od dohodnine v višini, določeni z zakonom.

Prihodki občine za financiranje drugih nalog so:
– davek od premoženja,
– nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča,
– krajevne takse,
– komunalne takse,
– razne pristojbine,
– odškodnina zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča in gozda,
– prihodki uprave,
– prispevki in donacije,
– drugi prihodki, določeni s posebnimi zakoni.
Za posebej dogovorjene naloge se lahko uvede samoprispevek.
Prihodki iz prejšnjega odstavka pripadajo občini v višini, ki je določena v aktu o njihovi uvedbi.

Občinski svet sprejme statut občine in poslovnik za delo občinskega sveta, odborov in komisij.
Občinski svet sprejema odloke, odredbe, pravilnike in navodila kot splošne pravne akte.
Občinski svet sprejema prostorske plane in druge načrte razvoja občine, občinski proračun in zaključni račun.

Statut je temeljni splošni akt občine, ki ga sprejme svet z dvetretjinsko večino glasov vseh članov občinskega sveta.

S poslovnikom se uredi organizacija in način dela občinskega sveta, odborov in komisij ter uresničevanje pravic in dolžnosti njihovih članov.

Z odlokom ureja občina na splošni način zadeve iz svoje pristojnosti, ustanavlja organe občinske uprave in določa način njihovega dela ter ustanavlja javne službe.
Z odlokom ureja občina tudi zadeve iz prenesene pristojnosti, kadar je tako določeno z zakonom.

Z odredbo občina uredi določene razmere, ki imajo splošen pomen, ali odreja način ravnanja v takih razmerah.

S pravilnikom se razčlenijo posamezne določbe statuta ali odloka v procesu njunega izvrševanja.

Z navodilom se lahko podrobneje predpiše način dela organov občinske uprave pri izvrševanju določb statuta ali odloka.

S proračunom občine se razporedijo vsi prihodki in izdatki za posamezne namene financiranja javne porabe v občini.
Občinski proračun se sprejme za proračunsko leto, ki se začne in konča hkrati s proračunskim letom za državni proračun.
Občinski proračun je sprejet, če zanj glasuje najmanj večina vseh članov občinskega sveta.

Odlok lahko predlaga vsak član občinskega sveta, župan, občinski odbor ali najmanj pet odstotkov volivcev v občini v obliki in na način, kakor to predvideva poslovnik.

Občinski svet praviloma razpravlja o sprejemanju odloka po dvofaznem postopku.
Postopek sprejemanja odloka in drugih aktov se določi v poslovniku občinskega sveta.

Statut, odloki in drugi predpisi občine morajo biti objavljeni v uradnem glasilu in pričnejo veljati najkasneje 15. dan po objavi, če ni v njih določeno drugače.

Posamični akti občine so odločbe in sklepi.
S posamičnimi akti odloča občina o upravnih stvareh iz lastne pristojnosti, iz prenesene pristojnosti ter na podlagi javnih pooblastil.

Občinski svet ali župan lahko vloži zahtevo za presojo ustavnosti in zakonitosti predpisov države, s katerimi se posega v ustavni položaj in v pravice občine, oziroma če se s predpisi pokrajine ali regije brez pooblastila oziroma soglasja občine posega v njene pravice.

Občinski svet ali župan lahko začneta pred ustavnim sodiščem spor o pristojnosti, če Državni zbor ali vlada s svojimi predpisi urejata razmerja, ki so po ustavi in zakonih v pristojnosti občine. Enako lahko postopata, če pokrajina, regija ali druga občina posega v njeno pristojnost.

Župan po pooblastilu občinskega sveta lahko kot stranka v upravnem sporu spodbija konkretne upravne akte in ukrepe, s katerimi državni organi izvršujejo oblastni nadzor. Upravni spor lahko sproži tudi, če osebe javnega in zasebnega prava z dokončnimi upravnimi akti uveljavljajo pravice na škodo javnih koristi občine.

