Na podlagi 29. in 64. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93; 6/94 – odločba US RS in Uradni list RS, št. 14/95) je Občinski svet občine Jesenice na 6. seji dne 26. 5. 1995 sprejel

Občina je ozemeljsko zaključena lokalna enota, ki je ustanovljena na podlagi zakona o ustanovitvi občin in določitvi njihovih območij.

Občina varuje koristi svojega prebivalstva. V okviru ustave in zakonov samostojno opravlja svoje zadeve in izvršuje naloge, ki so nanjo prenesene s področnimi zakoni, ter naloge, ki jih s soglasjem občine prenese v občinsko pristojnost država.

Občani uresničujejo lokalno samoupravo v občini neposredno in preko organov občine.
Občina se pri uresničevanju skupnih nalog povezuje in sodeluje s sosednjimi in drugimi občinami ter širšimi lokalnimi samoupravnimi skupnostmi.

Občani se lahko obračajo s peticijo ali drugo pobudo na katerikoli organ občine, ki jim mora odgovoriti najkasneje v tridesetih dneh.

Občinski svet lahko s sklepom ali odlokom prenese opravljanje določenih nalog iz občinske pristojnosti na krajevne skupnosti. Za ta namen določi občinski svet tudi ustrezna sredstva.

Občina Jesenice sodeluje z drugimi občinami za opravljanje skupnih zadev po načelih prostovoljnosti, solidarnosti in vzajemnosti.
Občina Jesenice se lahko povezuje v pokrajino.

Območje Občine Jesenice obsega mesto Jesenice z naselji: Sava, Podmežaklja, Plavž, Javornik, Koroška Bela in Podkočna ter primestna naselja Blejska Dobrava, Breg, Breznica, Doslovče, Hrušica, Javorniški Rovt, Kočna, Lipce, Moste, Planina pod Golico, Plavški Rovt, Potoki, Prihodi, Rodine, Selo pri Žirovnici, Smokuč, Vrba, Zabreznica in Žirovnica.
Občinski svet z odlokom določi način obeleževanja meje občine.

Občina je pravna oseba.
Sedež Občine Jesenice je na Jesenicah, Cesta M. Tita 78.
Občino kot pravno osebo zastopa župan.

Občina Jesenice ima svoj grb. Opis in uporabo grba določa občinski odlok.

Občina ima svoj pečat, ki je okrogle oblike in standardne velikosti. Na zgornjem obodu pečata je besedilo: Občina Jesenice, v sredini grb Občine Jesenice, v spodnjem oboku pa sedež občine.

Praznik občine Jesenice se določi z odlokom.

Občina Jesenice podeljuje zaslužnim posameznikom ter pravnim osebam priznanja in nagrade občine.
Vrste, pogoje in način podeljevanja priznanj in nagrad določi občina z odlokom.

V občini so Krajevne skupnosti Staneta Bokala, Cirila Tavčarja, Mirka Roglja-Petka, Sava, Podmežaklja, Javornik Koroška Bela, Blejska Dobrava, Hrušica, Planina pod Golico in Žirovnica.
Ustanovitev nove oziroma ukinitev obstoječe krajevne skupnosti v občini je možna, ko se v naselju za to na referendumu odloči več kot polovica udeležencev referenduma.
Krajevna skupnost ima svoj statut, ki ga potrdi občinski svet.

Krajevne skupnosti v skladu s tem statutom izvajajo naloge iz prenesene pristojnosti, in sicer:
– del nalog iz pristojnosti gospodarskih javnih služb,
– del nalog s področja varstva okolja,
– del nalog s področja športa, kulture,
– s področja povezovanja občanov v društva,
– s področja civilne zaščite.
Pravice in obveznosti natančneje določa statut krajevne skupnosti.

Krajevne skupnosti pridobivajo sredstva za izvajanje nalog iz svoje pristojnosti iz prispevkov krajanov, daril in iz dejavnosti, ki jih krajevna skupnost opravlja.
Naloge, ki jih izvaja v imenu in za račun občine, se financiranjo iz občinskega proračuna.
Kadar nastopa krajevna skupnost v pravnem prometu s sredstvi, ki so lastnina občine, ali sredstvi, ki so del občinskega proračuna, nastopa v imenu in za račun občine.

Občinski svet mora predhodno dobiti mnenje sveta krajevne skupnosti, kadar odloča o zadevah, ki prizadevajo interese prebivalcev te skupnosti. Če svet krajevne skupnosti ne poda mnenja v tridesetih dneh, odloča občinski svet po svoji presoji.
Mnenje krajevne skupnosti ne obvezuje občinskega sveta pri njegovem odločanju.

