Na podlagi 29. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93; 6/94 – odločba US RS 45/94 – odločba US RS in Uradni list RS, št. 57/94 in 14/95) je Občinski svet občine Šoštanj na 5. seji dne 18. 5. 1995 sprejel
S T A T U T
Občine Šoštanj
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Ta statut določa ureditev Občine Šoštanj.
S tem statutom se v Občini Šoštanj (dalje v besedilu: občina), urejajo splošne določbe, območje in deli občine, naloge občine, organi občine, občinska uprava, občinske javne službe, premoženje in financiranje občine, varstvo ter razmerja do države in drugih lokalnih skupnosti, razne oblike sodelovanja ter druga splošna vprašanja, pomembna za občino.
2. člen
Občina je temeljna lokalna samoupravna skupnost.
Občina skrbi za uresničevanje in varovanje pravic ter koristi svojih občanov. V okviru ustave in zakonov samostojno opravlja svoje zadeve in izvršuje naloge, ki jih s soglasjem občine prenese v občinsko pristojnost država.
3. člen
Občani uresničujejo lokalno samoupravo v občini neposredno in preko organov občine.
Občina se pri uresničevanju skupnih nalog povezuje in sodeluje z drugimi občinami ter širšimi lokalnimi skupnostmi v skladu s svojimi in skupnimi interesi in v skladu z zakonom.
4. člen
Občani se lahko obračajo s peticijo ali drugo pobudo na katerikoli organ občine, ki jim mora odgovoriti najkasneje v tridesetih dneh.
5. člen
Občina je oseba javnega prava s pravico posedovati, pridobivati in razpolagati z vsemi vrstami premoženja.
Sedež občine je v Šoštanju, Trg svobode 12.
6. člen
Občina ima svoj grb in zastavo, ki ju določi z odlokom.
Občina ima svoj pečat, ki vsebuje grb občine in ime občine. Rabo pečata določi z odlokom.
Občina določi svoj praznik z odlokom.
Občina je v naravi označena s prometnimi in neprometnimi znaki. Neprometne znake določi z odlokom.
Občina podeljuje zaslužnim občanom, pravnim osebam in organizacijam naziv častnega občana, nagrade in druga priznanja v skladu s pravilnikom, ki ga sprejme svet občine.
7. člen
Območje občine obsega območja naslednjih naselij: Bele Vode, Družmirje, Florjan, Gaberke, Lokovica, Ravne, Skorno pri Šoštanju, Šentvid nad Zavodnjem, Šoštanj, Topolšica in Zavodnje.
8. člen
Zaradi zadovoljevanja določenih skupnih potreb ki se nanašjo na interese prebivalcev ožjih delov občine, lahko krajani naselja ali več posameznih naselij ustanovijo krajevno skupnost.
Pogoj za ustanovitev krajevne skupnosti je po naravi zaokrožen del območja občine, obstoj prostorskih, zgodovinskih, upravnih, gospodarskih in kulturnih razlogov in če je to v interesu občanov dela občine. Ti interesi se zlasti nanašajo na:
– rabo prostora;
– komunalno opremljenost in vzdrževanje komunalne infrastrukture;
– delovanje na področju kulture, športa, rekreacije;
– delovanje društev.
Odločitev o oblikovanju krajevne skupnosti je sprejeta na referendumu, če zanjo glasuje večina tistih, ki so se referenduma udeležili.
Pravico glasovanja na referendumu imajo vsi občani, ki imajo pravico voliti člane sveta občine.
Krajevne skupnosti nimajo statusa pravnih oseb.
9. člen
Svet občine lahko s sklepom prenese opravljanje določenih zadev iz občinske pristojnosti krajevnim skupnostim, zlasti pa:
– upravljanje objektov, ki jih uporabljajo za skupne potrebe;
– skrb za urejanje krajevne skupnosti;
– organiziranje in vodenje del skupnega pomena, ki se sofinancirajo iz sredstev proračuna;
– skrb za vzdrževanje krajevnih cest v krajevnih skupnostih;
– zbiranje osnov in podatkov za pripravo občinskega proračuna;
– skrb za kulturne, športne in druge prireditve.
Za te namene določi svet občine ustrezna sredstva v proračunu občine.
Pred odločanjem o zadevah, ki se nanašajo na interese prebivalcev samo ene krajevne skupnosti, pridobi svet občine njihovo mnenje.
Podrobnejša ureditev krajevnih skupnosti in njihove pristojnosti se določijo z odlokom.
10. člen
Občina se lahko povezuje v pokrajino.
Občina sodeluje z drugimi občinami za opravljanje skupnih zadev na načelih prostovoljnosti in solidarnosti.
Občina sodeluje tudi z lokalnimi skupnostmi drugih držav in z mednarodnimi organizacijami drugih držav.
II. NALOGE OBČINE
11. člen
Občina samostojno opravlja lokalne zadeve javnega pomena določene z zakonom in statutom, v okviru teh pa zlasti:
1. na področju normativnega urejanja:
– predpisuje lokalne davke;
– ustanavlja občinske sklade in upravlja z njimi;
– ureja upravljanje z energetskimi in vodovodnimi komunalnimi objekti;
– ureja javne ceste, javne poti, rekreacijske ter druge javne površine;
– ureja varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami;
– ureja javni red v občini;
– ureja delovanje občinske uprave;
– ureja občinske javne službe;
– ureja način in pogoje upravljanja s premoženjem občine;
– določa prekrške in kazni za prekrške, s katerimi se kršijo predpisi občine;
– določi organizacijo in način dela v vojni;
– sestavlja premoženjsko bilanco, s katero izkazuje vrednost svojega premoženja;
– ureja druge lokalne zadeve javnega pomena;
2. pospešuje:
– organiziranost socialnega skrbstva, predšolskega varstva, osnovnega varstva otrok in družine, za socialno ogrožene, invalide in ostarele;
– vzgojo, izobraževanje in raziskovalno, informacijsko-dokumentacijsko, društveno, turistično ter kulturno dejavnost;
– šport in rekreacijo;
– osebno in vzajemno zaščito prebivalcev ter dejavnosti za preprečevanje in blažitev naravnih in drugih nesreč;
3. na področju upravljanja:
– upravlja občinsko premoženje;
– upravlja lokalne javne službe;
– ustanavlja in nadzira vodenje javnih in drugih podjetij;
– upravlja občinske javne površine in drugo javno dobro;
– upravlja z lokalnimi javnimi cestami in javnimi potmi;
– vodi sile za zaščito, reševanje in pomoč;
4. s svojimi sredstvi:
– gradi in vzdržuje lokalne ceste in javne poti v skladu z zakonom;
– pospešuje kulturno, društveno, vzgojno in knjižnično dejavnost;
– gradi komunalne objekte in naprave;
– gradi stanovanja za socialno ogrožene;
– omogoča delovanje lokalnih javnih služb;
– zagotavlja delovanje sveta občine, župana, komisij ter občinske uprave;
– omogoča izvajanje dejavnosti na področju osnovnošolskega izobraževanja, raziskovalne dejavnosti, kulture, športa, socialnega varstva, otroškega varstva, zdravstvenega varstva in drugih dejavnosti;
– omogoča subvencije in tekoče transferje v gospodarske javne službe, (komunalna dejavnost, stanovanjska dejavnost, cestna dejavnost, gospodarjenje s prostorom, druge dejavnosti);
– zagotavlja požarno varnost;
– zagotavlja opravljanje pokopališke, pogrebne in mrliškoogledne službe;
– zagotavlja delovanje krajevnih skupnosti;
– organizira, usposablja in opremlja občinske enote, službe in druge operativne sestave za zaščito, reševanje in pomoč ter organizira in izvaja ukrepe za varstvo pred požari;
– zagotavlja izvajanje drugih dejavnosti po odločitvi sveta občine;
5. vzdržuje:
– vodovodne, energetske in druge komunalne objekte;
– sredstva za zaščito, reševanje in pomoč;
6. s svojimi ukrepi:
– spodbuja gospodarski razvoj občine;
– pospešuje razvoj kulture, rekreacije in športa;
– skrbi za požarno varnost in organizira reševalno pomoč;
– skrbi za varstvo pred onesnaževanjem zraka, vode in tal, varstvo pred hrupom ter urejeno zbiranje odpadkov;
– razvija dejavnost za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami na svojem območju;
7. zagotavlja in organizira:
– pomoč in reševanje v primerih elementarnih nesreč;
– obveščanje prebivalcev o stanju onesnaženja okolja;
– nadzor nad krajevnimi prireditvami;
– izvensodno poravnavo sporov;
– varstvo naravnih in kulturnih spomenikov lokalnega pomena;
8. pridobiva in razpolaga:
– z vsemi vrstami premoženja;
– s sredstvi za razvoj in delovanje občine;
9. sklepa pogodbe o:
– pridobivanju in odtujitvi premičnin in nepremičnin;
– koncesijah;
– uporabi javnega dobra;
– drugih razmerjih, v katera vstopa.
