Na podlagi 29. in 64. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/94, 57/94 in 14/95) je Občinski svet občine Črnomelj na seji dne 30. 5. 1995 sprejel
S T A T U T
Občine Črnomelj
I. SPLOŠNE DOLOČBE IN DELI OBČINE
1. člen
Območje Občine Črnomelj obsega območja naslednjih naselij:
Adlešiči, Balkovci, Bedenj, Belčji Vrh, Bistrica, Blatnik pri Črnomlju, Bojanci, Brdarci, Breg pri Sinjem Vrhu, Breznik, Butoraj, Cerkvišče, Črešnjevec pri Dragatušu, Črnomelj, Čudno selo, Dalnje Njive, Damelj, Desinec, Deskova vas, Dečine, Dobliče, Doblička Gora, Dolenja Podgora, Dolenja vas pri Črnomlju, Dolenjci, Dolenji Radenci, Dolenji Suhor pri Vinici, Dolnja Paka, Draga pri Sinjem Vrhu, Dragatuš, Dragovanja vas, Dragoši, Drenovec, Drežnik, Fučkovci, Golek pri Vinici, Golek, Gorenja Podgora, Gorenjci pri Adlešičih, Gorenji Radenci, Gorica, Gornja Paka, Gornji Suhor pri Vinici, Griblje, Grič pri Dobličah, Hrast pri Vinici, Jankoviči, Jelševnik, Jerneja vas, Kanižarica, Knežina, Kot ob Kolpi, Kovača vas, Kovačji Grad, Kočevje, Kvasica, Lokve, Mala Lahinja, Mala sela, Mali Nerajec, Marindol, Mavrlen, Mihelja vas, Miklarji, Miliči, Močile, Naklo, Nova Lipa, Obrh pri Dragatušu, Ogulin, Otovec, Paunoviči, Perudina, Petrova vas, Pobrežje, Podklanec, Podlog, Prelesje, Preloka, Pribinci, Purga, Pusti Gradac, Rodine, Rožanec, Rožič Vrh, Ručetna vas, Sela pri Dragatušu, Sela pri Otovcu, Sečje selo, Sinji Vrh, Sodevci, Srednji Radenci, Stara Lipa, Stari trg ob Kolpi, Stražnji Vrh, Svibnik, Šipek, Špeharji, Talčji Vrh, Tanča Gora, Tribuče, Tušev Dol, Učakovci, Velika Lahinja, Velika sela, Veliki Nerajec, Vinica, Vojna vas, Vranoviči, Vrhovci, Vukovci, Zagozdac, Zajčji Vrh, Zapudje, Zastava, Zilje, Zorenci, Žuniči.
2. člen
Občina varuje koristi svojega prebivalstva. V okviru ustave in zakonov samostojno opravlja svoje zadeve in izvršuje naloge, ki so nanjo prenesene s področnimi zakoni ter naloge, ki jih s soglasjem občine prenese v občinsko pristojnost država.
3. člen
Občani uresničujejo lokalno samoupravo v občini neposredno in preko organov občine.
Občina se pri uresničevanju svojih nalog povezuje in sodeluje neposredno ali preko ustreznih asociacij s sosednjimi in drugimi občinami ter širšimi lokalnimi samoupravnimi skupnostmi, tudi z lokalnimi skupnostmi drugih držav ter mednarodnimi organizacijami lokalnih skupnosti.
4. člen
Občani se lahko obračajo s peticijo ali drugo pobudo na katerikoli organ občine. Na peticije ali druge pobude se občanom praviloma odgovori v tridesetih dneh.
5. člen
Občina je pravna oseba.
Sedež občine je v Črnomlju, Trg svobode 3, sedež občine se lahko spremeni s sklepom občinskega sveta.
Praznik občine je 19. februar, kot spomin na dogodek iz zgodovine slovenskega naroda, zasedanje SNOS leta 1944.
Občina Črnomelj ima svoj pečat. Ta je okrogle oblike z navedbo imena občine in sedeža občine. V sredini pečata je grb občine. Simbola občine sta grb in zastava, ki simbolizirata Občino Črnomelj kot lokalno samoupravno skupnost. Oba simbola in njuno uporabo ureja odlok o simbolih Občine Črnomelj.
6. člen
Občina se lahko združi z drugo občino, razdeli v več občin, del občine se lahko tudi izloči in priključi k sosednji občini.
O združitvi, razdelitvi ali izločitvi odločajo volivci, ki so glasovali na referendumu po postopku in pod pogoji, ki so določeni z veljavnimi zakoni.
7. člen
Občina podeljuje zaslužnim fizičnim ter pravnim osebam priznanja in nagrade.
Vrsto, pogoje in način podeljevanja priznanj in nagrad določi občinski svet s svojimi odloki.
8. člen
V občini so ustanovljene krajevne skupnosti: Adlešiči, Butoraj, Dragatuš, Dobliče–Kanižarica, Griblje, Črnomelj– Griček, Heroja Starihe in Loka, Petrova vas, Sinji Vrh, Stari trg, Talčji Vrh, Tribuče in Vinica.
Krajani posameznega naselja, dela naselja ali več posameznih naselij se lahko zaradi zadovoljevanja določenih skupnih potreb izločijo iz krajevne skupnosti in ustanovijo sami ali skupaj z drugimi naselji novo krajevno skupnost, lahko se priključijo ali združijo z drugo krajevno skupnostjo.
Odločitev sprejmejo polnoletni občani na referendumu z večino glasov tistih, ki so se udeležili referenduma. Referendum je veljaven, če se ga je udeležila najmanj polovica polnoletnih občanov z območja, za katerega se oblikuje krajevna skupnost.
Referendumsko odločitev z odlokom potrdi občinski svet.
Krajevna skupnost je pravna oseba.
9. člen
Občinski svet lahko s sklepom prenese določene zadeve iz občinske pristojnosti v upravljanje krajevni skupnosti. Za ta namen določi občinski svet tudi ustrezna sredstva.
10. člen
Občinski svet mora predhodno dobiti mnenje organov krajevne skupnosti, kadar odloča o zadevah, ki prizadevajo interese prebivalcev samo te skupnosti.
11. člen
Občina Črnomelj se lahko povezuje v pokrajino.
Občina Črnomelj sodeluje z drugimi občinami za opravljanje skupnih zadev na načelih prostovoljnosti in solidarnosti.
II. NALOGE OBČINE
12. člen
Občina s svojimi organi samostojno ureja in opravlja vse lokalne zadeve javnega pomena, določene s tem statutom in zakonom, zlasti pa:
1. Na področju normativnega urejanja:
– sprejema statut občine, odloke in druge občinske akte;
– sprejema občinski proračun in zaključni račun;
– sprejema načrt razvoja občine;
– sprejema prostorske plane;
– predpisuje lokalne davke;
– ureja upravljanje z energetskimi in vodovodnimi komunalnimi objekti;
– ureja javne ceste, javne poti, rekreacijske ter druge javne površine;
– ureja javni red v občini;
– ureja delovanje občinske uprave;
– ureja občinske javne službe;
– ureja način in pogoje upravljanja s premoženjem občine;
– določa prekrške in denarne kazni za prekrške, s katerimi se kršijo predpisi občine;
– sestavlja premoženjsko bilanco, s katero izkazuje vrednost svojega premoženja;
– ureja druge lokalne zadeve javnega pomena.