Občina po svojih organih samostojno ureja in opravlja lokalne zadeve javnega pomena, določene s tem statutom in zakonom, zlasti pa:
1. na področju normativnega urejanja:
– sprejema statut občine, odloke in druge občinske akte,
– sprejema občinski proračun in zaključni račun,
– sprejema načrt razvoja občine,
– sprejema prostorske plane,
– predpisuje lokalne davke,
– ureja upravljanje s komunalnimi objekti in napravami,
– ureja javne ceste, javne poti, rekreacijske ter druge javne površine,
– ureja javni red v občini,
– ureja delovanje občinske uprave,
– ureja občinske javne službe,
– ureja način in pogoje upravljanja s premoženjem občine,
– določa prekrške in denarne kazni za prekrške, s katerimi se kršijo predpisi občine,
– sestavlja premoženjsko bilanco, s katero izkazuje vrednost svojega premoženja,
– ureja druge lokalne zadeve javnega pomena,
– ureja poimenovanja ulic, trgov, cest, poti ipd.,
– sprejema načrt varstva pred požarom v občini,
– ureja varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami,
– določi organizacijo in način dela v vojni,
– v okviru svojih pristojnosti ureja področje varstva okolja, naravne, kulturne in tehnične dediščine;
2. pospešuje:
– razvoj podjetništva, kmetijstva in turizma,
– službe socialnega skrbstva, predšolskega varstva, osnovnega varstva otrok in družine, varstvo socialno ogroženih, invalidov in ostarelih,
– vzgojno, izobraževalno, raziskovalno, informacijsko dokumentacijsko, društveno in kulturno dejavnost,
– razvoj športa in rekreacije,
– razvoj požarne varnosti in gasilstva,
– osebno in vzajemno zaščito prebivalcev ter dejavnosti za preprečevanje in blažitev posledic naravnih in drugih nesreč,
– ukrepe za varovanje okolja;
3. na področju upravljanja:
– upravlja občinsko premoženje,
– upravlja lokalne javne službe,
– vodi javna in druga podjetja,
– upravlja občinske javne površine in drugo javno dobro,
– upravlja z lokalnimi javnimi cestami in javnimi potmi,
– vodi sile za zaščito, reševanje in pomoč;
4. s svojimi sredstvi:
– gradi in vzdržuje lokalne javne ceste in javne poti,
– pospešuje kulturno, društveno, vzgojno in knjižnično dejavnost,
– gradi komunalne objekte in naprave,
– gradi parkirišča ter športne in rekreacijske objekte in naprave,
– gradi stanovanja za socialno ogrožene,
– zagotavlja delovanje občinskega sveta in njegovih organov, župana, nadzornega odbora in občinske uprave ter organov krajevnih skupnosti,
– zagotavlja izvajanje dejavnosti na področju osnovnega izobraževanja, raziskovalne dejavnosti, kulture, športa, socialnega varstva, otroškega varstva in zdravstvenega varstva,
– zagotavlja subvencije in tekoče transferje v gospodarske javne službe (komunalna dejavnost, stanovanjska dejavnost, cestna dejavnost, gospodarjenje s prostorom in druge dejavnosti, ki so pomembne za razvoj občine,
– zagotavlja sredstva za požarno varnost in gasilstvo,
– zagotavlja sredstva za opravljanje pokopališke, pogrebne in mrliško-ogledne službe,
– subvencionira vzdrževanje spominskih obeležij,
– organizira, usposablja in opremlja občinske enote, službe in druge operativne sestave za zaščito, reševanje in pomoč,
– organizira požarno stražo, ko je razglašena povečana nevarnost požarov v naravnem okolju ter izvaja druge ukrepe za varstvo pred požarom,
– organizira sistem alarmiranja,
– gradi in vzdržuje javna zaklonišča na območjih, kjer je obvezna graditev zaklonišč,
– zagotavlja nujna sredstva za začasno nastanitev in oskrbo ogroženih prebivalcev,
– podpira raziskave in uvedbo ukrepov za izboljšanje varstva okolja;
5. vzdržuje:
– lokalne javne ceste, javne poti, rekreacijske in druge javne površine,
– komunalne objekte in naprave,
– objekte in naprave za odpadne in padavinske vode,
– sredstva za zaščito, reševanje in pomoč,
– športne objekte in naprave, ki so v lasti občine;
6. s svojimi ukrepi:
– spodbuja gospodarski razvoj občine,
– spodbuja celostni razvoj podeželja,
– spodbuja vključevanje mladih v širše družbene procese,
– skrbi za požarno varnost in organizira reševalno pomoč,
– skrbi za varstvo zraka, tal, vodnih virov, varstvo pred hrupom ter za urejeno zbiranje odpadkov,
– ureja način postavitve in vzdrževanja spominskih obeležij,
– razvija dejavnosti za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami,
– spodbuja razširjanje naravovarstvenih znanj,
– spodbuja racionalno rabo energije in naravnih virov,
– spodbuja razvoj naravi prijaznih, gospodarskih, rekreacijskih in športnih dejavnosti;
7. zagotavlja in organizira:
– pomoč in reševanje ob primerih elementarnih in drugih nesreč,
– nadzorstvo nad krajevnimi prireditvami,
– izvensodno poravnavo sporov,
– spremljanje nevarnosti ter obveščanje in alarmiranje prebivalstva o pretečih nevarnostih,
– zveze za potrebe zaščite, reševanja in pomoči,
– zaščito, reševanje in pomoč ob naravnih in drugih nesrečah,
– usposabljanje prebivalcev in pripadnikov civilne zaščite za osebno in vzajemno zaščito oziroma reševanje in pomoč,
– odpravljanje posledic naravnih in drugih nesreč;
8. pridobiva, nadzira in razpolaga:
– z vsemi vrstami občinskega premoženja,
– s sredstvi za delovanje in razvoj občine;
9. sklepa pogodbe:
– o pridobivanju, prodaji, prenosu, najemu ali zakupu premičnin in nepremičnin v lasti občine,
– o koncesijah,
– o uporabi javnih dobrin,
– pogodbe z društvi in drugimi organizacijami o opravljanju gasilske javne službe ter nalog zaščite, reševanja in pomoči,
– o drugih razmerjih, v katere stopa občina;
10. pomaga:
– pri organiziranju kurirske službe in izvajanju mobilizacije,
– pri pripravah in organiziranju proizvodnje in storitev v vojni.

Občina opravlja tudi zadeve, ki se nanašajo na:
– vodenje evidence volilne pravice,
– razgrinjanje volilnih imenikov,
– volitve predstavnikov lokalnih interesov v Državni svet,
– občinsko upravno nadzorstvo,
– nadzorstvo nad izvajanjem občinskih javnih služb in javnih prireditev,
– evidenco občinskih zemljišč in drugega premoženja,
– ugotavljanje javnega interesa za razlastitev za potrebe občine,
– določanje pogojev za uporabo stavbnih zemljišč,
– odločanje o rabi prostora,
– gasilstvo kot obvezno lokalno službo,
– civilno zaščito,
– ukrepe za zaščito okolja,
– sprejemanje prostorskih izvedbenih aktov,
– odločanje o namembnosti urbanega prostora,
– izdajanje lokacijskih in gradbenih dovoljenj,
– javno zdravstveno službo na primarni ravni ter lekarniško dejavnost,
– varstvo pred nalezljivimi boleznimi,
– mrliško ogledno službo,
– določanje komunalnih dejavnosti,
– organizacijo dimnikarske službe,
– oskrbo naselij s toplotno energijo iz lokalnih omrežij,
– oskrbo naselij s plinom iz lokalnih omrežij,
– odlaganje odpadkov in opravljanje drugih dejavnosti varstva okolja,
– graditev in vzdrževanje komunalnih objektov in naprav,
– graditev in vzdrževanje lokalnih cest, ulic, trgov in otroških igrišč;
– vzdrževanje gozdnih cest,
– pospeševanje razvoja kmetijstva in ohranjanje naravne krajine,
– varstvo zraka, tal, vodnih virov, varstvo pred hrupom,
– urejanje lokalnega prometa,
– določanje pogojev za opravljanje obrti, gostinstva in turizma in trgovine,
– določanje kazni za nepravilno parkiranje, določanje parkirnih površin, načina parkiranja, prepovedi parkiranja,
– predpisovanje prometne ureditve,
– urejanje lokalnega potniškega prometa,
– ustvarjanje pogojev za gradnjo stanovanj,
– zagotavljanje javne službe za osebno pomoč ter za pomoč na domu,
– upravni nadzor nad izvajanjem svojih predpisov,
– prodaja obrazcev in tiskovin za potrebe občanov v postopkih, ki jih vodi občina,
– izvajanje finančnih strokovnotehničnih opravil za zunanje uporabnike.