12. člen
Občina opravlja tudi zadeve, ki se nanašajo na:
– vodenje evidence volilne pravice;
– razgrinjanje volilnih imenikov;
– volitve predstavnikov lokalnih skupnosti v Državni svet;
– občinsko upravno nadzorstvo;
– nadzorstvo nad izvajanjem občinskih javnih služb in javnih prireditev;
– evidenco občinskih zemljišč in drugega premoženja;
– ugotavljanje javnega interesa za razlastitev za potrebe občine;
– določanje pogojev za uporabo in prodajo stavbnih zemljišč;
– odločanje o rabi prostora;
– gasilstvo kot obvezno lokalno službo;
– civilno zaščito, opazovanje in obveščanje;
– varstvo naravne in kulturne dediščine;
– ukrepe za zaščito okolja;
– izdajanje lokacijskih in gradbenih dovoljenj v skladu z zakonom;
– izdajanje uporabnih in obratovalnih dovoljenj v skladu z zakonom;
– javno zdravstveno službo na primarni ravni ter lekarniško dejavnost;
– določanje komunalnih dejavnosti lokalnega pomena;
– organizacijo dimnikarske službe;
– oskrbo naselij s toplotno energijo in plinom iz lokalnih omrežij;
– odlaganje odpadkov in opravljanje drugih dejavnosti varstva okolja;
– graditev in vzdrževanje vodovodnih, energetskih in ekoloških objektov;
– graditev in vzdrževanje lokalnih cest, ulic in trgov;
– pospeševanje razvoja kmetijstva in ohranjanje naravne krajine;
– varstvo zraka, tal, vodnih virov, varstvo pred hrupom;
– urejanje lokalnega prometa;
– določanje pogojev za opravljanje obrti, gostinstva, turizma in podjetništva;
– varstvo potrošnikov;
– določanje kazni za nepravilno parkiranje;
– določanje parkirnih površin, način parkiranja, prepovedi parkiranja;
– predpisovanje prometne ureditve;
– urejanje lokalnega potniškega prometa;
– ustvarjanje pogojev za gradnjo stanovanj;
– zagotavljanje javne službe za osebno pomoč na domu;
– upravni nadzor nad izvajanjem svojih predpisov;
13. člen
Občina opravlja statistično, evidenčno in analitično funkcijo za svoje potrebe ter za te potrebe pridobiva na podlagi pisne zahteve statistične in evidenčne podatke od za to pristojnih organov.
14. člen
Občina predpisuje pod pogoji, ki jih določa zakon naslednje davke in druge občinske dajatve:
– davek od premoženja;
– davek na dediščine in darila;
– davek na dobitke od iger na srečo;
– davek na promet nepremičnin;
– določa najemnine in zakupnine za oddana zemljišča, stanovanja, lokale in druge občinske objekte;
– določa pogoje za oddajo in najem objektov in drugega premoženja;
– takse, pristojbine in druge dajatve skladno z zakonom.
III. ORGANI OBČINE
Skupne določbe
15. člen
Organi občine so:
– svet občine;
– župan;
– nadzorni odbor.
Člani organov občine opravljajo svojo funkcijo praviloma nepoklicno.
O poklicnem opravljanju funkcije članov organov občine, odloča svet občine.
16. člen
Organi občine se volijo za štiri leta.
17. člen
Delo občinskih organov je javno.
Javnost dela se zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu občinskih organov, z navzočnostjo občanov in predstavnikov javnih občil na sejah sveta občine, z izdajanjem javnega glasila in uradnega lista Občine Šoštanj ter na druge načine, ki jih določa poslovnik sveta občine. Uredniški odbor uradnega lista in javnega glasila občine imenuje svet občine.
Za dajanje uradnih informacij o delu organov občine so pristojni: župan, podžupan, predsednik sveta občine, podpredsednik sveta občine in predsednik nadzornega odbora, vsak iz področja pristojnosti organa, ki ga zastopa.
Javnosti niso dostopni dokumenti in gradiva sveta in drugih občinskih organov, ki so zaupne narave. O zaupnosti dokumentov odloča svet občine, če z zakonom ni drugače določeno.
18. člen
Občinski organi so sklepčni, če je na njihovih sejah navzoča večina njihovih članov.
Svet občine
19. člen
Svet občine je najvišji organ odločanja v občini.
Svet občine ima naslednje pristojnosti:
– sprejema statut občine;
– sprejema odloke in druge občinske akte;
– sprejema poslovnik za svoje delo;
– sprejema prostorske in druge plane razvoja občine;
– sprejema načrt razvoja občine;
– potrjuje začasne nujne ukrepe;
– sprejema občinski proračun in zaključni račun;
– ustanavlja komisije sveta občine ter imenuje in razrešuje njihove člane;
– imenuje in razrešuje člane nadzornega odbora;
– imenuje in razrešuje podžupana in tajnika občine na predlog župana;
– imenuje in razrešuje predstavnike občine v sosvetu načelnika upravne enote;
– imenuje in razrešuje člane sveta za varstvo uporabnikov javnih dobrin;
– nadzoruje delo komisij, župana, podžupana in občinske uprave, glede izvrševanja odločitev sveta občine;
– na predlog župana sprejema organizacijo in delovno področje občinske uprave ter nadzoruje njeno delo;
– odloča o pridobitvi in odtujitvi premičnin in nepremičnin,
– odloča o najemu občinskega posojila;
– razpisuje referendum;
– daje pobude za sklic zbora občanov;
– določa nagrado oziroma plačo funkcionarjem občine članom komisij in članom nadzornega odbora;
– ustanavlja gospodarske in druge javne zavode, javne gospodarske službe in sklade;
– imenuje oziroma daje soglasje k imenovanju direktorjev javnih zavodov, javnih podjetij in gospodarskih družb, če v aktu o ustanovitvi ni drugače določeno;
– imenuje predstavnike lokalne skupnosti v organe javnih zavodov, javnih podjetij, skladov, javnih gospodarskih družb, če v aktu o ustanovitvi ni drugače določeno;
– daje koncesije;
– določa prispevke za opravljene komunalne storitve;
– daje soglasja k prevzemu opravljanja državnih nalog;
– daje mnenja k imenovanju načelnikov upravnih enot;
– podeljuje priznanja in nagrade;
– odloča o drugih zadevah, ki jih določata zakon in ta statut.