2. Pospešuje:
– službe socialnega varstva, predšolskega varstva, osnovnega varstva otrok in družine, za socialno ogožene, invalide in ostarele;
– vzgojno, izobraževalno, raziskovalno, informacijsko dokumentacijsko, društveno, turistično in kulturno dejavnost;
– razvoj športa in rekreacije.
3. Na področju ustanavljanja in upravljanja:
– ustanavlja javne službe (zavode);
– ustanavlja javna in druga podjetja;
– daje koncesije za opravljanje javne službe;
– upravlja občinsko premoženje;
– upravlja občinske javne površine in drugo javno dobro;
– upravlja z lokalnimi javnimi cestami in javnimi potmi.
4. S svojimi sredstvi:
– gradi in vzdržuje lokalne javne ceste in javne poti;
– pospešuje kulturno, društveno, vzgojno in knjižnično
dejavnost;
– gradi komunalne objekte in naprave;
– gradi stanovanja za socialno ogrožene;
– zagotavlja delovanje lokalnih javnih služb;
– zagotavlja delovanje občinskega sveta, njegovih delovnih teles, župana ter občinske uprave;
– zagotavlja sredstva za izvajanje dejavnosti na področju osnovnega izobraževanja, raziskovalne dejavnosti, kulture, športa, socialnega varstva, otroškega varstva, zdravstvenega varstva in drugih dejavnosti in zagotavlja izvajanje programov invalidne populacije v občinskem združenju;
– zagotavlja subvencije in tekoče transferje v gospodarske javne službe (komunalna dejavnost, stanovanjska dejavnost, cestna dejavnost, gospodarjenje s prostorom, druge dejavnosti);
– zagotavlja sredstva za požarno varnost, opravljanje pokopališke, pogrebne in mrliško ogledne službe.
5. Vzdržuje:
– lokalne javne ceste, javne poti, rekreacijske in druge javne površine;
– vodovodne in energetske komunalne objekte.
6. S svojimi ukrepi:
– spodbuja gospodarski razvoj občine;
– pospešuje razvoj športa in rekreacije;
– skrbi za požarno varnost in organizira reševalno pomoč;
– skrbi za varstvo zraka, tal, vodnih virov, varstvo pred hrupom ter za urejeno zbiranje odpadkov.
7. Zagotavlja in organizira:
– pomoč in reševanje ob elementarnih nesrečah;
– nadzorstvo nad krajevnimi prireditvami;
– izvensodno poravnavo sporov.
8. Pridobiva in razpolaga:
– z vsemi vrstami premoženja;
– s sredstvi za delovanje in razvoj občine.
9. Sklepa:
– pogodbe o pridobivanju in odtujitvi premičnin in nepremičnin, o koncesijah;
– o uporabi javnega dobra in o drugih razmerjih, v katera stopa občina.
13. člen
Občina opravlja tudi zadeve, ki se nanašajo na:
– vodenje evidence volilne pravice;
– razgrinjanje volilnih imenikov;
– volitve predstavnikov lokalnih interesov v Državni svet;
– občinsko upravno nadzorstvo;
– nadzorstvo nad delom občinskih javnih služb;
– nadzorstvo nad javnimi prireditvami;
– evidenco občinskih zemljišč in drugega premoženja;
– ugotavljanje javnega interesa za razlastitev za potrebe občine;
– določanje pogojev za uporabo stavbnih zemljišč;
– odločanje o rabi prostora;
– gasilstvo, kot obvezno lokalno službo;
– civilno zaščito, opazovanje in obveščanje;
– varstvo naravne in kulturne dediščine;
– ukrepe za zaščito okolja;
– sprejemanje prostorskih izvedbenih aktov;
– odločanje o namembnosti urbanega prostora;
– izdajanje lokacijskih in gradbenih dovoljenj;
– javno zdravstveno službo na primarni ravni ter lekarniško dejavnost;
– mrliško ogledno službo;
– določanje komunalnih dejavnosti;
– organizacijo dimnikarske službe;
– oskrbo naselij s toplotno energijo in plinom iz lokalnih omrežij;
– odlaganje odpadkov in opravljanje drugih dejavnosti varstva okolja;
– graditev in vzdrževanje vodovodnih in energetskih objektov;
– graditev in vzdrževanje lokalnih cest, ulic in trgov;
– vzdrževanje gozdnih cest;
– pospeševanje razvoja kmetijstva in ohranjanje naravne pokrajine;
– varstvo zraka, tal, vodnih virov, varstvo pred hrupom;
– urejanje lokalnega prometa;
– določanje pogojev za opravljanje obrti, gostinstva in turizma;
– določanje kazni za nepravilno parkiranje, določanje parkirnih površin, načina parkiranja, prepovedi parkiranja;
– predpisovanje prometne ureditve;
– urejanje lokalnega potniškega prometa;
– ustvarjanje pogojev za gradnjo stanovanj;
– zagotavljanje javne službe za osebno pomoč ter za pomoč na domu;
– upravni nadzor nad izvajanjem svojih predpisov;
– druge zadeve, ki jih nalagajo veljavni predpisi.
14. člen
Občina predpisuje pod pogoji, ki jih določa zakon naslednje davke in druge občinske dajatve:
– davek od premoženja;
– davek na dediščine in darila;
– davek na dobitke od iger na srečo;
– davek na promet nepremičnin;
– najemnine in zakupnine za oddana zemljišča, stanovanja, lokale in druge občinske objekte;
– pogoje za oddajo in najem objektov in drugega občinskega premoženja;
– druge dajatve, če to dovoljujejo veljavni predpisi.
III. ORGANI OBČINE
1. Skupne določbe
15. člen
Organi občine so: občinski svet, župan in nadzorni odbor. Organ občine je tudi občinska volilna komisija.
Člani organov občine opravljajo svojo funkcijo praviloma nepoklicno, lahko pa občinski svet sklene, da svojo funkcijo opravljajo tudi poklicno.
16. člen
Organi občine se volijo za štiri leta.
Sveti krajevnih skupnosti se volijo za štiri leta.
17. člen
Delo občinskih organov je javno.
Javnost dela se zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu občinskih organov, z navzočnostjo občanov in predstavnikov javnih občil na sejah občinskega sveta in njegovih delovnih teles ter na druge načine, ki jih določa ta statut in poslovnik občinskega sveta.
Občinski svet obvešča javnost o svojem delu in o delu njegovih delovnih teles.