Občina opravlja statistično, evidenčno in analitično funkcijo za svoje potrebe ter za te potrebe pridobiva na podlagi pisne zahteve od upravljalcev zbirk podatke o fizičnih osebah, ki imajo v občini stalno ali začasno prebivališče in o fizičnih osebah, ki imajo v občini nepremičnine, ter podatke o pravnih osebah, ki imajo sedež ali premoženje oziroma del premoženja v občini.

Občina predpisuje davke in druge občinske dajatve.

Organi občine so občinski svet, župan, nadzorni odbor in občinska volilna komisija.
Člani organov občine opravljajo svojo funkcijo nepoklicno, razen župana, ki jo opravlja poklicno.
S posebnim aktom se določi izplačevanje sejnin članom organov občine oziroma uresničevanje drugih pravic za čas opravljanja funkcije.

Člani občinskega sveta, župan, podžupan in tajnik občine so občinski funkcionarji.

Organi občine se volijo za štiri leta.

Delo organov občine je javno.
Javnost dela se zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu organov občine, z navzočnostjo občanov in predstavnikov javnih občil na sejah organov občine ter na druge načine, ki jih določa ta statut in poslovnik občinskega sveta.
Izjemoma so lahko seje organov občine zaprte za javnost.
Javnosti niso dostopni dokumenti in gradiva sveta in drugih organov občine, ki so zaupne narave. O tem odloča organ občine sam.

Organi občine so sklepčni, če je na njihovih sejah navzoča večina njihovih članov.

Občinski svet je najvišji organ odločanja v občini.
Občinski svet ima naslednje pristojnosti:
– sprejema statut občine,
– sprejema odloke in druge občinske akte,
– sprejema poslovnik za svoje delo,
– sprejema prostorske plane in druge plane razvoja občine,
– potrjuje začasne nujne ukrepe,
– sprejema občinski proračun in zaključni račun,
– voli in razrešuje predsednika in podpredsednika občinskega sveta,
– na predlog župana imenuje in razrešuje enega podžupana;
– imenuje in razrešuje člane nadzornega odbora ter člane komisij in odborov občinskega sveta,
– imenuje volilne komisije za občinske volitve,
– nadzoruje delo župana, podžupana in občinske uprave glede izvrševanja odločitev občinskega sveta,
– na predlog župana določa organizacijo in delovno področje občinske uprave,
– daje soglasje k imenovanju višjih upravnih delavcev,
– odloča o pridobitvi in odtujitvi nepremičnin,
– odloča o pridobitvi in odtujitvi premičnin, če o tem v skladu s tem statutom ne odloča župan,
– odloča o najemu dolgoročnih posojil,
– razpisuje referendum,
– daje pobudo za sklice zborov občanov,
– ustanavlja gospodarske in druge javne zavode, gospodarske javne službe in izvaja ustanoviteljske pravice,
– ustanavlja režijske obrate,
– podeljuje koncesije,
– določa davke in prispevke v skladu z zakonom,
– določa pogoje za priključevanje na komunalne naprave in pogoje koriščenja komunalnih storitev,
– določa ceno za opravljanje komunalnih storitev,
– daje soglasje k prevzemu opravljanja državnih nalog,
– odloča o drugih zadevah, ki jih določata zakon in ta statut,
– daje mnenje k imenovanju načelnika upravne enote,
– imenuje in razrešuje predstavnike občine v sosvetu načelnika,
– imenuje in razrešuje člane sveta za varstvo uporabnikov javnih dobrin,
– določi organizacijo in način izvajanja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,
– sprejme program in letni načrt varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,
– določi organizacijo občinskega sveta in uprave ter način njunega delovanja v vojni,
– imenuje člane odbora za razpolaganje z dodeljenimi sredstvi požarnega sklada.

Občinski svet odloča o vseh na občino prenesenih pristojnostih iz državne pristojnosti, če zakon ne določa, da o teh zadevah odloča drug organ občine.

Občinski svet ima 30 članov.
Funkcija člana občinskega sveta ni združljiva s funkcijo župana, podžupana in člana nadzornega odbora kot tudi ne z delom v občinski upravi.
Funkcija člana občinskega sveta tudi ni združljiva s funkcijo načelnika upravne enote in vodjo notranje organizacijske enote v upravni enoti kot tudi ne z delom v državni upravi na delovnih mestih, na katerih delavci izvršujejo pooblastila v zvezi z nadzorstvom nad zakonitostjo oziroma nad primernostjo in strokovnostjo dela organov občine.
Nihče in nikoli nima pravice svetnika zaradi njegovega glasovanja klicati na odgovornost.

Občinski svet se voli na podlagi splošne in enake volilne pravice z neposrednim in tajnim glasovanjem.
Volilno pravico imajo državljani Republike Slovenije, ki imajo v občini stalno prebivališče.
Občinski svet se voli po proporcionalnem načelu.
Za volitve občinskega sveta se občina lahko razdeli na volilne enote, ki jih določi odlok občinskega sveta.