20. člen
Svet občine odloča o vseh na občino prenesenih pristojnostih iz državne pristojnosti, če zakon ne določa, da o teh zadevah odloča drug občinski organ.
21. člen
Svet občine se voli po zakonu.
Svet občine se voli na podlagi splošne in enake volilne pravice z neposrednim in tajnim glasovanjem.
Volilno pravico imajo državljani, ki imajo v občini stalno prebivališče.
Svet občine se voli po proporcionalnem načelu.
Svet občine ima dvajset članov.
22. člen
Člani sveta občine so funkcionarji in opravljajo svojo funkcijo nepoklicno. Za svoje delo dobivajo nadomestilo, ki se določi z odlokom.
23. člen
Funkcija člana sveta občine ni združljiva s funkcijo župana, podžupana, tajnika občine in člana nadzornega odbora, kot tudi ne z delom v občinski upravi.
Funkcija člana sveta občine tudi ni združljiva s funkcijo načelnika upravne enote Velenje in vodji notranjih organizacijskih enot v upravni enoti Velenje, kot tudi ne z delom v državni upravi na delovnih mestih, na katerih delavci izvršujejo pooblastila v zvezi z nadzorstvom nad zakonitostjo oziroma nad primernostjo in strokovnostjo dela organov občine.
Funkcija člana sveta občine tudi ni združljiva z vodenjem v javnih podjetij in zavodih, ki s svojim delom delujejo na področju občine in so financirani ali sofinancirani iz proračuna občine.
24. člen
V primerih prenehanja funkcije člana sveta občine iz razlogov, navedenih v prejšnjem členu, nadomesti člana sveta občine, ki mu preneha funkcija, naslednji kandidat z iste liste kandidatov. Če takega kandidata ni, ga nadomesti kandidat z istoimenske liste v volilni enoti, v kateri je imela lista največji ostanek glasov v razmerju do količnika v volilni enoti.
25. člen
Svet občine se konstituira na prvi seji.
Prvo sejo sveta občine skliče dotedanji predsednik sveta občine. Do izvolitve novega predsednika sveta občine vodi sejo najstarejši član sveta.
26. člen
Svet občine izmed svojih članov izvoli predsednika in podpredsednika sveta.
Predsednik sveta predstavlja svet občine, ga sklicuje, vodi njegove seje in zlasti:
– sklicuje seje sveta;
– predlaga dnevni red sej sveta;
– spremlja delo delovnih teles sveta;
– podpisuje akte iz pristojnosti sveta;
– preverja uradne informacije iz pristojnosti sveta občine pred objavo;
– opravlja druge naloge, ki mu jih nalagata statut občine in poslovnik sveta.
Podpredsednik pomaga predsedniku pri njegovem delu, ga v odsotnosti nadomešča in po njegovem pooblastilu opravlja posamezne zadeve z njegovega delovnega področja.
27. člen
Strokovno in administrativno pomoč pri pripravi in vodenju sej sveta občine in njegovih komisij zagotavlja župan z zaposlenimi v občinski upravi.
Za opravljanje teh del lahko svet občine imenuje sekretarja sveta občine. Če sekretar opravlja svoje delo na podlagi delovnega razmerja, sklene delovno razmerje v občinski upravi, kar določi v poslovniku sveta občine. Sekretar sveta mora imeti praviloma visoko ali višjo izobrazbo upravne ali pravne smeri.
28. člen
Kandidata za predsednika sveta občine lahko predlaga najmanj četrtina članov sveta.
Kandidat je izvoljen z večino glasov vseh članov sveta. Če pri prvem glasovanju noben kandidat ne dobi zahtevane večine, se glasovanje ponovi. Pri ponovnem glasovanju se glasuje o tistih dveh kandidatih, ki sta pri prvem glasovanju dobila največ glasov.
Predsednik sveta je lahko razrešen na predlog najmanj četrtine članov sveta. Predsednik je razrešen, če za predlog za razrešitev glasuje najmanj polovica vseh članov sveta. Predsednik lahko odstopi. Odstop mora predložiti v pisni obliki in ga obrazložiti. Predsednik sveta, ki predloži odstop mora opravljati svojo funkcijo do izvolitve novega predsednika.
Na enak način kot predsednik se voli in razrešuje tudi podpredsednik in sekretar sveta.
Kandidiranje in način glasovanja se podrobneje uredi v poslovniku sveta občine.
29. člen
Svet občine se sestaja na sejah, ki jih sklicuje predsednik sveta občine na lastno pobudo. Predsednik mora sklicati sejo sveta na zahtevo sveta, delovnih teles sveta, nadzornega odbora ali na zahtevo najmanj četrtine članov. Zahteva mora biti pisno utemeljena.
Svet občine dela na rednih in izrednih sejah. Redne seje sveta občine so praviloma enkrat na mesec.
Predsednik mora sklicati sejo sveta občine tudi na zahtevo župana.
Dnevni red seje sveta predlaga predsednik sveta na lastno pobudo ali na predlog najmanj četrtine članov sveta. Dnevni red lahko predlagajo tudi vsi tisti, ki imajo pravico zahtevati sklic sveta skupaj z zahtevo za sklic seje. O sprejemu dnevnega reda odloči svet.
Na vsaki seji sveta občine mora biti določen čas, najmanj pa pol ure, rezerviran za vprašanja, ki jih postavljajo člani sveta ter za odgovore nanje.
30. člen
Seje sveta občine so javne.
Če to terja javni interes, lahko svet sklene izključitev javnosti.
Člani občinskih komisij in župan imajo pravico prisostvovati sejam sveta občine. Župan, predstavniki delovnih teles in občinske uprave so se na zahtevo sveta občine dolžni udeležiti seje sveta in odgovarjati na vprašanja članov sveta.
31. člen
Svet občine veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina njegovih članov.
Svet občine sprejema odločitve z večino navzočih članov, razen če zakon ali ta statut določata drugačno večino.
Glasovanje je javno. Tajno se glasuje le, kadar tako določata zakon ali ta statut in kadar to zahteva najmanj četrtina članov sveta.
32. člen
Svet občine ima svoj poslovnik, s katerim podrobneje ureja način dela, postopek odločanja in razmerja do drugih občinskih organov, delovnih teles, nadzornega odbora, občinske uprave in krajevnih svetov.
Svet sprejema poslovnik z dvetretjinsko večino navzočih članov.
Delovna telesa
33. člen
Delovna telesa sveta občine so občinske komisije.
Občinske komisije so stalna in začasna delovna telesa. V vsaki komisiji mora biti vsaj en član sveta občine, če ni s statutom drugače določeno.
Komisije imajo predsednika in praviloma štiri člane.
34. člen
Občinske komisije ustanovi svet občine s sklepom, s katerim se določi njena sestava in delovno področje. Občinske komisije lahko svoje delovanje podrobneje določijo s poslovnikom.