Javnosti niso dostopni dokumenti in gradiva sveta in drugih občinskih organov, ki so zaupne narave.
18. člen
Občinski organi so sklepčni, če je na njihovih sejah navzoča najmanj polovica njihovih članov.
2. Občinski svet
19. člen
Občinski svet je najvišji organ odločanja v občini.
Občinski svet ima naslednje pristojnosti:
– sprejema statut občine;
– sprejema odloke in druge občinske akte;
– sprejema poslovnik za svoje delo;
– sprejema prostorske plane in druge plane razvoja občine;
– potrjuje začasne nujne ukrepe;
– sprejema občinski proračun in zaključni račun;
– ustanavlja občinske odbore, po potrebi tudi druga stalna in začasna delovna telesa ter imenuje in razrešuje njihove člane;
– imenuje in razrešuje člane nadzornega odbora;
– imenuje volilno komisijo za občinske volitve;
– nadzoruje delo župana, podžupana;
– na predlog župana določa organizacijo in delovno področje občinske uprave ter nadzoruje njeno delo glede izvrševanja odločitev občinskega sveta;
– na predlog župana imenuje in razrešuje enega ali več podžupanov;
– odloča o pridobitvi in odtujitvi premičnin in nepremičnin, kolikor o tem, v skladu s tem statutom ne odloča župan;
– odloča o najemu občinskega posojila;
– razpisuje referendum;
– daje pobudo za sklice zborov občanov;
– določa plačo oziroma nadomestila županu ter voljenim in imenovanim članom in funkcionarjem občinskega sveta, odborov in drugih delovnih teles, če zakon ne določa drugače;
– ustanavlja gospodarske in druge javne zavode ter javne gospodarske službe;
– daje koncesije;
– določa prispevke za opravljanje komunalnih storitev;
– daje soglasje k prevzemu opravljanja državnih nalog;
– daje mnenje k imenovanju načelnika upravne enote;
– imenuje in razrešuje predstavnike občine v sosvetu načelnika upravne enote;
– imenuje in razrešuje člane sveta občine za varstvo uporabnikov javnih dobrin;
– odloča o drugih zadevah, ki jih določa zakon in statut.
20. člen
Občinski svet daje tudi mnenje k imenovanju predstojnikov republiških organov, pristojnih za občino.
Občinski svet odloča o vseh na občino prenešenih pristojnosti iz državne pristojnosti, če zakon ne določa, da o teh zadevah odloča drug občinski organ.
21. člen
Občinski svet ima 23 članov.
Župan, podžupan, člani nadzornega odbora, zaposleni v občinski upravi ter načelnik upravne enote in vodje notranjih organizacijskih enot upravne enote ne morejo biti člani občinskega sveta.
22. člen
Občinski svet se voli na podlagi splošne in enake volilne pravice z neposrednim in tajnim glasovanjem.
Volilno pravico imajo državljani, ki imajo v občini stalno prebivališče.
Občinski svet se voli po proporcionalnem načelu.
Za volitve občinskega sveta se občina lahko razdeli na volilne enote, ki jih določi odlok občinskega sveta.
23. člen
Občinski svet se konstituira na svoji prvi seji.
Prvo sejo občinskega sveta skliče dotedanji predsednik občinskega sveta. Do izvolitve novega predsednika občinskega sveta vodi sejo najstarejši član sveta.
24. člen
Občinski svet izmed sebe izvoli predsednika in enega ali več podpredsednikov sveta.
Predsednik sveta predstavlja svet, ga sklicuje in vodi njegove seje.
Podpredsednik sveta pomaga predsedniku pri njegovem delu, ga nadomešča v odsotnosti ali v primeru zadržanosti in po njegovem pooblastilu opravlja posamezne zadeve z njegovega delovnega področja.
Občinski svet ima sekretarja, ki ga imenuje in razrešuje občinski svet na predlog predsednika sveta ali treh članov sveta.
Sekretar sveta opravlja in organizira strokovno in administrativno delo za svet in njegove organe ter pomaga predsednikom teh organov pri pripravi in vodenju sej.
Mandatna doba sekretarja traja 4 leta.
25. člen
Kandidata za predsednika občinskega sveta lahko predlaga najmanj četrtina članov sveta.
Kandidat je izvoljen z večino glasov vseh članov sveta. Če pri prvem glasovanju noben kandidat ne dobi zahtevane večine, se glasovanje ponovi. Pri ponovnem glasovanju se glasuje o tistih dveh kandidatih, ki sta pri prvem glasovanju dobila največ glasov.
Predsednik sveta je lahko razrešen na predlog najmanj četrtine članov sveta. Predsednik je razrešen, če za predlog za razrešitev glasuje najmanj polovica vseh članov sveta.
Na enak način kot predsednik se voli in razrešuje tudi podpredsednik sveta.
26. člen
Občinski svet se sestaja na sejah, ki jih sklicuje predsednik občinskega sveta na lastno pobudo, mora pa jih sklicati na zahtevo sveta, nadzornega odbora ali na zahtevo najmanj četrtine članov sveta.
Predsednik mora sklicati sejo občinskega sveta tudi na obrazloženo zahtevo župana.
Dnevni red seje sveta predlaga predsednik sveta na lastno pobudo ali na predlog najmanj četrtine članov sveta. Dnevni red lahko predlagajo tudi vsi tisti, ki imajo pravico zahtevati sklic sveta, skupaj z zahtevo za sklic seje. O sprejemu dnevnega reda odloči svet.
Na vsaki seji občinskega sveta mora biti določen čas, rezerviran za vprašanja, ki jih postavljajo člani sveta županu, predstavnikom občinskih odborov, komisij in drugih delovnih teles ter za odgovore nanje.
27. člen
Seje občinskega sveta so javne.
Če to terja javni interes, lahko svet sklene, da se javnost izključi.
Člani občinskih odborov, komisij in drugih delovnih teles ter župan imajo pravico prisostvovati sejam občinskega sveta. Predstavniki občinskih odborov, komisij in drugih delovnih teles so se na zahtevo občinskega sveta dolžni udeležiti seje sveta in odgovarjati na vprašanja članov občinskega sveta.
28. člen
Člani občinskega sveta imajo pravico in dolžnost udeleževati se sej občinskega sveta, pravico glasovati o odločitvah sveta, dajati pobude in predloge ter postavljati vprašanja izvršilnim organom.
Članstvo v svetu je praviloma neplačano, s pravico do nadomestila stroškov, kar svet odloči s posebnim aktom.
29. člen
Občinski svet veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina njegovih članov.
Občinski svet sprejema odločitve z večino glasov navzočih članov, razen, če zakon ali ta statut določa drugačno večino.
Glasovanje je javno. Tajno se glasuje le, kadar tako določa zakon ali ta statut in kadar tako zahteva najmanj četrtina članov sveta.
30. člen
Občinski svet ima svoj poslovnik, s katerim se podrobneje ureja način dela, postopek odločanja in razmerja do drugih občinskih organov.