Članu občinskega sveta preneha mandat:
– če izgubi volilno pravico,
– če postane trajno nezmožen za opravljanje funkcije,
– če je s pravnomočno sodbo obsojen na nepogojno kazen zapora, daljšo od šest mesecev,
– če v treh mesecih po potrditvi mandata ne preneha opravljati dejavnosti, ki ni združljiva s funkcijo člana občinskega sveta,
– če nastopi funkcijo ali začne opravljati dejavnost, ki ni združljiva s funkcijo člana občinskega sveta,
– če odstopi.
Članu občinskega sveta preneha mandat z dnem, ko občinski svet ugotovi, da so nastali razlogi iz prejšnjega odstavka.
Neglede na določbo 30. člena zakona o lokalnih volitvah, v primerih prenehanja funkcije zaradi razlogov iz prve do pete alinee prvega odstavka tega člena, nadomesti člana občinskega sveta, ki mu preneha funkcija, naslednji kandidat z iste liste kandidatov. Če takega kandidata ni, ga nadomesti kandidat z istoimenske liste v volilni enoti, v kateri je imela lista največji ostanek glasov v razmerju do količnika v volilni enoti.
Če član občinskega sveta odstopi, se opravijo nadomestne volitve v skladu z določili zakona o lokalnih volitvah.

Občinski svet se konstituira na svoji prvi seji.
Prvo sejo občinskega sveta skliče dotedanji predsednik občinskega sveta. Do izvolitve novega predsednika občinskega sveta vodi sejo najstarejši član novoizvoljenega občinskega sveta.

Občinski svet izmed svojih članov izvoli predsednika in največ dva podpredsednika sveta.
Predsednik sveta predstavlja svet, ga sklicuje in vodi njegove seje, podpisuje akte, ki jih sprejme občinski svet in skrbi za izvajanje statuta in poslovnika.
Podpredsednik sveta pomaga predsedniku pri njegovem delu, ga nadomešča v odsotnosti ali v primeru zadržanosti in po njegovem pooblastilu opravlja posamezne zadeve z njegovega delovnega področja.

Kandidata za predsednika občinskega sveta lahko predlaga najmanj šest članov sveta.
Kandidat je izvoljen z večino glasov vseh članov sveta. Če pri prvem glasovanju noben kandidat ne dobi zahtevane večine, se glasovanje ponovi. Pri ponovnem glasovanju se glasuje o tistih dveh kandidatih, ki sta pri prvem glasovanju dobila največ glasov. Izvoljen je kandidat, ki je pri drugem glasovanju dobil več glasov.
Predsednik sveta je lahko razrešen na predlog najmanj deset članov sveta. Predsednik je razrešen, če za predlog za razrešitev glasuje več kot polovica vseh članov sveta.
Na enak način kot predsednik se voli in razrešuje tudi podpredsednik sveta.
Volitve predsednika in podpredsednika občinskega sveta so tajne.

Občinski svet ima sekretarja, ki pomaga predsedniku pri pripravljanju in vodenju sej sveta, vodi zapisnik in opravlja druge zadeve po nalogu predsednika.
Sekretarja imenuje občinski svet na predlog župana.

Strokovno in administrativno pomoč pri pripravi in vodenju sej občinskega sveta, njegovih komisij in odborov, zagotavlja župan z zaposlenimi v občinski upravi.

Občinski svet se sestaja na sejah, ki jih sklicuje predsednik občinskega sveta na lastno pobudo, mora pa jih sklicati na zahtevo najmanj osmih članov sveta, ali na zahtevo nadzornega odbora.
Predsednik mora sklicati sejo občinskega sveta tudi na zahtevo župana.
Predsednik mora sklicati sejo sveta najmanj enkrat v dveh mesecih.
Dnevni red sveta predlaga predsednik sveta na lastno pobudo.
Dnevni red predlagajo tudi vsi tisti, ki zahtevajo sklic seje sveta. O sprejemu dnevnega reda odloči svet.

Občinski svet veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina njegovih članov.
Občinski svet sprejema odločitve z večino navzočih članov, razen, če zakon ali ta statut ne določa drugače.
Glasovanje je javno. Tajno se glasuje le, kadar tako določata zakon ali ta statut ali kadar tako zahteva najmanj osem članov sveta.

Občinski svet ima svoj poslovnik, s katerim podrobneje ureja način dela, postopek odločanja in razmerja do drugih organov občine.
Svet sprejema poslovnik z dvetretjinsko večino navzočih članov.

Občinski svet ima komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, ki jo imenuje izmed članov občinskega sveta.

Občinski svet lahko imenuje tudi druge komisije in odbore kot svoja delovna telesa. Člane komisije in odborov imenuje izmed članov občinskega sveta, lahko pa tudi izmed drugih občanov.
Predsednik komisije ali odbora mora biti član občinskega sveta.

Komisija in odbori občinskega sveta obravnavajo zadeve iz določene pristojnosti občinskega sveta in mu dajejo mnenja in predloge.

Nadzorni odbor:
– opravlja nadzor nad razpolaganjem s premoženjem občine,
– nadzoruje namenskost in gospodarnost porabe sredstev občinskega proračuna,
– nadzoruje finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev.
Nadzorni odbor najmanj dvakrat letno poroča občinskemu svetu o svojih ugotovitvah.

Nadzorni odbor ima sedem članov.
Člane nadzornega odbora imenuje občinski svet izmed občanov.
Člani nadzornega odbora so imenovani z večino glasov navzočih članov občinskega sveta. Kandidate določi komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja na podlagi predlogov najmanj osmih članov občinskega sveta.
Člani nadzornega odbora ne morejo biti člani občinskega sveta, delavci občinske uprave ter člani poslovodstev organizacij, ki so uporabniki proračunskih sredstev.

Občina ima župana in enega podžupana.
Župan je izvoljen na neposrednih volitah, podžupana pa na predlog župana imenuje občinski svet z večino glasov vseh članov.

Župan predstavlja in zastopa občino.
Župan predlaga občinskemu svetu v sprejem proračun občine in zaključni račun proračuna, odloke in druge akte iz pristojnosti občinskega sveta ter skrbi za izvajanje odločitev občinskega sveta.
Župan se ima pravico in dolžnost udeleževati sej občinskega sveta in na njih razpravljati, predlagati sklic redne ali izredne seje občinskega sveta ter predlagati obravnavanje določenih zadev na seji občinskega sveta.