35. člen
Svet ima naslednje stalne občinske komisije:
– komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, ki jo sestavljajo člani sveta;
– komisijo za pripravo statuta občine in poslovnika sveta Občine Šoštanj;
– komisijo za prostor in okolje;
– občinsko volilno komisijo;
– komisijo za prošnje, pritožbe in varstvo potrošnikov;
– komisija za izvensodno poravnavo sporov.
Svet lahko za reševanje določenih zadev imeuje začasne komisije z določenimi nalogami.
36. člen
Komisija za mandatna vprašanja volitve in imenovanja zlasti:
– predlaga predloge za potrditev mandatov članov sveta;
– razpisuje in pripravlja predloge imenovanj za direktorje javnih podjetij in služb, direktorjev javnih zavodov in za predstavnike občine v upravnih odborih javnih podjetij;
– pripravi predlog svetu občine o nadomestilu oziroma plači občinskih funkcionarjev, članov delovnih teles sveta, nadzornega odbora in organov krajevnih skupnosti;
– pripravlja mnenja o imenovanju načelnika uprave enote;
– daje županu pobude za razrešitev predstojnikov občinske uprave;
– daje županu mnenje o kandidatih za zasedbo delovnih mest v občinski upravi, če to župan zahteva,
– potrjuje predloge za delovno uspešnost občinskih funkcionarjev.
37. člen
Komisija za pripravo statuta občine in poslovnika sveta Občine Šoštanj zlasti:
– pripravlja statut občine in poslovnik sveta občine ter spremembe in dopolnitve teh.
38. člen
Komisija za prostor in okolje pripravlja in obravnava zlasti:
– prostorske plane občine;
– prostorske izvedbene akte;
– stanovanjsko politiko občine;
– pravice najemnikov stanovanj;
– zadeve s področja varstva okolja;
– pristojnim organom predlaga rešitve.
39. člen
Občinska volilna komisija razpisuje, pripravlja in vodi volitve v občini po zakonu.
40. člen
Komisija za prošnje, pritožbe in varstvo potrošnikov zlasti:
– obranava prošnje in pritožbe, ki jih na svet ali komisijo naslovijo občani ali organi občine ali republike;
– obravnava varstvo potrošnikov;
– obravnava varstvo javnih dobrin;
– pristojnim organom predlaga rešitve in ukrepe.
Nadzorni odbor
41. člen
Nadzorni odbor šteje pet članov.
Nadzorni odbor:
– opravlja nadzor nad razpolaganjem s premoženjem občine,
– nadzoruje namenskost in smotrnost porabe sredstev občinskega proračuna,
– nadzoruje finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev.
Nadzorni odbor najmanj dvakrat na leto poroča svetu občine o svojih ugotovitvah.
42. člen
Člane nadzornega odbora imenuje svet občine izmed občanov.
Člani nadzornega odbora so imenovani na podlagi liste kandidatov z večino glasov navzočih članov sveta občine.
Listo kandidatov predloži predsednik sveta občine na podlagi predlogov krajevnih skupnosti, članov sveta občine, zainteresiranih organizacij, občanov in političnih strank.
Člani nadzornega odbora ne morejo biti člani sveta občine, delavci občinske uprave in drugi javni uslužbenci ter člani poslovodstev, ki so uporabniki proračunskih sredstev.
Župan
43. člen
Občina ima župana in podžupana.
Župan je izvoljen na neposrednih volitvah.
Podžupana imenuje svet občine z večino glasov vseh članov sveta, na predlog župana.
44. člen
Župan ima pristojnosti, ki jih določa zakon in ta statut.
Župan poleg tega opravlja zlasti naslednje naloge:
– predstavlja in zastopa občino;
– skrbi in odgovarja za izvajanje odločitev sveta občine in občinskih komisij;
– vodi, nadzoruje, usmerja delo občinske uprave;
– zadrži izvajanje nezakonite odločitve sveta občine;
– odreja začasne nujne ukrepe iz pristojnosti sveta v izrednih razmerah;
– vodi občinsko upravo;
– predlaga svetu imenovanje tajnika občine;
– predlaga svetu organizacijo in delovno področje občinske uprave;
– določa sistematizacijo delovnih mest v občinski upravi;
– odloča o popolnitvi delovnih mest v občinski upravi;
– posreduje odloke iz prenesene državne pristojnosti ministrstvu;
– odgovarja za izvrševanje proračuna občine;
– je odredbodajalec za uporabo sredstev proračuna;
– predlaga svetu odloke in druge akte iz pristojnosti sveta občine;
– predlaga svetu v sprejem proračun občine;
– predlaga svetu v sprejem zaključni račun proračuna občine;
– skrbi za objavo statuta, odlokov in drugih aktov občine;
– preverja uradne informacije iz svoje pristojnosti pred objavo.
Sprejete nujne ukrepe iz pete alinee tega člena predloži župan v potrditev svetu občine takoj, ko se ta lahko sestane.
45. člen
Župan mora zadržati izvajanje nezakonite odločitve sveta občine ali občinskih komisij. Če to stori, mora navesti razloge za zadržanje take odločitve na seji sveta občine oziroma občinske komisije.
Če se odločitev sveta oziroma komisije nanaša na zadeve, ki je bila z zakonom poverjena občini, mora župan opozoriti pristojno ministrstvo na nezakonitost oziroma neprimernost odločitve.
46. člen
Podžupan pomaga županu pri njegovem delu. Župan lahko pooblasti podžupana za opravljanje posamičnih nalog iz svoje pristojnosti.
Podžupan nadomešča župana v primeru njegove odsotnosti ali zadržanosti.
47. člen
Župan, podžupan, člani sveta občine in tajnik občine so občinski funkcionarji.
Funkciji župana in podžupana nista združljivi s funkcijo člana sveta občine, članov nadzornega odbora ter z delom v občinski upravi.
Če je član sveta občine imenovan za podžupana ali tajnika občine, v času te funkcije ne more opravljati funkcije člana sveta občine.
Funkcija tajnika občine in naloge sekretarja sveta občine se izključujejo.
48. člen
Župan, podžupan, predsednik sveta, podpredsednik sveta in vsi člani sveta občine podpišejo svečano izjavo, ki se glasi:
Izjavljam, da bom vestno in odgovorno opravljal svojo dolžnost in da bom ravnal po ustavi in zakonih Republike Slovenije. Pri tem si bom prizadeval za napredek in razvoj Občine Šoštanj.
Organi krajevnih skupnosti
49. člen
Organ krajevne skupnosti je krajevni svet.
Krajevni svet imenuje zbor občanov krajevne skupnosti, potrdi pa svet občine.
50. člen
Krajevni svet odloča o vseh zadevah v okviru nalog, ki jih samostojno opravlja krajevna skupnost.
Krajevni svet podrobneje uredi način svojega dela s svojim pravilnikom.
51. člen
Krajevni svet izvoli izmed svojih članov predsednika in podpredsednika.
Krajevni svet lahko imenuje tajnika, ki pomaga predsedniku sveta pri njegovem delu, vodi zapisnik in opravlja druge pooblaščene naloge.
IV. NEPOSREDNE OBLIKE ODLOČANJA OBČANOV
52. člen
Neposredne oblike odločanja občanov o lokalnih zadevah so:
– zbor občanov,
– referendum,
– ljudska iniciativa.
Zbor občanov
53. člen
Zbor občanov se lahko skliče za vso občino ali pa za eno ali več krajevnih skupnosti.