Svet sprejema poslovnik z dvetretjinsko večino navzočih članov.
3. Odbori, komisije in druga delovna telesa
31. člen
Občinski svet ima naslednje stalne odbore in komisijo:
– odbor za gospodarstvo,
– odbor za družbene dejavnosti,
– komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.
Občinski svet lahko po potrebi imenuje tudi druga stalna ali občasna delovna telesa. Naloge teh določi svet s sklepom o imenovanju.
32. člen
Odbori, komisije in druga delovna telesa v okviru svojega delovnega področja:
– obravnavajo zadeve iz pristojnosti občinskega sveta,
– dajejo občinskemu svetu mnenja in predloge,
– opravljajo druge zadeve, ki jim jih poveri občinski svet iz svoje pristojnosti.
Občinski svet sprejme odločitev o poveritvi opravljanja zadev iz svoje pristojnosti z dvetretjinsko večino navzočih članov.
33. člen
Na predlog najmanj četrtine svojih članov lahko občinski svet izreče nezaupnico odboru, komisiji in drugim delovnim telesom.
Nezaupnico lahko izreče le tako, da obenem z večino glasov vseh članov sveta izvoli nov organ.
34. člen
Odbori in komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja imajo predsednika in 4 člane. Število članov drugih delovnih teles določi občinski svet ob imenovanju. Predsednike in člane odborov ter drugih delovnih teles imenuje občinski svet izmed svojih članov in občanov, člane komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja pa izmed članov sveta. Predsednik in člani so imenovani, če je za njih glasovala večina članov občinskega sveta.
Kandidate lahko predlagajo najmanj trije člani občinskega sveta, kandidate iz vrst občanov pa lahko predlagajo tudi zainteresirane organizacije v občini in občani.
4. Nadzorni odbor
35. člen
Nadzorni odbor:
– opravlja nadzor nad razpolaganjem s premoženjem občine;
– nadzoruje namenskost in smotrnost porabe sredstev občinskega proračuna;
– nadzoruje finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev.
Nadzorni odbor ima predsednika in 2 člana.
Nadzorni odbor najmanj dvakrat letno poroča občinskemu svetu o svojih ugotovitvah.
36. člen
Člane nadzornega odbora imenuje občinski svet izmed občanov.
Člani nadzornega odbora so imenovani z večino glasov navzočih članov občinskega sveta.
Kandidate določi predsednik občinskega sveta na podlagi predlogov najmanj četrtine članov občinskega sveta, zainteresiranih organizacij v občini in občanov.
Člani nadzornega odbora ne morejo biti člani občinskega sveta, delavci občinske uprave ter člani poslovodstev organizacij, ki so uporabniki proračunskih sredstev.
5. Župan
37. člen
Občina ima župana in enega ali več podžupanov.
Župan je izvoljen na neposrednih volitvah.
Podžupana imenuje občinski svet na predlog župana, z večino glasov vseh članov sveta.
Mandatna doba župana traja 4 leta, podžupana pa do izteka županovega mandata.
Prenehanje mandata in razlogi zanj so opredeljeni z zakonom.
38. člen
Župan opravlja naslednje naloge:
– predstavlja in zastopa občino;
– predlaga občinskemu svetu v sprejem proračun in zaključni račun, odloke in druge akte iz pristojnosti občinskega sveta, tudi organizacijo in delovno področje občinske uprave;
– skrbi za izvajanje odločitev občinskega sveta;
– skrbi za objavo statuta, odlokov in drugih splošnih aktov občine;
– vodi občinsko upravo;
– predlaga občinskemu svetu v imenovanje tajnika občinske uprave;
– določa sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi in odloča o imenovanju oziroma sklenitvi delovnega razmerja zaposlenih v občinski upravi;
– opravlja druge zadeve, ki jih določa zakon in ta statut.
Občinski svet lahko z dvetretjinsko večino navzočih članov sveta določi, da bo določene naloge iz pristojnosti občinskega sveta opravljal župan.
39. člen
Župan zadrži objavo nezakonitega ali neustavnega splošnega akta občinskega sveta. Če to stori, mora navesti razloge za zadržanje take odločitve in predlagati občinskemu svetu, da o zadevi ponovno odloča na prvi seji.
Če občinski svet vztraja pri svoji odločitvi, se splošni akt objavi, župan pa lahko vloži pri ustavnem sodišču zahtevo za oceno njegove skladnosti z ustavo in zakonom.
Če se odločitev sveta nanaša na zadevo, ki je bila z zakonom poverjena občini, mora župan opozoriti pristojno ministrstvo na nezakonitost oziroma neustavnost odločitve.
40. člen
Župan ima pravico udeleževati se sej občinskega sveta in njegovih odborov in drugih delovnih teles in na njih razpravljati, predlagati sklic redne in izredne seje sveta ter predlagati obravnavanje določenih zadev na seji občinskega sveta.
Če predsednik sveta na predlog župana ne skliče seje v roku enega meseca od podanega predloga, jo lahko skliče župan.
41. člen
Župana v njegovi odsotnosti nadomešča eden ali več podžupanov. Podžupan pomaga županu pri njegovem delu.
Župan lahko pooblasti podžupana tudi za opravljanje posameznih nalog iz njegove pristojnosti.
42. člen
Funkciji župana in podžupana nista združljivi s funkcijo članov občinskega sveta in članov nadzornega odbora ter z delom v občinski upravi, kakor tudi ne s funkcijo načelnika upravne enote in vodje notranje organizacijske enote v upravni enoti.
6. Organi krajevnih skupnosti
43. člen
Organ krajevne skupnosti je svet krajevne skupnosti.
Svet volijo volilci s stalnim prebivališčem v krajevni skupnosti za štiri leta.
Za volitve članov sveta KS se smiselno uporabljajo določbe zakona o lokalnih volitvah.
44. člen
Svet odloča o vseh zadevah v okviru nalog, ki jih samostojno opravlja krajevna skupnost.
Glede načina dela sveta se smiselno uporabljajo določbe tega statuta, ki urejajo način dela občinskega sveta.
Svet podrobneje uredi način svojega dela s poslovnikom.
45. člen
Svet izvoli izmed sebe predsednika in podpredsednika.
Svet imenuje tajnika, ki pomaga predsedniku sveta pri njegovem delu, vodi zapisnik in opravlja druge naloge po nalogu predsednika.
7. Neposredne oblike odločanja občanov
46. člen
Neposredne oblike odločanja občanov o lokalnih zadevah so zbor občanov, referendum in ljudska iniciativa.
47. člen
Zbor občanov se lahko skliče za vso občino ali pa za eno ali več krajevnih skupnosti.