Mandatna doba župana traja štiri leta.
Glede prenehanja mandata župana se primerno uporabljajo določbe 37.a člena zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o lokalni samoupravi.

Župan skrbi za objavo statuta, odlokov in drugih splošnih aktov občine.
Župan zadrži objavo splošnega akta občinskega sveta, če meni, da je neustaven ali nezakonit, in predlaga občinskemu svetu, da o njem ponovno odloči na prvi naslednji seji, pri čemer mora navesti razloge za zadržanje. Če občinski svet vztraja pri svoji odločitvi, se splošni akt objavi, župan pa lahko vloži pri ustavnem sodišču zahtevo za oceno njegove skladnosti z ustavo in zakonom.
Če se odločitev občinskega sveta nanaša na zadevo, ki je z zakonom poverjena občini, župan opozori pristojno ministrstvo na nezakonitost oziroma neprimernost take odločitve.

Župan se ima pravico udeleževati sej delovnih teles občinskega sveta, sej nadzornega odbora pa le na povabilo.

Podžupan pomaga županu pri njegovem delu in ga nadomešča v odsotnosti ali ob zadržanosti. Župan lahko pooblasti podžupana za opravljanje posameznih nalog iz svojih pristojnosti.
V primeru, da županu funkcija iz kakršnihkoli razlogov preneha, je do izvolitve novega župana izvrševalec proračuna podžupan.

Funkciji župana in podžupana nista združljivi s funkcijo članov občinskega sveta in članov nadzornega odbora ter z delom v občinski upravi kot tudi ne s funkcijami in deli iz tretjega odstavka 37.b člena zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o lokalni samoupravi.
Če je član občinskega sveta izvoljen za župana, mu preneha mandat člana občinskega sveta.
Če je član občinskega sveta imenovan za podžupana v času opravljanja te funkcije ne more opravljati funkcije člana občinskega sveta. V tem času opravlja funkcijo člana občinskega sveta naslednji kandidat z iste liste kandidatov. Če takega kandidata ni, opravlja funkcijo člana občinskega sveta kandidat z istoimenske liste v volilni enoti, v kateri je imela lista največji ostanek glasov v razmerju do količnika v volilni enoti.

Organ krajevne skupnosti je svet krajevne skupnosti.
Svet krajevne skupnosti volijo volivci s stalnim prebivališčem v krajevni skupnosti za štiri leta. Volitve v svete krajevnih skupnosti vodijo in izvajajo občinska volilna komisija in volilne komisije krajevnih skupnosti, ki jih imenujejo sveti.
Za volitve članov svetov krajevnih skupnosti se smiselno uporabljajo določbe zakona o lokalnih volitvah, ki veljajo za volitve v občinski svet v občini kot v eni volilni enoti.

Svet krajevne skupnosti odloča o vseh zadevah v okviru nalog, ki jih samostojno opravlja krajevna skupnost.
Glede načina dela sveta se smiselno uporabljajo določbe tega statuta, ki urejajo način dela občinskega sveta.
Svet krajevne skupnosti podrobneje uredi način svojega dela s poslovnikom.

Svet krajevne skupnosti izvoli izmed sebe predsednika in podpredsednika.
Strokovno in administrativno pomoč pri delu krajevne skupnosti zagotavlja župan z zaposlenimi v občinski upravi.

Neposredne oblike odločanja občanov o lokalnih zadevah so zbor občanov, referendum in ljudska iniciativa.

Zbor občanov se lahko skliče za vso občino, ali pa za eno ali več krajevnih skupnosti.
Vabilo za zbor občanov je potrebno objaviti najmanj deset dni pred zborom občanov v sredstvih javnega obveščanja.

Zbor občanov v občini:
– razpravlja o spremembah statuta občine,
– razpravlja o povezovanju z drugimi občinami v širše samoupravne lokalne skupnosti,
– razpravlja o lokalni problematiki,
– razpravlja o delu občinskega sveta, župana in drugih organov občine,
– razpravlja o poročilih organov občine o njihovem delu,
– razpravlja o spremembah območja občine,
– daje mnenja o zadevah iz prejšnjih alinej.

Zbor občanov v krajevni skupnosti:
– razpravlja o problematiki v svoji skupnosti,
– razpravlja o delu svojega sveta oziroma o njegovem poročilu,
– razpravlja o delu organov občine z vidika interesov svoje skupnosti,
– daje mnenja o zadevah iz prejšnjih alinej.

Zbore občanov skliče župan ali na lastno pobudo ali na pobudo občinskega sveta ali na zahtevo najmanj pet odstotkov volivcev v občini, zbor občanov v krajevni skupnosti pa tudi na pobudo najmanj pet odstotkov volivcev v tej skupnosti ali na pobudo njenega sveta.

Občinski svet lahko o kakšnem svojem aktu ali drugi odločitvi razpiše referendum na lastno pobudo, mora pa ga razpisati, če to zahteva najmanj deset odstotkov volivcev v občini.
Pravico glasovati na referendumu imajo vsi občani, ki imajo pravico voliti člane občinskega sveta.
Odločitev na referendumu je sprejeta, če zanjo glasuje večina volivcev, ki so glasovali.
Občinski svet mora odločitev referenduma upoštevati in odločiti skladno z njegovim izidom.

Postopek za izvedbo referenduma izpeljejo organi, ki vodijo lokalne volitve.
Glede glasovanja na referendumu in drugih vprašanj, ki niso urejena v tem statutu, veljajo določbe zakona o referendumu in o ljudski iniciativi, na njegovi podlagi pa se smiselno uporabljajo tudi določbe zakona o lokalnih volitvah.

Občinski svet lahko razpiše svetovalni referendum o posameznih vprašanjih posebnega pomena, da se ugotovi volja občanov.
Svetovalni referendum se lahko razpiše za vso občino ali za njen del.
Svetovalni referendum se mora razpisati na zahtevo najmanj pet odstotkov volivcev v občini oziroma krajevni skupnosti.
Svetovani referendum ne zavezuje občinskih organov.
Glede izvedbe svetovalnega referenduma se smiselno uporabljajo določbe 59. in 60. člena tega statuta.