54. člen
Zbor občanov v občini:
– razpravlja o spremembah statuta občine;
– razpravlja o povezovanju z drugimi občinami v širše samoupravne lokalne skupnosti;
– razpravlja o lokalni problematiki;
– razpravlja o delu sveta občine, župana in drugih občinskih organih;
– razpravlja o poročilih občinskih organov o njihovem delu;
– razpravlja o spremembah območja občine;
– daje mnenja o zadevah iz prejšnjih alinej.
55. člen
Zbor občanov v krajevni skupnosti:
– razpravlja o problematiki v svoji skupnosti,
– razpravlja o delu svojega sveta oziroma njegovem poročilu,
– predlaga imenovanje krajevnega sveta,
– potrjuje načrt dela krajevne skupnosti,
– razpravlja o delu občinskih organov z vidika interesov svoje skupnosti,
– daje mnenja o zadevah iz prejšnjih alinej.
56. člen
Zbor občanov v občini skliče župan na lastno pobudo ali na pobudo sveta občine ali na zahtevo najmanj pet odstotkov volivcev v občini.
Zbor občanov v krajevni skupnosti pa krajevni svet ali predsednik krajevnega sveta na pobudo najmanj pet odstotkov volivcev v tej krajevni skupnosti.
Zbor občanov je sklepčen, če se ga udeleži najmanj ena tretjina volivcev občine, če je sklican zbor občanov v občini, oziroma ena tretjina volivcev v krajevni skupnosti, če je sklican zbor občanov v krajevni skupnosti.
Referendum
57. člen
Svet občine lahko o določenem aktu ali drugi odločitvi razpiše referendum na lastno pobudo, mora pa ga razpisati, če to zahteva najmanj deset odstotkov volivcev v občini.
Pravico glasovati na referendumu imajo vsi občani, ki imajo pravico voliti člane sveta občine.
Odločitev na referendumu je sprejeta, če zanjo glasuje večina volivcev, ki so glasovali.
58. člen
Postopek za izvedbo referenduma vodijo organi, ki vodijo lokalne volitve.
Glede glasovanja na referendumu in drugih vprašanj, ki niso urejena s tem statutom, veljajo določbe zakona o referendumu in o ljudski iniciativi, na njegovi podlagi pa se smiselno uporabljajo tudi določbe zakona o lokalnih volitvah.
59. člen
Svet občine lahko razpiše svetovalni referendum o posameznih vprašanjih posebnega pomena, da se ugotovi volja občanov.
Svetovalni referendum se lahko razpiše za celo občino ali za njen del.
Svetovalni referendum se mora razpisati na zahetvo najmanj pet odstotkov volivcev v občini.
Svetovalni referendum ne zavezuje občinskih organov.
Ljudska iniciativa
60. člen
Najmanj pet odstotkov volivcev v občini lahko zahteva izdajo ali razveljavitev splošnega akta ali druge odločitve iz pristojnosti sveta občine oziroma drugih občinskih organov.
Če se zahteva nanaša na razveljavitev splošnega akta sveta občine, mora ta zahtevo uvrstiti na prvo naslednjo sejo, o njej pa odločiti najkasneje v treh mesecih.
Če se zahteva nanaša na druge odločitve občinskih organov, mora pristojni organ o njej odločiti najkasneje v enem mesecu.
Glede postopka vložitve zahteve iz prvega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo določbe zakona o referendumu in o ljudski inciativi, ki ureja ljudsko iniciativo.
V. OBČINSKA UPRAVA
Organizacija občinske uprave
61. člen
Organizacija občinske uprave se na predlog župana določi z odlokom.
62. člen
Občinsko upravo vodi župan.
Po pooblastilu lahko občinsko upravo vodi tajnik občine, ki ga imenuje svet občine na predlog župana.
Župan je za izvajanje občinskih predpisov in odločitev sveta občine odgovoren svetu.
Za neposredno izvajanje nalog uprave skrbi tajnik občine, če ga za to pooblasti župan. Tajnika občine, ki ima praviloma višjo ali visoko stopnjo izobrazbe upravne ali pravne smeri, na predlog župana imenuje svet občine za en mandat, ki traja štiri leta.
63. člen
Upravne naloge občine opravlja občinska uprava.
Občinska uprava zagotavlja javnost dela ter obveščanjem občanov z opravljanjem informacijske dejavnosti na svojem območju.
64. člen
Upravne naloge občinske uprave opravljajo tajnik občine in zaposleni v občinski upravi.
Tajnik občine je za svoje delo odgovoren županu.
65. člen
Delavci občinske uprave so upravičeni do plače, ki jo v skladu z zakonom ter načrtom delovnih mest in pravilnikom o nagrajevanju določi župan.
Sredstva za delo uprave se določijo v občinskem proračunu na predlog župana.
66. člen
Občinska uprava izvršuje odloke, odredbe, pravilnike in navodila, ki jih izdajata svet občine in župan.
Uprava izvršuje tudi zakone in druge predpise države, kadar občinska uprava v skladu z zakonom odloča o upravnih stvareh iz državne pristojnosti.
67. člen
Posamične akte iz izvirne pristojnosti občine izdaja občinska uprava.
Občinska uprava odloča tudi o upravnih stvareh iz prenesene državne pristojnosti in na podlagi javnih pooblastil, če ni z zakonom drugače določeno.
68. člen
V upravnem postopku o upravnih stareh iz občinske in prenesene državne pristojnosti odločajo uradne osebe po zakonu o splošnem upravnem postopku in po posebnih postopkih določenih z zakonom.
69. člen
Tajnik občine skrbi in je odgovoren za dosledno izvajanje zakona o splošnem upravnem postopku in drugih predpisov o upravnem postopku.
Župan mora zagotoviti vodenje evidence o upravnih stvareh v skladu s predpisom Ministrstva za notranje zadeve.
70. člen
O upravnih stvareh iz občinske izvirne pristojnosti lahko odloča samo oseba, ki je pooblaščena za opravljanje teh zadev in ima ustrezno strokovno izobrazbo in opravljen preizkus strokovne usposobljenosti za dejanja v upravnem postopku, v skladu z zakonom.
71. člen
O pritožbah zoper posamične akte iz izvirne pristojnosti občinske uprave odloča župan. Zoper odločitve župana je dopusten upravni spor.
O pritožbah zoper posamične akte, ki jih v zadevah iz državne pristojnosti in na podlagi javnih pooblastil na prvi stopnji izdaja občinska uprava, odloča ministrstvo, pristojno za ustrezno področje, oziroma njegov organ v sestavi.
72. člen
O izločitvah uradnih oseb, ki vodijo upravne postopke odločajo:
– o izločitvi župana odloča svet občine;
– o izločitvi tajnika občine odloča župan;
– o izločitvi uradne osebe v upravi odloča župan, če pa upravo vodi po pooblastilu župana tajnik občine, odloča o izločitvi tajnik.
Nadzor nad zakonitostjo dela uprave
73. člen
Ministrstva vsako na svojem področju nadzorujejo zakonitosti splošnih in posamičnih aktov, ki jih iz svoje izvirne pristojnosti izdajajo župan, svet občine in pooblaščeni delavci občinske uprave.
V zadevah, ki jih na organe občine prenese država, opravljajo pristojna ministrstva tudi nadzorstvo nad primernostjo njihovega dela.
Pri izvajanju nadzorstva po prejšnjem odstavku lahko pristojno ministrstvo predpiše organizacijo služb za izvajanje nalog iz državne pristojnosti in pogoje za opravljanje nalog na teh delovnih mestih ter daje obvezna navodila za opravljanje nalog iz državne pristojnosti.