48. člen
Zbor občanov v občini:
– razpravlja o spremembah statuta občine;
– razpravlja o povezovanju z drugimi občinami v širše samoupravne lokalne skupnosti;
– razpravlja o lokalni problematiki;
– razpravlja o delu občinskega sveta, župana in drugih občinskih organov;
– razpravlja o poročilih občinskih organov o njihovem delu;
– razpravlja o spremembah območja občine;
– daje mnenja o zadevah iz prejšnjih alinej.
49. člen
Zbor občanov v krajevni skupnosti:
– razpravlja o problematiki v svoji skupnosti,
– razpravlja o delu svojega sveta oziroma o njegovem poročilu;
– razpravlja o delu občinskih organov z vidika interesov svoje skupnosti;
– daje mnenja o zadevah iz prejšnjih alinej.
50. člen
Zbor občanov skliče župan na lastno pobudo, na pobudo občinskega sveta ali na zahtevo najmanj pet odstotkov volivcev v občini, zbor občanov v krajevni skupnosti pa tudi na pobudo najmanj pet odstotkov volivcev v tej skupnosti ali na pobudo njenega sveta.
51. člen
Občinski svet lahko o kakšnem svojem aktu ali drugi odločitvi razpiše referendum na lastno pobudo, mora pa ga razpisati, če to zahteva najmanj deset odstotkov volivcev v občini.
Pravico glasovati na referendumu imajo vsi občani, ki imajo pravico voliti člane občinskega sveta.
Odločitev na referendumu je sprejeta, če zanjo glasuje večina volivcev, ki so glasovali.
52. člen
Postopek za izvedbo referenduma vodijo organi, ki vodijo lokalne volitve.
Glede glasovanja na referendumu in drugih vprašanj, ki niso urejena v tem statutu, veljajo določbe zakona o referendumu in o ljudski iniciativi, na njegovi podlagi pa se smiselno uporabljajo tudi določbe zakona o lokalnih volitvah.
53. člen
Občinski svet lahko razpiše posvetovalni referendum o posameznih vprašanjih posebnega pomembna, da se ugotovi volja občanov.
Posvetovalni referendum se lahko razpiše za vso občino ali za njen del.
Posvetovalni referendum se mora razpisati na zahtevo najmanj pet odstotkov volivcev v občini oziroma krajevni skupnosti.
Posvetovalni referendum ne zavezuje občinskih organov.
Glede izvedbe posvetovalnega referenduma se smiselno uporabljajo določbe 52. člena tega statuta.
54. člen
Najmanj pet odstotkov volivcev v občini lahko zahteva izdajo ali razveljavitev splošnega akta ali druge odločitve iz pristojnosti občinskega sveta oziroma drugih občinskih organov.
Če se zahteva nanaša na razveljavitev splošnega akta občinskega sveta, mora ta obravnavo zahteve uvrstiti na prvo naslednjo sejo, o njej pa odločiti najkasneje v treh mesecih.
Če se zahteva nanaša na druge odločitve občinskih organov, mora pristojni organ o njej odločiti najkasneje v enem mesecu.
Glede postopka vložitve zahteve iz prvega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo določbe zakona o referendumu in o ljudski iniciativi, ki urejajo ljudsko iniciativo.
IV. OBČINSKA UPRAVA
1. Organizacija občinske uprave
55. člen
Organizacijo in delovno področje občinske uprave določi občinski svet na predlog župana z odlokom.
Sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi določi župan.
Položaj zaposlenih v občinski upravi urejajo predpisi o delovnih razmerjih, ki veljajo za delavce v državnih organih.
56. člen
Občinsko upravo vodi župan.
Župan je za izvajanje občinskih predpisov in odločitev občinske uprave odgovoren občinskemu svetu.
Za neposredno izvajanje nalog občinske uprave skrbi tajnik občinske uprave, ki ga na predlog župana imenuje občinski svet.
Župan lahko pooblasti tajnika za podpisovanje določenih aktov poslovanja.
57. člen
Občinska uprava izvršuje odloke, odredbe, pravilnike in navodila, ki jih izdajata občinski svet in župan po pooblastilu sveta. Občinska uprava opravlja vse upravne zadeve iz občinske pristojnosti, izvršuje tudi zakone in druge predpise države, kadar v skladu z zakonom odloča v upravnih stvareh iz državne pristojnosti.
58. člen
Upravne naloge občinske uprave opravljajo tajnik in delavci občinske uprave: višji upravni, upravni in strokovni tehnični delavci.
O imenovanju oziroma sklenitvi delovnega razmerja zaposlenih v občinski upravi odloča župan oziroma po njegovem pooblastilu tajnik občinske uprave.
59. člen
Tajnik, višji upravni in upravni delavci ter strokovni tehnični delavci so upravičeni do plače, kot določajo predpisi, ki veljajo za funkcionarje oziroma delavce v državnih organih oziroma v državni upravi.
60. člen
Posamične akte iz izvirne pristojnosti občine izdaja tajnik, ki lahko pooblasti delavce uprave, ki izpolnjujejo zakonske pogoje za odločanje v upravnih stvareh, za opravljanje posameznih dejanj v postopku ali za vodenje celotnega postopka in za odločanje v upravnih stvareh.
Osebe iz prejšnjega odstavka odločajo tudi o upravnih stvareh iz prenesene državne pristojnosti in na podlagi javnih pooblastil, če ni z zakonom drugače določeno.
61. člen
V upravnem postopku o upravnih stvareh iz občinske in prenesene državne pristojnosti odločajo uradne osebe po zakonu o splošnem upravnem postopku in po posebnih postopkih določenih z zakonom.
62. člen
Tajnik skrbi in je odgovoren za dosledno izvajanje zakona o splošnem upravnem postopku in drugih predpisih v upravnem postopku.
Župan mora zagotoviti vodenje evidence o upravnih stvareh v skladu s predpisom Ministrstva za notranje zadeve.
63. člen
O upravnih stvareh iz občinske izvirne pristojnosti lahko odloča samo uradna oseba, ki je pooblaščena za opravljanje teh zadev in ima višjo ali visoko strokovno izobrazbo in opravljen preizkus strokovne usposobljenosti za dejanja v upravnem postopku, v skladu s posebnim zakonom. Ob teh pogojih lahko na prvi stopnji v enostavnih upravnih stvareh odloča tudi uradna oseba, ki ima srednjo strokovno izobrazbo.
Če župan nima ustrezne strokovne izobrazbe za opravljanje dejanj v upravnem postopku, mora postopek do izdaje odločbe voditi uradna oseba, ki izpolnjuje pogoje za vodenje upravnega postopka po zakonu in tem statutu.
Administrativna dela v organih in službah občine lahko opravljajo delavci s srednjo strokovno izobrazbo.
64. člen
O pritožbah zoper posamične akte iz izvirne pristojnosti občinske uprave odloča župan. Zoper odločitev župana je dopusten upravni spor.
O pritožbah zoper posamične akte, ki jih v zadevah iz državne pristojnosti in na podlagi javnih pooblastil na prvi stopnji izdaja občinska uprava, odloča ministrstvo, pristojno za ustrezno področje, oziroma njegov organ v sestavi.