Najmanj pet odstotkov volivcev v občini lahko zahteva izdajo novega, ali razveljavitev splošnega akta ali druge odločitve iz pristojnosti občinskega sveta oziroma drugih občinskih organov.
Če se zahteva nanaša na razveljavitev splošnega akta občinskega sveta, mora ta obravnavo zahteve uvrstiti na prvo naslednjo sejo, o njej pa odločiti najkasneje v treh mesecih.
Če se zahteva nanaša na druge odločitve občinskih organov, mora pristojni organ o njej odločiti najkasneje v enem mesecu.
Glede postopka vložitve zahteve iz prvega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo določbe zakona o referendumu in o ljudski iniciativi, ki urejajo ljudsko iniciativo.

Organizacijo in delovno področje občinske uprave določi občinski svet na predlog župana.

Občinsko upravo usmerja in nadzoruje župan.
Delo občinske uprave vodi tajnik, ki ga na predlog župana imenuje občinski svet.
Župan lahko pooblasti tajnika za podpisovanje določenih aktov poslovanja.

Sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi določi župan.
O imenovanju oziroma sklenitvi delovnega razmerja zaposlenih v občinski upravi odloča župan oziroma po njegovem pooblastilu tajnik občinske uprave.

Občinska uprava je organizirana v občinskem uradu, ki ima posamezne notranje organizacijske enote. Te enote se določijo z aktom o organizaciji in delovnem področju občinske uprave.
Občinska uprava zagotavlja opravljanje informacijske dejavnosti na svojem področju.

Tajnik je za svoje delo odgovoren županu.

Naloge občinske uprave opravljajo tajnik, višji upravni, upravni in strokovno tehnični delavci.

Za zaposlene v občinski upravi se uporabljajo predpisi o delovnih razmerjih in plačah, ki veljajo za delavce v državni upravi.

Občinska uprava izvršuje odloke, odredbe, pravilnike in navodila, ki jih izdaja občinski svet.
Uprava izvršuje tudi zakone in druge predpise države, kadar občinska uprava v skladu z zakonom odloča o upravnih stvareh iz državne pristojnosti.

Občina odloča s posamičnimi akti o upravnih stvareh iz lastne pristojnosti in iz prenesene pristojnosti države.

V upravnem postopku o upravnih stvareh iz občinske in prenesene pristojnosti države odločajo uradne osebe po zakonu o splošnem upravnem postopku in po posebnih postopkih, določenih z zakonom.
O upravnih stvareh iz občinske pristojnosti odloča na prvi stopnji občinska uprava, na drugi stopnji pa župan, če ni za posamezne primere z zakonom določeno drugače.

Posamične akte iz izvirne pristojnosti občine izdaja tajnik, ki lahko pooblasti delavce uprave, ki izpolnjujejo zakonske pogoje za odločanje v upravnih stvareh, za opravljanje posameznih dejanj v postopku ali za vodenje celotnega postopka in za odločanje v upravnih stvareh.
Osebe iz prejšnjega odstavka odločajo tudi o upravnih stvareh iz prenesene pristojnosti države in na podlagi javnih pooblastil, če ni z zakonom določeno drugače.

Tajnik skrbi in je odgovoren za dosledno izvajanje zakona o splošnem upravnem postopku in drugih predpisov o upravnem postopku.
Župan mora zagotoviti vodenje evidence o upravnih stvareh skladno s predpisom Ministrstva za notranje zadeve.

O pritožbah zoper posamične akte iz izvirne pristojnosti občinske uprave odloča župan. Zoper odločitev župana je dopusten upravni spor.
O pritožbah zoper posamične akte, ki jih v zadevah iz pristojnosti države in na podlagi javnih pooblastil na prvi stopnji izdaja občinska uprava, odloča ministrstvo, pristojno za ustrezno področje oziroma njegov organ v sestavi.

O izločitvi župana iz upravnega postopka odloča občinski svet.
O izločitvi tajnika iz upravnega postopka odloča župan.
O izločitvi uradne osebe iz upravnega postopka odloča župan, če pa upravo vodi po pooblastilu župana tajnik, odloča o izločitvi uradnih oseb iz upravnega postopka tajnik.

Na območju Občine Jesenice se kot javne službe opravljajo naslednje dejavnosti:
– oskrba s pitno vodo,
– odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih voda in odvajanje padavinskih voda,
– ravnanje s komunalnimi odpadki,
– odlaganje ostankov komunalnih odpadkov,
– javna snaga in čiščenje javnih površin,
– urejanje javnih poti, površin za pešce in zelenih površin, peš poti in drugih javnih poti ter otroških igrišč,
– pregledovanje, nadzorovanje in čiščenje kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva zraka,
– oskrbo naselij s plinom iz lokalnih omrežij,
– oskrbo s toplotno energijo iz lokalnega omrežja,
– oskrbo industrijskih porabnikov z vodo ter oskrbo naselij s požarno vodo v javni rabi,
– urejanje pokopališč in oddajanje prostorov za grobove v najem,
– pogrebne storitve,
– urejanje ulic, trgov in cest, ki niso razvrščene med magistralne in regionalne ceste,
– urejanje in vzdrževanje javnih tržnic in sejmišč,
– urejanje odprtih in pokritih javnih parkirišč,
– javno razsvetljavo v naseljih, ki obsega razsvetljavo prometnih in drugih javnih površin v naseljih,
– upravljanje, vzdrževanje in obnovo vodopreskrbovalnih objektov in naprav,
– upravljanje, vzdrževanje in obnovo kanalizacijskih in ostalih objektov in naprav, namenjenih opravljanju javnih služb,
– zatiranje insektov in škodljivih glodalcev,
– plakatiranje, reklamne napise in okrasitve naselij,
– urejanje in vzdrževanje prometne signalizacije in prometnih režimov,
– mestni potniški promet,
– varstvo pred požari,
– upravljanje, vzdrževanje in obnova športnih objektov in naprav, ki so v lasti občine,
– in druge dejavnosti s področja varstva okolja, ki so v pristojnosti občine.