Župan lahko vstopi v upravni ali sodni postopek kot stranka ali kot stranski intervenient, če bi lahko bile v teh postopkih, oziroma če so z že izdanimi akti prizadete pravice in koristi občine, določene z ustavo in zakoni.

Občinski odbori so dolžni za potrebe občinskega sveta oblikovati mnenje glede pripravljajočih se predpisov, ki se tičejo koristi občine in pokrajine ali regije. Na tej podlagi oblikuje občinski svet svoje mnenje, ki ga pošlje Državnemu zboru.
Občina odloča s posamičnimi akti o upravnih stvareh, in sicer:
– o upravnih stvareh iz svoje izvirne pristojnosti;
– o upravnih stvareh iz prenesene državne pristojnosti;
– o upravnih stvareh na podlagi javnih pooblastil;
– o upravnih stvareh, ki jih predpisuje ta statut.

Občina Brežice se lahko poveže z drugimi sosednjimi občinami v širšo lokalno skupnost: regijo, pokrajino ali zvezo občin, zaradi uresničevanja skupnih koristi svojega prebivalstva.
Odločitev o vključitvi občine v regijo, pokrajino ali zvezo sprejme občinski svet z dvetretjinsko večino vseh članov sveta.
S statutarnim sklepom o vključitvi občine v širšo lokalno skupnost se določijo okvirne naloge, ki jih bo občina prenesla na regijo, pokrajino ali zvezo. S potrditvijo statusa regije, pokrajine ali zveze občinski svet dokončno določi prenesene občinske pristojnosti regije, pokrajine ali zveze.

Na pokrajino prenesene lokalne zadeve širšega pomena, za katere občina daje soglasje pokrajini in so določene s pokrajinskim statutom, so:
– oblikovanje skupne politike in stališč do ukrepov države,
– določitev skupne lokacije odlagališča odpadkov na svojem območju,
– gradnja medobčinskih komunalnih objektov in naprav,
– gradnja in financiranje medobčinskih cest,
– regionalno prostorsko planiranje,
– ukrepi za varstvo okolja,
– druge zadeve, pomembne za regijo, pokrajino ali zvezo, za katere se soglasno dogovorijo vse občine.

Člane pokrajinskih in regijskih organov izvoli občinski svet.

Občinski svet lahko z dvetretjinsko večino navzočih članov sklene, da se občina poveže v skupnost ali zvezo dveh ali več občin, če je to koristno za urejanje in opravljanje konkretnih zadev (projektov) širšega pomena, pomembnih za občino. Če zahteva večina navzočih članov občinskega sveta, se lahko o takem povezovanju izvede razprava med občani in ugotovi njihova volja.

V roku enega meseca po sprejetju tega statuta je potrebno sprejeti poslovnik občinskega sveta in odlok o organizaciji in delovnem področju občinske uprave.
Obstoječe krajevne skupnosti nadaljujejo svoje delo do sprejetja statutarnega sklepa iz 7. člena tega statuta. Statutarni sklep, ki postane sestavni del tega statuta, se sprejme najpozneje v roku dveh mesecev.
Odloki in drugi splošni akti, ki so veljali na dan uveljavitve tega statuta, veljajo še naprej in se smiselno uporabljajo, kolikor niso v nasprotju s tem statutom in se uskladijo z njim v roku enega leta.

Do izvolitve prvega predsednika občinskega sveta sklicuje in vodi seje občinskega sveta župan, vendar najdlje do 30. 6. 1995.
Mandati članov začasnih odborov in komisij pri občinskem svetu so po sprejemu statuta podaljšani do konstituiranja novih odborov in komisij v skladu s tem statutom.

Spremembe tega statuta lahko predlaga najmanj pet svetnikov, župan ali pet odstotkov volilnih upravičencev v občini. Spremembe statuta se sprejmejo na enak način kot statut.

Z dnem veljavnosti tega statuta preneha veljati začasni statutarni akt Občine Brežice (Uradni list RS, št. 5/95).

Ta statut začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.