65. člen
O izločitvi župana odloča občinski svet.
O izločitvi tajnika odloča župan.
O izločitvi uradne osebe odloča tajnik.
2. Nadzor nad zakonitostjo dela uprave
66. člen
Ministrstvo, vsako na svojem področju, nadzoruje zakonitost splošnih in posamičnih aktov, ki jih iz svoje izvirne pristojnosti izdajajo župan, občinski svet in pooblaščeni delavci občinske uprave.
V zadevah, ki jih na organe občine prenese država, opravljajo pristojna ministrstva, tudi nadzorstvo nad primernostjo in strokovnostjo njihovega dela.
Pri izvajanju nadzorstva po prejšnjem odstavku lahko pristojno ministrstvo predpiše organizacijo služb za izvajanje nalog iz državne pristojnosti in pogoje za opravljanje nalog na teh delovnih mestih ter daje obvezna navodila za opravljanje nalog iz državne pristojnosti.
67. člen
Občani lahko opozorijo pristojno ministrstvo, ki nadzoruje delo občinske uprave, naj ukrepa po zakonu o upravi, če ugotovi, da uprava, župan ali občinski svet pri odločanju ne ravnajo v skladu z zakonom, statutom in drugimi zakonitimi predpisi.
V. OBČINSKE JAVNE SLUŽBE
68. člen
Občina Črnomelj organizira javne službe na naslednjih področjih:
– oskrba s pitno vodo;
– odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih in padavinskih voda;
– ravnanje s komunalnimi odpadki;
– odlaganje ostankov komunalnih odpadkov;
– javna snaga in čiščenje javnih površin;
– urejanje javnih poti, površin za pešce in zelenih površin;
– pregledovanje, nadzorovanje in čiščenje kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva zraka;
– oskrba s toplotno energijo;
– plakatiranje, okraševanje naselij;
– urejanje pokopališč in pogrebne službe;
– javna razsvetljava prometnih in javnih površin;
– deratizacija in dezinfekcija;
– druge lokalne zadeve javnega pomena.
69. člen
Za izvajanje nalog iz prejšnjega člena ustanavlja občina javne službe, javna in druga podjetja, podeljuje koncesije in oblikuje režijske obrate v okviru občinske uprave.
70. člen
Občinski svet z odlokom o gospodarskih javnih službah določi vrste javnih služb ter načine in oblike njihovega izvajanja.
Občinski svet z odlokom ustanovi posamezno javno podjetje ali posamezni javni zavod.
VI. PREMOŽENJE IN FINANCIRANJE OBČINE
71. člen
Premoženje občine sestavljajo nepremične in premične stvari v lasti občine, denarna sredstva in pravice.
Občina mora s premoženjem gospodariti kot dober gospodar.
Občinski svet odloča o pridobitvi in odtujitvi premičnin in nepremičnin.
72. člen
Občina pridobiva prihodke iz lastnih virov in morebitne dejavnosti ter iz davkov, taks, pristojbin in drugih dajatev v skladu z zakonom.
73. člen
Prihodki in odhodki za posamezne namene financiranja javne porabe so zajeti v proračunu občine.
Proračun občine sestavljata bilanca prihodkov in odhodkov ter račun financiranja.
V bilanci prihodkov in odhodkov se izkazujejo načrtovani prihodki iz davkov, taks, pristojbin, drugih dajatev in drugi prihodki ter prihodki od upravljanja in razpolaganja z občinskim premoženjem in načrtovani odhodki.
V računu financiranja se izkaže odplačevanje dolgov in zadolževanje občine.
74. člen
Sredstva proračuna se smejo uporabljati le za namene, ki so določeni s proračunom. V imenu občine se smejo prevzemati obveznosti le v okviru sredstev, ki so v proračunu predvidena za posamezne namene.
Sredstva proračuna se lahko uporabijo, če so izpolnjeni vsi s statutom in z zakonom predpisani pogoji za uporabo sredstev.
75. člen
Za izvrševanje proračuna je odgovoren župan občine, če ni z odlokom občine drugače določeno.
76. člen
Če se zaradi neenakomernega pritekanja prihodkov proračuna izvrševanje proračuna ne more uravnovesiti, se lahko za začasno kritje odhodkov uporabijo sredstva rezerve občine ali najame posojilo največ do 5% sprejetega proračuna, ki mora biti odplačano do konca proračunskega leta. O najetju posojila odloča župan.
77. člen
Občina oblikuje svoje rezerve, v katere izloča del skupno doseženih prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov, ki se določi vsako leto s proračunom, vendar najmanj 0,5% prihodka.
Odstotek izločanja sredstev določi občinski svet na predlog župana.
Izločanje v rezervo se izvrši vsak mesec.
Izločanje prihodkov v rezervo preneha, ko doseže rezerva občine 2% letnih doseženih prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov za preteklo leto.
78. člen
Rezerva se uporablja:
– za odhodke, nastale kot posledica izrednih razmer, kot so zlasti suša, potres, požar, poplave in druge naravne oziroma ekološke nesreče, epidemije oziroma preprečevanje epidemij, živalske kužne bolezni in rastlinski škodljivci;
– za zagotovitev sredstev proračuna, kadar prihodki pritekajo neenakomerno;
– za kritje proračunskega primankljaja.
Sredstva za namene iz 1. in 3. točke prejšnjega odstavka se dajejo praviloma brez obveznosti vračanja, sredstva iz 2. točke morajo biti vrnjena v rezerve do konca leta.
O uporabi sredstev iz 1. in 3. točke prvega odstavka odloča občinski svet.
Z odlokom občine je lahko določeno, da župan odloča o uporabi sredstev za namene iz 1. točke prvega odstavka do zneska, določenega v proračunu za tekoče leto.
79. člen
Po preteku leta, za katero je bil sprejet proračun, sprejme občinski svet zaključni račun proračuna za preteklo leto.
V zaključnem računu proračuna se izkažejo predvideni in doseženi prihodki, predvideni in doseženi odhodki, ter predvidena in dosežena izvršitev računa financiranja.
Občinski svet sprejme hkrati z zaključnim računom proračuna tudi premoženjsko bilanco občine na dan 31. decembra leta, za katerega se sprejema zaključni proračun.
Zaključni račun proračuna se predloži občinskemu svetu do konca marca tekočega leta za preteklo leto.
80. člen
Občina se sme zadolževati z izdajo vrednostnih papirjev ali z najetjem posojil.
Občina izda vrednostne papirje v skladu z zakonom.
Občina se ne sme zadolževati v tujini, razen na podlagi zakona.
81. člen
Občina se lahko zadolži le za financiranje investicij v infrastrukturne objekte in naprave, namenjene za opravljanje javnih služb.
O zadolžitvi odloča občinski svet.
O zadolžitvi občina obvesti Ministrstvo za finance v osmih dneh po sprejetju odločitve.