Občina zagotavlja gospodarske javne službe v naslednjih oblikah:
– v režijskem obratu,
– v javnogospodarskem zavodu,
– v javnem podjetju,
– s podeljevanjem koncesij,
– z vlaganjem javnega kapitala v dejavnost oseb zasebnega prava.

Občinski svet z odlokom o gospodarskih javnih službah določi vrste javnih služb ter načine in oblike njihovega izvajanja.
Občinski svet z odlokom ustanovi posamezno javno podjetje ali posamezni javni zavod.

Premoženje občine sestavljajo nepremične in premične stvari v lasti občine, denarna sredstva in pravice.
Občina mora s premoženjem gospodariti kot dober gospodar.
Občinski svet odloča o pridobitvi in odtujitvi nepremičnin.
O pridobitvi in odtujitvi premičnin občinske uprave, zavodov in javnih podjetij odločajo župan, predstojniki zavodov in direktorji javnih podjetij na podlagi programa, ki ga potrdi občinski svet.

Občina pridobiva prihodke iz lastnih virov, davkov, taks, pristojbin, nadomestil, odškodnin in drugih dajatev skladno z zakonom, iz sredstev države in iz zadolžitev občine.

Prihodki in izdatki za posamezne namene financiranja javne porabe so zajeti v proračunu občine.
Občinski svet sprejme proračun in zaključni račun za posamezno leto z odlokom.

Za izvrševanje proračuna je odgovoren župan občine, če ni z odlokom občine določeno drugače.

Če se zaradi neenakomernega pritekanja prihodkov proračuna izvrševanje proračuna ne more uravnovesiti, se lahko za začasno kritje odhodkov uporabijo sredstva rezerve občine, ali najame kratkoročno posojilo do največ 5% sprejetega proračuna, ki mora biti odplačano do konca proračunskega leta. O najetju posojila odloča župan.

Občina oblikuje svoje rezerve, v katere izloča del skupno doseženih prihodkov v višini najmanj 0,5% prihodka. Odstotek izločanja sredstev določi občinski svet na predlog župana.
Izločanje v rezervo se izvrši praviloma vsak mesec in preneha, ko doseže rezerva 2% letnih doseženih prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov za zadnje leto.

Rezerva se uporablja:
1. za odhodke, nastale kot posledica izrednih razmer, kot so suša, potres, požar, poplave in druge naravne oziroma ekološke nesreče, epidemije oziroma preprečevanje epidemij, živalske kužne bolezni in rastlinski škodljivci,
2. za zagotovitev sredstev proračuna, kadar prihodki pritekajo neenakomerno,
3. za kritje proračunskega primanjkljaja,
4. za pokrivanje stroškov ukrepov ter pomoč prizadetim pri odpravljanju posledic naravnih in drugih nesreč.
Sredstva za namene iz 1., 3. in 4. točke prejšnjega odstavka se dajejo praviloma brez obveznosti vračanja, sredstva iz 2. točke morajo biti vrnjena v rezerve do konca leta.
O uporabi sredstev iz 1., 3. in 4. točke prvega odstavka odloča občinski svet, o uporabi sredstev iz 2. točke pa župan.
Župan odloča o uporabi sredstev za namene iz 1. in 4. točke prvega odstavka tega člena do zneska, določenega v odloku o proračunu Občine Jesenice.

Občina se sme zadolževati z izdajo vrednostnih papirjev ali z najetjem posojil.
Občina lahko izda vrednostne papirje.
Občina se lahko zadolžuje v tujini na podlagi zakona.

Občina se lahko zadolži le za financiranje investicij v infrastrukturne objekte in naprave, namenjene za opravljanje gospodarskih in drugih javnih služb.
O zadolžitvi odloča občinski svet.

Javna podjetja in javni zavodi, katerih ustanoviteljica je občina, se smejo zadolževati le s soglasjem ustanovitelja.
O soglasju odloča občinski svet.
Občina sme dati poroštvo za izpolnitev obveznosti javnih podjetij in javnih zavodov, katerih ustanoviteljica je, vendar največ do 5% zagotovljene porabe v letu, v katerem se daje poroštvo.

Prihodki občine za financiranje zagotovljene porabe so:
– davek na dediščine in darila,
– davek na dobitke iger na srečo,
– davek na promet nepremičnin,
– upravne takse,
– posebna taksa za uporabo igralnih avtomatov zunaj igralnic.
Prihodki iz prejšnjega odstavka pripadajo občini v višini, ki je določena z zakonom o njihovi uvedbi.
Za financiranje zagotovljene porabe pripada občini tudi del prihodkov od dohodnine v višini, določeni z zakonom.

Prihodki občine za financiranje drugih nalog so:
– davek od premoženja,
– nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča,
– krajevne takse,
– komunalne takse,
– pristojbine,
– odškodnina zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča in gozda,
– prihodki uprave,
– dodeljena sredstva požarne takse,
– drugi prihodki, določeni z odloki in zakoni.
Prihodki iz prejšnjega odstavka pripadajo občini v višini, ki je določena v aktu o njihovi uvedbi.
Neglede na določbe prejšnjega odstavka lahko občinski svet predpiše, da se davek od premoženja plačuje v višini, ki je do petkrat večja od višine, ki je določena z zakonom.

Finančno poslovanje izvršuje finančno-računovodska služba.
Delo finančno-računovodske službe nadzorujeta župan ali tajnik in nadzorni odbor.

Občinski svet sprejme statut občine in poslovnik za delo občinskega sveta.
Občinski svet sprejema odloke, odredbe, pravilnike in navodila kot splošne pravne akte.
Občinski svet sprejema prostorske in druge plane razvoja občine, občinski proračun in zaključni račun.

Statut je temeljni splošni akt občine, ki ga sprejme svet z dvetretjinsko večino glasov vseh članov občinskega sveta.

S poslovnikom, ki ga sprejme občinski svet z dvetretjinsko večino navzočih članov, se uredi organizacija in način dela občinskega sveta, postopek za sprejem odlokov in drugih aktov ter uresničevanje pravic in dolžnosti občinskega sveta.

Z odlokom ureja občina na splošni način zadeve iz svoje pristojnosti, ustanavlja organe občinske uprave in določa način njihovega dela ter ustanavlja javne službe.
Z odlokom ureja občina tudi zadeve iz prenesene pristojnosti, kadar je tako določeno z zakonom.