74. člen
Občani lahko opozorijo pristojno ministrstvo, ki nadzoruje delo občinske uprave, naj ukrepa po zakonu o upravi, če ugotovi, da uprava, župan ali svet občine pri odločanju ne ravnajo v skladu z zakonom, statutom in drugimi zakonitimi predpisi.
75. člen
O zakonitosti dokončnih posamičnih aktov organov občine odloča v upravnem sporu pristojno sodišče.
VI. OBČINSKE JAVNE SLUŽBE
76. člen
Občina organizira javne gospodarske službe na naslednjih področjih:
– oskrba s pitno vodo;
– odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih in padavinskih voda;
– ravnanje s komunalnimi odpadki;
– odlaganje ostankov komunalnih odpadkov;
– javna snaga in čiščenje javnih površin;
– urejanje javnih poti, površin za pešce in zelenih površin, vključno s pripadajočo opremo in objekti;
– urejanje in vzdrževanje javnih in športnorekreacijskih objektov;
– pregledovanje, nadzorovanje in čiščenje kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva zraka;
– oskrbe z energetskimi viri za ogrevanje;
– na drugih področjih skladno z zakonom.
77. člen
Občina skrbi tudi za:
– javno razsvetljavo;
– plakatiranje in okraševanje naselij;
– izobešanje zastav;
– urejanje pokopališč ter pokopališko in pogrebno dejavnost;
– urejanje lokalnih cest;
– deratizacijo in dezinfekcijo;
– urejenost spomenikov in obeležij.
– druga javna dela po zakonu.
78. člen
Za izvajanje nalog iz prejšnjih dveh členov ustanavlja občina javna podjetja in javne gospodarske zavode, podeljuje koncesije in oblikuje režijske obrate v okviru občinske uprave.
79. člen
Svet občine z odlokom o gospodarskih javnih službah določi vrste javnih služb ter načine in oblike njihovega izvajanja.
Svet občine lahko z odlokom ustanovi posamezno javno podjetje, posamezen javni zavod ali drugo družbo v skladu z zakonom.
VII. PREMOŽENJE IN FINANCIRANJE OBČINE
80. člen
Premoženje občine sestavljajo nepremične in premične stvari v lasti občine, denarna sredstva in pravice.
Občina mora s premoženjem gospodariti kot dober gospodar.
Svet občine odloča o pridobitvi in odtujitvi premičnin in nepremičnin.
81. člen
Občina pridobiva prihodke iz lastnih virov in iz davkov, taks, pristojbin in drugih dajatev v skladu z zakonom in tem statutom.
82. člen
Prihodki in izdatki za posamezne namene financiranja javne porabe so zajeti v proračunu občine.
Proračun občine sestavljata bilanca prihodkov in odhodkov ter račun financiranja.
V bilanci prihodkov in odhodkov se izkazujejo načrtovani prihodki iz davkov, taks, pristojbin, drugih dajatev in drugi dohodki ter prihodki od upravljanja in razpolaganja z občinskim premoženjem in načrtovanimi odhodki.
V računu financiranja se izkaže odplačevanje dolgov in zadolževanje občine.
83. člen
Sredstva proračuna se smejo uporabljati le za namene, ki so določeni s proračunom. V imenu občine se smejo prevzemati obveznosti le v okviru sredstev, ki so v proračunu predvidene za posamezne namene.
Sredstva proračuna se lahko uporabijo, če so izpolnjeni vsi s statutom in zakonom predpisani pogoji za uporabo sredstev.
84. člen
Za izvrševanje proračuna je odgovoren župan.
85. člen
Če se zaradi neenakomernega pritekanja prihodkov proračuna izvrševanje proračuna ne more uravnovesiti, se lahko za začasno kritje odhodkov uporabijo sredstva rezerve proračuna občine ali najame posojilo v višini največ 5% sprejetega proračuna, ki mora biti odplačano do konca proračunskega leta. O najetju posojila odloča svet občine.
86. člen
Občina oblikuje svoje rezerve, v katerih izloča del skupno doseženih prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov, ki se določi vsako leto s proračunom, vendar najmanj do 0,5% prihodka. Odstotek izločanja določi svet občine na predlog župana.
Izločanje v rezervo se izvrši vsak mesec.
Izločanje prihodkov v rezerve preneha, ko dosežejo rezerve občine 2% letni delež doseženih prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov za zadnje leto.
87. člen
Rezerva se uporablja:
– za odhodke, nastale kot posledica izrednih razmer, kot so zlasti suša, potres, požar, poplave in druge naravne oziroma ekološke nasreče, epidemije oziroma preprečevanje epidemij, živalske kužne bolezni in rastlinski škodljivci;
– za zagotovitev sredstev proračuna, kadar prihodki pritekajo neenakomerno;
– za kritje proračunskega primanjkljaja.
Sredstva za namene iz prve in tretje alinee prejšnjega odstavka se dajejo praviloma brez obveznosti vračanja, sredstva iz druge alinee morajo biti vrnjena v rezervo do konca leta.
O uporabi sredstev iz prve in tretje alinee točke prvega odstavka odloča svet.
Z odlokom občine je lahko določeno, da župan odloča o uporabi sredstev za namene prve alinee prvega odstavka do zneska, določenega v proračunu za tekoče leto.
88. člen
Po preteku leta, za katerega je bil sprejet proračun, sprejme svet zaključni račun proračuna za preteklo leto.
V zaključnem računu proračuna se izkažejo predvideni in doseženi prihodki, predvideni in doseženi odhodki ter predvidena in dosežena izvršitev računa financiranja.
Svet občine sprejme hkrati z zaključnim računom proračuna tudi premoženjsko bilanco občine na dan 31. decembra leta, za katerega se sprejme zaključni račun.
Zaključni račun proračuna predloži svetu občine župan do konca marca tekočega leta za preteklo leto.
89. člen
Občina se sme zadolževati z izdajo vrednostnih papirjev ali z najetjem posojil.
Občina izda vrednostne papirje v skladu z zakonom.
Občina se ne sme zadolževati v tujini, razen na podlagi zakona.
90. člen
Občina se lahko zadolži le za financiranje investicij v infrastrukturne objekte in naprave, namenjene za opravljanje gospodarskih in drugih javnih služb.
O zadolžitvi odloča svet občine.
O zadolžitvi občina obvesti Ministrstvo za finance v osmih dneh po sprejetju odločitve.
91. člen
Javna podjetja in javni zavodi, katerih ustanoviteljica je občina, se smejo zadolževati le v soglasju z ustanoviteljem.
O soglasju odloča svet občine.
Občine smejo dati poroštva za izpolnitev obveznosti javnih podjetij in javnih zavodov, katerih ustanoviteljice so, vendar največ do 5% zagotovljene porabe v letu, v katerem se daje poroštvo.
92. člen
Prihodki občine za financiranje zagotovljene porabe so:
– davek na dediščine in darila,
– davek na dobitke iger na srečo,
– davek na promet nepremičnin,
– upravne takse,
– posebna taksa za uporabo igralnih avtomatov zunaj igralnic.
Prihodki iz prejšnjega odstavka pripadajo občini v višini, ki je določena z zakonom o njihovi uvedbi.
Za financiranje zagotovljene porabe pripada občini tudi del prihodkov dohodnine v višini, določeni z zakonom.