Občina se lahko zadolžuje le v obsegu, ki ne presega 10% zagotovljene porabe občine v letu pred letom zadolževanja, odplačilo glavnice in obresti v posameznem letu odplačila ne sme preseči 5% zagotovljene porabe.
82. člen
Javna podjetja in javni zavodi, katerih ustanoviteljica je občina, se smejo zadolževati le s soglasjem ustanovitelja.
O soglasju odloča občinski svet.
Občine smejo dajati poroštva za izpolnitev obveznosti javnih podjetij in javnih zavodov, katerih ustanoviteljice so, vendar največ do 5% zagotovljene proračunske porabe v letu, v katerem se daje poroštvo.
O poroštvu odloča občinski svet.
83. člen
Prihodki občine za financiranje zagotovljene porabe so:
– davek na dediščine in darila;
– davek na dobitke iger na srečo;
– davek na promet nepremičnin;
– upravne takse,
– posebna taksa za uporabo igralnih avtomatov zunaj igralnic.
Prihodki iz prejšnjega odstavka pripadajo občini v višini, ki je določena z zakonom o njihovi uvedbi.
Za financiranje zagotovljene porabe pripada občini tudi del prihodkov od dohodnine, v višini določeni z zakonom.
84. člen
Prihodki občine za financiranje drugih nalog so:
– davek od premoženja;
– nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča;
– krajevne takse;
– komunalne takse;
– pristojbine;
– odškodnina zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča in gozda;
– prihodki uprave;
– drugi prihodki, določeni s posebnimi zakoni.
Prihodki iz prejšnjega odstavka pripadajo občini v višini, ki je določena v aktu o njihovi uvedbi.
Ne glede na določbe prejšnjega odstavka lahko občinski svet predpiše, da se davek od premoženja plačuje v višini, ki je do petkrat večja od višine, ki je določena z zakonom.
85. člen
Sredstva za tekočo finančno izravnavo se zagotavljajo za primer, če občina ne more zagotoviti zagotovljene porabe.
86. člen
Finančno poslovanje izvršuje knjigovodska služba.
Delo knjigovodske službe nadzorujejo župan ali tajnik in nadzorni odbor.
VII. SPLOŠNI IN POSAMIČNI AKTI OBČINE
1. Splošni akti občine
87. člen
Občinski svet sprejme statut občine in poslovnik za delo občinskega sveta.
Občinski svet sprejema odloke, odredbe, pravilnike in navodila kot splošne pravne akte.
Občinski odbor in druga delovna telesa občinskega sveta lahko sprejmejo poslovnik za svoje delo.
Občinski svet sprejema prostorske in druge plane razvoja občine, občinski proračun in zaključni račun.
88. člen
Statut je temeljni splošni akt občine, ki ga sprejme svet z dvetretjinsko večino glasov vseh članov občinskega sveta.
89. člen
S poslovnikom, ki ga sprejme občinski svet z dvetretjinsko večino navzočih članov, se uredi organizacija in način dela občinskega sveta ter uresničevanje pravic in dolžnosti članov občinskega sveta.
90. člen
Z odlokom ureja občina na splošni način zadeve iz svoje pristojnosti, ustanavlja občinsko upravo in določa način njenega dela ter ustanavlja javne službe in javne zavode.
Z odlokom ureja občina tudi zadeve iz prenesene pristojnosti, kadar je tako določeno z zakonom.
91. člen
Z odredbo občina uredi določene razmere, ki imajo splošen pomen ali odreja način ravnanja v takih razmerah.
92. člen
S pravilnikom se razčlenijo posamezne določbe statuta ali odloka v procesu njunega izvrševanja.
93. člen
Z navodilom se lahko podrobneje predpiše način dela občinske uprave pri izvrševanju določb statuta ali odloka.
94. člen
S proračunom občine se razporedijo vsi prihodki in odhodki za posamezne namene financiranja javne porabe v občini.
Občinski proračun se sprejme za proračunsko leto, ki se začne in konča hkrati s proračunskim letom za državni proračun.
Občinski proračun je sprejet, če zanj glasuje večina navzočih članov občinskega sveta.
2. Postopek za sprejem odloka
95. člen
Predlog za izdajo odloka lahko poda vsak član občinskega sveta, župan, občinski odbor in drugo delovno telo občinskega sveta ali najmanj pet odstotkov volivcev v občini.
Predlog za izdajo odloka pošlje predlagatelj predsedniku občinskega sveta.
96. člen
Predlog za izdajo odloka mora vsebovati naslov odloka, uvod, besedilo členov in obrazložitev.
Uvod obsega razloge za sprejem odloka, oceno stanja, cilje in načela odloka ter oceno finančnih in drugih posledic, ki jih bo imel sprejem odloka.
97. člen
Predlagatelj določi svojega predstavnika, ki bo sodeloval v obravnavah predloga odloka na sejah občinskega sveta.
Župan lahko sodeluje v vseh obravnavah predloga odloka na sejah občinskega sveta, tudi kadar on ni predlagatelj.
98. člen
Predsednik občinskega sveta pošlje predlog za izdajo odloka članom občinskega sveta in županu, kadar ta ni predlagatelj odloka, praviloma petnajst dni pred dnem, določenim za sejo sveta na kateri bo obravnavan predlog za izdajo odloka.
99. člen
V obravnavi predloga za izdajo odloka se razpravlja o razlogih, ki zahtevajo sprejem odloka ter o ciljih in načelih ter temeljnih rešitvah v predlogu za izdajo odloka.
Kolikor je predlog za izdajo odloka sprejet, predlagatelj pripravi tekst predloga odloka v roku, ki mu ga določi svet.
Če je predlog za izdajo odloka podalo najmanj pet odstotkov volivcev v občini, svet ob sprejemu takega predloga odloči tudi o tem, kdo bo pripravil tekst predloga odloka, če tega ne morejo zagotoviti tisti, ki so predlog podali.
Tisti, ki je podal predlog za izdajo odloka oziroma tisti, ki ga je za pripravo predloga odloka določil svet, pošlje tekst predloga odloka predsedniku občinskega sveta.
Predsednik občinskega sveta pošlje predlog odloka članom občinskega sveta in županu, kadar ta ni predlagatelj, praviloma petnajst dni pred sejo na kateri bo obravnavan predlog odloka.
V obravnavi predloga odloka se razpravlja po vrstnem redu o vsakem členu predloga odloka in o naslovu odloka. Ko je končana razprava o posameznem členu, se o njem glasuje.
Po končani razpravi in glasovanjih o posameznih členih se razpravlja in glasuje še o naslovu odloka in končno tudi o predlogu odloka v celoti.
100. člen
Kadar to zahtevajo izredne potrebe občine, naravne nesreče ali kadar gre za manj pomembne spremembe odlokov, lahko občinski svet sprejme odlok po hitrem postopku.