Z odredbo občina uredi določene razmere, ki imajo splošen pomen, ali odreja način ravnanja v takih razmerah.

S pravilnikom se razčlenijo posamezne določbe statuta ali odloka v procesu njunega izvrševanja.

Z navodilom se lahko podrobneje predpiše način dela organov občinske uprave pri izvrševanju določb statuta ali odloka.

S proračunom občine se razporedijo vsi prihodki in odhodki za posamezne namene financiranja javne porabe v občini.
Občinski proračun se sprejme za proračunsko leto, ki se začne in konča hkrati s proračunskim letom za državni proračun.

Statut, odloki in drugi predpisi občine morajo biti objavljeni v Uradnem listu Republike Slovenije in pričnejo veljati naslednji dan po objavi, če ni v njih določeno drugače.

Posamični akti občine so odločbe in sklepi.
S posamičnimi akti odloča občina o upravnih stvareh iz lastne pristojnosti, iz prenesene pristojnosti ter na podlagi javnih pooblastil.

Organi občine odločajo o pravicah in dolžnostih posameznikov in pravnih oseb ter o njihovih pravnih koristih v upravnih stvareh v upravnem postopku.
O pritožbah zoper posamične akte, ki jih izdajo organi občinske uprave, v upravnem postopku odloča na drugi stopnji župan, če ni z odlokom ali drugim aktom določeno drugače.
O pritožbah zoper posamične akte, izdane v upravnih stvareh iz prenesene pristojnosti, odloča državni organ, ki ga določi zakon.
O zakonitosti dokončnih posamičnih aktov občinskih organov odloča v upravnem sporu pristojno sodišče.

Občinski svet ali župan lahko vloži zahtevo za presojo ustavnosti in zakonitosti predpisov države, s katerimi se posega v ustavni položaj in v pravice občine, oziroma če se s predpisi pokrajine brez pooblastila oziroma soglasja občine posega v njene pravice.

Občinski svet ali župan lahko začneta pred ustavnim sodiščem spor o pristojnosti, če Državni zbor Republike Slovenije ali Vlada Republike Slovenije s svojimi predpisi urejata razmerja, ki so po ustavi in zakonih v pristojnosti občine. Enako lahko postopa, če pokrajina ali druga občina posega v njeno pristojnost.

Župan po pooblastilu občinskega sveta lahko kot stranka v upravnem sporu spodbija konkretne upravne akte in ukrepe, s katerimi državni organi izvršujejo oblastni nadzor. Upravni spor lahko sproži tudi, če osebe javnega in zasebnega prava z dokončnimi upravnimi akti uveljavljajo pravice na škodo javnih koristi občine.

Župan lahko vstopi v upravni ali sodni postopek kot stranka ali kot stranski intervenient, če bi lahko bile v teh postopkih, oziroma če so z že izdanimi akti, prizadete pravice in koristi občine, določene z ustavo in zakoni.

Odbori in komisije občinskega sveta so dolžni za potrebe občinskega sveta oblikovati mnenje glede pripravljajočih se predpisov na državni ravni, ki zadevajo koristi občine in pokrajine. Na tej podlagi oblikuje občinski svet svoje mnenje, ki ga pošlje Državnemu zboru Republike Slovenije.

Občina Jesenice se lahko poveže z drugimi sosednjimi občinami v širšo lokalno skupnost ali pokrajino zaradi uresničevanja skupnih koristi svojega prebivalstva.
Pokrajina se ustanovi, spremeni ali ukine z zakonom na podlagi odločitve občinskih svetov, sprejetih z dvetretjinsko večino vseh članov.
Odločitev o vključitvi ali izključitvi občine v širšo lokalno skupnost ali pokrajino sprejme občinski svet z dvetretjinsko večino vseh članov sveta.
O odločitvi občinskega sveta se v občini lahko izvede referendum.
S statutarnim sklepom o vključitvi občine v širšo lokalno skupnost ali pokrajino se določijo okvirne naloge, ki jih bo občina prenesla na širšo lokalno skupnost ali pokrajino. S potrditvijo statusa širše lokalne skupnosti ali pokrajine občinski svet dokončno določi prenesene občinske pristojnosti širše lokalne skupnosti ali pokrajine.

Na širšo lokalno skupnost ali pokrajino prenesene lokalne zadeve širšega pomena, za katere občina daje soglasje širši lokalni skupnosti ali pokrajini, in so določene s statutom, so:
– določitev skupne lokacije odlagališča odpadkov na svojem območju,
– gradnja medobčinskih komunalnih objektov in naprav,
– gradnja in financiranje medobčinskih cest,
– izvajanje nalog skupnega pomena za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami,
– urejanje zadev s področja medobčinske infrastrukture.

Župan je član pokrajinskega sveta po funkciji, ostale člane pa izvoli občinski svet izmed svojih članov, na tajnem glasovanju. Izvoljeni so tisti predlagani kandidati, ki so dobili največ glasov. Med kandidati, ki so dobili enako število glasov, se glasovanje ponovi.

Občinski svet lahko z dvetretjinsko večino navzočih članov sklene, da se občina poveže v skupnost ali zvezo dveh ali več občin, če je to koristno za urejanje in opravljanje zadev širšega pomena, pomembnih za občino. Če zahteva večina navzočih članov občinskega sveta, se lahko o takem povezovanju izvede razprava med občani in ugotovi njihova volja.

Statut in spremembe statuta se sprejemajo kot to določa poslovnik o delu Občinskega sveta občine Jesenice. Predlog za spremembo statuta lahko predlaga najmanj 10 članov občinskega sveta.

Predpise in druge splošne akte, predvidene s tem statutom, je potrebno sprejeti v roku enega leta po uveljavitvi tega statuta.
V tem roku je potrebno uskladiti predpise in druge splošne akte občine z določbami tega statuta.

Z dnem uveljavitve tega statuta preneha veljati statut Občine Jesenice (Uradni vestnik Gorenjske, št. 19/82 in 1/85) in na njegovi podlagi sprejeti predpisi, kolikor niso skladni s tem statutom.

Ta statut začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.