93. člen
Prihodki občine za financiranje drugih nalog so:
– davek od premoženja,
– nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča,
– krajevne takse,
– komunalne takse,
– druge takse po zakonu,
– pristojbine,
– odškodnine zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča in gozdov,
– prihodki uprave,
– drugi prihodki po zakonu.
Prihodki iz prejšnjega odstavka pripadajo občini v višini, ki je določena v aktu o njihovi uvedbi.
94. člen
Sredstva za tekočo finančno izravnavo se zagotavljajo za primer, če občina ne more zagotoviti zagotovljene porabe.
95. člen
Finančno poslovanje izvršuje občinska uprava.
Delo občinske uprave, ki opravlja finančno poslovanje, nadzoruje župan ali po njegovem pooblastilu tajnik občinske uprave in nadzorni odbor.
VIII. SPLOŠNI IN POSAMIČNI AKTI OBČINE
Splošni akti občine
96. člen
Svet občine sprejme statut občine in poslovnik za delo sveta občine.
Svet občine sprejema odloke, odredbe, pravilnike in navodila kot splošne pravne akte.
Odredbe, pravilnike in navodila za izvajanje občinskih odlokov lahko sprejme župan.
Svet občine sprejema prostorske in druge plane razvoja občine, proračun občine in zaključni račun proračuna občine.
97. člen
Statut je temeljni splošni akt občine, ki ga sprejme svet z dvetretjinsko večino glasov vseh članov občinskega sveta.
98. člen
S poslovnikom, ki ga sprejme svet občine z dvetretjinsko večino navzočih svetnikov, se uredi organizacija in način dela občinskega sveta ter uresničevanje pravic in dolžnosti članov občinskega sveta.
99. člen
Z odlokom ureja občina na splošni način zadeve iz svoje pristojnosti, ustanavlja organe občinske uprave in določa način njihovega dela ter ustanavlja javne službe.
Z odlokom ureja občina tudi zadeve iz prenesene pristojnosti, kadar je tako določeno z zakonom.
100. člen
Z odredbo občina uredi določene razmere, ki imajo splošen pomen ali odreja način ravnanja v takih razmerah.
101. člen
S pravilnikom se razčlenijo posamezne določbe statuta ali odloka v procesu njunega izvrševanja.
102. člen
Z navodilom se lahko podrobneje predpiše način dela organov občinske uprave pri izvrševanju določb statuta ali odloka.
103. člen
S proračunom občine se razporedijo vsi prihodki in izdatki za posamezne namene financiranja javne porabe v občini.
Proračun občine se sprejme za proračunsko leto, ki se začne in konča hkrati s proračunskim letom za državni proračun.
Občinski proračun je sprejet, če zanj glasuje večina vseh članov sveta občine.
Zaključni račun proračuna se sprejme na enak način, kot proračun.
Postopek za sprejem odloka
104. člen
Odlok lahko predlaga vsak član sveta občine, župan, občinska komisija ali najmanj pet odstotkov volivcev v občini.
Predlog odloka pošlje predlagatelj predsedniku sveta občine.
105. člen
Predlog odloka mora vsebovati naslov odloka, besedilo členov in obrazložitev.
Obrazložitev obsega razloge za sprejem odloka, oceno stanja, cilje in načela odloka ter oceno finančnih in drugih posledic, ki jih bo imel sprejem odloka.
106. člen
Predlagatelj določi svojega predstavnika, ki bo sodeloval v obravnavi predloga odloka na sejah sveta občine.
107. člen
Predsednik sveta pošlje predlog odloka članom sveta občine in županu, kadar ta ni predlagatelj odloka najmanj sedem dni pred dnem, določenim za sejo sveta, na kateri bo obravnavan predlog odloka.
Svet občine razpravlja o predlogu odloka na dveh obravnavah.
108. člen
V prvi obravnavi odloka se razpravlja o razlogih, ki zahtevajo sprejem odloka ter o ciljih in načelih ter temeljnih rešitvah predloga odloka.
V drugi obravnavi razpravlja svet občine po vrstnem redu o vsakem členu predloga odloka in o naslovu odloka. Ko svet občine konča razpravo o posameznih členih predloga odloka, člani sveta občine o njem glasujejo. Na koncu člani sveta občine glasujejo še o naslovu odloka in o predlogu odloka v celoti.
109. člen
Kadar to zahtevajo izredne razmere v občini, naravne nesreče ali kadar gre za manj pomembne spremembe odloka, lahko svet občine sprejme odlok po hitrem postopku.
Pri hitrem postopku se združita prva in druga obravnava predloga na isti seji.
Pri hitrem postopku je mogoče predlagati amandmaje na sami seji vse do konca obravnave predloga odloka.
O uporabi hitrega postopka odloči svet občine na začetku seje pri določanju dnevnega reda. Hitri postopek lahko predlaga vsak predlagatelj odloka.
110. člen
V drugi obravnavi predloga odloka lahko predlagajo njegove spremembe in dopolnitve člani sveta občine in predlagatelji z amandmaji.
Župan lahko predlaga amandma tudi, kadar ni predlagatelj odloka.
Amandma mora biti predložen članom sveta najmanj en dan pred dnem, določenim za sejo sveta občine, na kateri bo obravnavan predlog odloka, h kateremu je predlagan amandma.
Na sami seji lahko predloži amandma najmanj ena četrtina članov sveta občine, in sicer do sprejema dnevnega reda seje.
111. člen
Amandma, člen odloka, naslov odloka in odlok v celoti je sprejet, če zanj na seji sveta, na kateri je navzoča najmanj polovica članov, glasuje najmanj večina navzočih članov.
112. člen
O predlogih drugih splošnih aktov, razen občinskega proračuna, razpravlja in odloča svet na eni obravnavi.
113. člen
Statut, odloki in drugi predpisi občine morajo biti objavljeni v Uradnem listu občine in pričnejo veljati petnajsti dan po objavi, če ni v njih drugače določeno.
Posamični akti občine
114. člen
Posamični akti občine so odločbe in sklepi.
Občina odloča s posamičnimi akti o upravnih stvareh, in sicer:
– o upravnih stvareh iz svoje izvirne pristojnosti,
– o upravnih stvareh iz prenesene pristojnosti,
– o upravnih stvareh na podlagi javnih pooblastil.
115. člen
Organi občine odločajo o pravicah in dolžnostih posameznikov in pravnih oseb ter o njihovih pravnih koristih v upravnih stvareh v upravnih postopkih.
O pritožbah zoper posamične akte, ki jih izda občinska uprava v upravnem postopku, odloča na drugi stopnji župan.
O pritožbah zoper posamične akte, izdane o upravnih stvareh iz prenesene pristojnosti, odloča državni organ, ki ga določi zakon.
O zakonitosti dokončnih posamičnih aktov občinskih organov odloča v upravnem sporu pristojno sodišče.
IX. VARSTVO OBČINE V RAZMERJU DO DRŽAVE IN ŠIRŠIH LOKALNIH SKUPNOSTI
116. člen
Svet občine ali župan lahko vložita zahtevo za presojo ustavnosti in zakonitosti predpisov države, s katerimi se posega v ustavni položaj in v pravice občine oziroma, če se s predpisi pokrajine brez pooblastil oziroma soglasja občine posega v njene pravice.
117. člen
Svet občine ali župan lahko začneta pred ustavnim sodiščem spor o pristojnosti, če državni zbor ali vlada s svojimi predpisi urejata razmere, ki so po ustavi in zakonih v pristojnosti občine. Enako lahko postopata, če pokrajina ali druga občina posegajo v njeno pristojnost.