Pri hitrem postopku se združita obravnava predloga za izdajo in predlog odloka na isti seji.
Pri hitrem postopku je mogoče predlagati amandmaje na sami seji vse do konca obravnave predloga odloka.
O uporabi hitrega postopka odloči občinski svet na začetku seje pri določanju dnevnega reda. Hitri postopek lahko predlaga vsak predlagatelj odloka.
101. člen
V obravnavi predloga odloka lahko predlagajo njegove spremembe in dopolnitve člani občinskega sveta in predlagatelj z amandmaji.
Župan lahko predlaga amandmaje tudi, kadar ni sam predlagatelj odloka.
Amandma mora biti predložen članom občinskega sveta najmanj pet dni pred dnem, določenim za sejo občinskega sveta na kateri bo obravnavan predlog odloka, h kateremu je predlagan amandma.
Na sami seji lahko predlagajo amandma najmanj trije člani občinskega sveta.
102. člen
Amandma, člen odloka, naslov odloka in odlok v celoti je sprejet, če zanj na seji občinskega sveta, na kateri je navzoča najmanj polovica članov, glasuje večina navzočih članov.
103. člen
O predlogih drugih splošnih aktov, razen občinskega proračuna, razpravlja in odloča občinski svet na eni obravnavi.
104. člen
Statut, odloki in drugi predpisi občine morajo biti objavljeni v uradnem glasilu in pričnejo veljati petnajsti dan po objavi, če ni v njih drugače določeno.
3. Posamični akti občine
105. člen
Posamični akti občine so odločbe in sklepi.
S posamičnimi akti – sklepom ali odločbo – odloča občina o upravnih stvareh iz lastne pristojnosti, iz prenesene pristojnosti ter na podlagi javnih pooblastil.
VIII. VARSTVO OBČINE V RAZMERJU DO DRŽAVE IN ŠIRŠIH LOKALNIH SKUPNOSTI
106. člen
Občinski svet ali župan lahko vloži zahtevo za presojo ustavnosti in zakonitosti predpisov države, s katerimi se posega v ustavni položaj in v pravice občine, oziroma če se s predpisi pokrajine, brez pooblastila, oziroma soglasja občine, posega v njene pravice.
107. člen
Občinski svet ali župan lahko začneta pred ustavnim sodiščem spor o pristojnosti, če Državni zbor ali vlada s svojimi predpisi urejata razmerja, ki so po ustavi in zakonih v pristojnosti občine. Enako lahko postopa, če pokrajina ali druga občina posega v njeno pristojnost.
108. člen
Župan oziroma občinski odbori po pooblastilu občinskega sveta lahko kot stranka v upravnem sporu spodbijata konkretne upravne akte in ukrepe, s katerimi državni organi izvršujejo oblastni nadzor. Upravni spor lahko sprožita tudi, če osebe javnega in zasebnega prava z dokončnimi upravnimi akti uveljavljajo pravice na škodo javnih koristi občine.
109. člen
Župan lahko vstopi v upravni ali sodni postopek kot stranka ali kot stranski intervenient, če bi lahko bile v teh postopkih oziroma, če so z že izdanimi akti prizadete pravice ali koristi občine določene z ustavo in zakoni.
110. člen
Občinski odbori, komisije in druga delovna telesa so dolžni za potrebe občinskega sveta oblikovati mnenje glede pripravljajočih se predpisov, ki zadevajo koristi občine in pokrajine. Na tej podlagi oblikuje občinski svet svoje mnenje, ki ga pošlje Državnemu zboru.
Občina odloča s posamičnimi akti o upravnih stvareh in to:
– o upravnih stvareh iz svoje izvirne pristojnosti,
– o upravnih stvareh iz prenesene državne pristojnosti,
– o upravnih stvareh na podlagi javnih pooblastil.
IX. POVEZOVANJE OBČINE V POKRAJINO IN DRUGO SODELOVANJE
111. člen
Občina Črnomelj se lahko poveže z drugimi sosednjimi občinami v širšo lokalno skupnost, pokrajino.
Pokrajina se ustanovi, spremeni ali ukine z zakonom na podlagi odločitve občinskega sveta občin, ki se povezujejo, sprejetim z dvetretjinsko večino vseh članov.
O odločitvi občinskega sveta se lahko izvede referendum. Odločitev je na referendumu sprejeta, če se za to odloči večina volivcev, ki so glasovali.
112. člen
Na pokrajino prenesene lokalne zadeve širšega pomena, za katere občina daje soglasje pokrajini in so določena s pokrajinskim statutom so:
– določitev skupne lokacije odlagališča odpadkov na svojem območju,
– gradnja medobčinskih komunalnih objektov in naprav,
– gradnja in financiranje medobčinskih cest,
– druge zadeve javnega pomena.
113. člen
Člane pokrajinskega sveta izvoli občinski svet izmed svojih članov in župana na glasovanju. Izvoljeni so tisti predlagani kandidati, ki so dobili največ glasov. Med kandidati, ki so dobili enako število glasov, se glasovanje ponovi.
114. člen
Občinski svet lahko z dvetretjinsko večino navzočih članov sklene, da se občina poveže v skupnost ali zvezo dveh ali več občin, če je to koristno za urejanje in opravljanje zadev širšega pomena, pomembnih za občino. Če zahteva večina navzočih članov občinskega sveta, se lahko o takem povezovanju izvede razprava med občani in ugotovi njihova volja.
X. KONČNE DOLOČBE
115. člen
Odloki in drugi akti, ki veljajo na območju občine morajo biti usklajeni z določbami tega statuta v enem letu od pričetka njegove veljavnosti. Kolikor do uskladitve ne pride v navedenem roku, se v Občini Črnomelj tudi vnaprej smiselno uporabljajo tisti predpisi, ki so veljali na območju občine do ustanovitve Občine Črnomelj, kot lokalne samoupravne skupnosti in niso v nasprotju z veljavno zakonodajo.
116. člen
Volitve v svete krajevnih skupnosti se opravijo najpozneje v enem letu po uveljavitvi tega statuta. Razpiše jih župan. Prve volitve v svet nove krajevne skupnosti vodi in izvaja volilna komisija te skupnosti, ki jo imenuje občinska volilna komisija.
Število članov prvega sveta novoustanovljene krajevne skupnosti se določi z odlokom občinskega sveta s katerim se potrdi ustanovitev krajevne skupnosti.
Prvo sejo na prvih volitvah izvoljenega sveta nove krajevne skupnosti skliče volilna komisija novoustanovljene krajevne skupnosti v tridesetih dneh po njegovi izvolitvi.
117. člen
Z dnem veljavnosti tega statuta preneha veljati statut Občine Črnomelj (Uradni list RS, št. 3/93 in 37/93).
118. člen
Ta statut začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 013-2/92
Črnomelj, dne 30. maja 1995.
Predsednik
Občinskega sveta
občine Črnomelj
Andrej Kavšek, dipl. inž. l. r.