118. člen
Župan lahko kot stranka v upravnem sporu spodbijata konkretne upravne akte in ukrepe, s katerimi državni organi izvršujejo oblastni nadzor. Upravni spor lahko sproži tudi, če osebe javnega in zasebnega prava z dokončnimi upravnimi akti uveljavljajo pravice na škodo javnih koristi občine.
119. člen
Župan lahko vstopi v upravni ali sodni postopek kot stranka ali stranski intervent, če bi lahko bile v teh postopkih oziroma so z že izdanimi akti prizadete pravice in koristi občine, določene z ustavo in zakoni.
120. člen
Delovna telesa sveta in župan so dolžni za potrebe sveta občine oblikovati mnenje glede pripravljajočih se predpisov, ki se tičejo koristi občine in pokrajine. Na tej podlagi oblikuje svet občine svoje mneje, ki ga pošlje Državnemu zboru.
X. POVEZOVANJE OBČINE V POKRAJINO IN DRUGO SODELOVANJE
121. člen
Občina se zaradi uresničevanja skupnih koristi svojega prebivalstva lahko poveže z drugimi sosednjimi občinami v širšo lokalno skupnost.
Odločitev o vključitvi občine v pokrajino sprejme svet občine z dvetretjinsko večino vseh članov sveta.
O odločitvi sveta občine se lahko v občini razpiše referendum.
S statutarnim sklepom o vključitvi občine v pokrajino se določijo okvirne naloge, ki jih bo občina prenesla na pokrajino. S potrditvijo statusa pokrajine svet občine dokončno določi prenesene občinske pristojnosti pokrajine.
122. člen
Na pokrajino prenese lokalne zadeve širšega pomena, za ketere občina daje soglasje pokrajini, ki so določena s pokrajinskim statutom in so zlasti:
– določitev skupne lokacije odlagališča odpadkov na svojem področju;
– gradnja medobčinskih komunalnih objektov in naprav;
– gradnja in financiranje medobčinskih cest.
123. člen
Člane pokrajinskega sveta izvoli svet občine izmed svojih članov ali občanov na tajnem glasovanju. Izvoljeni so tisti predlagani kandidati, ki so dobili največ glasov. Med kandidati, ki so dobili enako število glasov, se glasovanje ponovi.
124. člen
Svet občine lahko z dvetretjinsko večino navzočih članov sklene, da se občina poveže v skupnost ali zvezo dveh ali več občin, če je to koristno za urejanje in opravljanje zadev širšega pomena, pomembnih za občino. Če zahteva to večina navzočih članov sveta občine, se lahko o takem povezovanju izvede razprava med občani in ugotovi njihova volja.
XI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
125. člen
Pobudo za spremembo in dopolnitev statuta občine lahko predlaga vsak član sveta občine, župan ali komisija za pripravo statuta občine in poslovnika sveta občine.
Pobuda je sprejeta, če je zanjo glasovala večina vseh članov sveta.
Predlog za obravnavo pripravi komisija za pripravo statuta Občine Šoštanj in poslovnika sveta občine.
Spremembe in dopolnitve statuta ter statutarne sklepe sprejme svet občine po enakem postopku kot ta statut.
126. člen
Delo, organizacija sveta občine in razmerja med organi občine je podrobneje opredeljeno v poslovniku sveta Občine Šoštanj, ki mora biti dan dan v obravnavo trideset dni po pričetku veljavnosti statuta Občine Šoštanj.
127. člen
Mejo med Občino Šoštanj in Mestno občino Velenje, ki poteka po območju, ki je znotraj območja s posebnim statusom zaradi odkopavanja premoga, je potrebno uskladiti in dokončno rešiti v roku dveh let od pričetka veljavnosti tega statuta.
128. člen
V Občini Šoštanj so ustanovljene krajevne skupnosti Bele Vode, Gaberke, Lokovica, Ravne, Skorno-Florjan, Šoštanj, Topolšica in Zavodnje-Šentvid.
Navedene krajevne skupnosti se morajo konstituirati v skladu s tem statutom najkasneje do 31. 12. 1995.
Občina je pravni naslednik celotnega premoženja, vseh pravic, obveznosti in financ prejšnjih pravnih oseb – krajevnih skupnosti prvega odstavka tega člena.
Svetom krajevnih skupnosti, ki delujejo na dan veljavnosti tega statuta, se mandat podaljša do imenovanja krajevnih svetov, vendar ne dlje kot do 31. 12. 1995.
Odlok o podrobnejši ureditvi krajevnih skupnosti v Občini Šoštanj mora biti sprejet do 30. 11. 1995.
129. člen
V roku šestih mesecev od pričetka veljavnosti tega statuta, mora predsednik sveta predlagati svetu občine listo kandidatov za člane nadzornega odbora po tem statutu.
130. člen
Občina Šoštanj je pravni naslednik prejšnje Občine Velenje za vse pravice in nepremičnine, ki se nahajajo na področju sedanje Občine Šoštanj.
Vse pravice in nepremičnine, ki so bile do 1. 1. 1995 v posesti in lasti prejšnje občine Velenje in vseh pravnih oseb, ustanovljenih na podlagi statuta Občine Velenje (prečiščeno besedilo) (Uradni vestnik občine Velenje, št. 15/91), zlasti javnih zavodov, javnih podjetij, skladov in se nahajajo na področju Občine Šoštanj ter krajevnih skupnosti prejšnje občine Velenje na področje sedanje Občine Šoštanj, so v lasti in posesti Občine Šoštanj.
Vsakršni promet nepremičnin (prodaja, najemi, nakupi ipd.) in ki so v lasti Občine Šoštanj in bi jih po 16. 1. 1995 opravljala katerakoli pravna oseba s sedežem na območju bivše Občine Velenje ali organ Mestne občine Velenje, brez pisnega soglasja ustreznega organa Občine Šoštanj, je neveljaven.
131. člen
V roku dveh let po pričetku veljavnosti tega statuta preneha veljavnost vseh aktov prejšnje Občine Velenje za področje Občine Šoštanj, ki do tega časa še niso bili nadomeščeni z drugimi akti občine ali niso bili razveljavljeni s statutarnim sklepom občine z dne 16. 1. 1995 (Uradni list RS, št. 7/95), odloki občine ali tem statutom.
Predpise, pogodbe in druge akte, ki jih je do 31. 12. 1994 sprejemal Izvršni svet Skupščine občine Velenje in jih podpisal predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Velenje, lahko pred iztekom roka iz prvega odstavka tega člena za Občino Šoštanj spreminja ali razveljavlja župan občine.
132. člen
S pričetkom veljavnosti tega statuta se preneha uporabljati statut Občine Velenje – prečiščeno besedilo (Uradni vestnik občine Velenje, št. 15/91), za Občino Šoštanj v celoti, ter preneha veljavnost statutarnega sklepa Občine Šoštanj (Uradni list RS, št. 7/95 in Uradni list občine Šoštanj, št. 3/95) in statuti Krajevnih skupnosti Bele Vode, Gaberke, Lokovica, Ravne, Skorno-Florjan, Šoštanj, Topolšica in Zavodnje-Šentvid.
133. člen
Ta statut prične veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. ST-016/95
Šoštanj, dne 7. junija 1995.
Predsednik
Občinskega sveta
občine Šoštanj
Franc Pečovnik dipl. str. inž. l. r.
