Na podlagi določil 64. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93; 6/94 – odločba US RS, št. 45/94 – odločba US RS, št. 57/94 in št. 14/95) je Občinski svet občine Beltinci na seji dne 1. 6. 1995 sprejel
S T A T U T
Občine Beltinci
I. SPLOŠNE DOLOČBE TER OBMOČJE IN DELI OBČINE
1. člen
Ta statut določa temeljna načela za organizacijo in delovanje občine, oblikovanje in pristojnosti občinskih organov, organizacijo občinske uprave in javnih služb, način sodelovanja občanov pri sprejemanju odločitev v občini in druga vprašanja skupnega pomena v občini.
2. člen
Občina Beltinci je temeljna lokalna samoupravna skupnost, ki je bila ustanovljena z zakonom o ustanovitvi občin ter določitvi njihovih območij (Ur. list RS, št. 60/94 in 69/94).
3. člen
Območje občine Beltinci obsega območja naselij: Beltinci, Bratonci, Dokležovje, Gančani, Ižakovci, Lipa, Lipovci, Melinci.
4. člen
Občina zadovoljuje potrebe in interese svojega prebivalstva. V okviru ustave in zakonov samostojno opravlja svoje zadeve in izvršuje naloge, ki so nanjo prenesene z zakoni, ter naloge, ki jih z njenim soglasjem prenese v občinsko pristojnost država.
5. člen
Občani odločajo o zadevah lokalne samouprave posredno preko organov občine in neposredno – na svojih zborih, z referendumom in preko ljudske iniciative.
6. člen
Občani se lahko obračajo s peticijo ali drugo pobudo na katerikoli organ občine, ki jim mora odgovoriti najpozneje v 30 dneh.
7. člen
Občina se pri uresničevanju skupnih nalog lahko povezuje in sodeluje s sosednjimi in drugimi občinami ter širšimi lokalnimi samoupravnimi skupnostmi.
Občina lahko sodeluje tudi z lokalnimi skupnostmi drugih držav ter z mednarodnimi organizacijami lokalnih skupnosti.
8. člen
Občina Beltinci je pravna oseba.
Sedež občine je v Beltincih, Mladinska ulica 2.
Občina ima svoj pečat, ki je okrogle oblike. V zgornji krožnici je napis Občina Beltinci, v liniji premera pa je napis Beltinci.
Občina ima lahko svoj grb in zastavo. Obliko in vsebino grba ter zastave določi občinski svet z odlokom.
Občina ima svoj praznik. Praznik občine Beltinci določi občinski svet z odlokom.
9. člen
Občino Beltinci predstavlja in zastopa župan.
10. člen
V občini Beltinci so naslednje krajevne skupnosti:
1. Krajevna skupnost Beltinci,
2. Krajevna skupnost Bratonci,
3. Krajevna skupnost Dokležovje,
4. Krajevna skupnost Gančani,
5. Krajevna skupnost Ižakovci,
6. Krajevna skupnost Lipa,
7. Krajevna skupnost Lipovci in
8. Krajevna skupnost Melinci.
Krajevna skupnost je pravna oseba in nastopa v pravnem prometu v svojem imenu in za svoj račun in je lahko nosilec lastninske pravice na svojem premoženju.
Občinski svet lahko s sklepom prenese upravljanje določenih zadev iz občinske pristojnosti v upravljanje krajevni skupnosti. Za ta namen določi občinski svet tudi ustrezna sredstva. V tem primeru nastopa krajevna skupnost v pravnem prometu v imenu in za račun občine.
Občinski svet mora predhodno dobiti mnenje organov krajevne skupnosti, kadar odloča o zadevah, ki prizadevajo samo interese prebivalcev te skupnosti.
11. člen
Občina se lahko povezuje v pokrajino. Odločitev o povezovanju v pokrajino sprejme občinski svet z dvetretjinsko večino vseh članov sveta.
II. NALOGE OBČINE
12. člen
Občina po svojih organih samostojno ureja in opravlja vse lokalne zadeve javnega pomena, določene s tem statutom in zakoni, zlasti pa:
1. na področju normativnega urejanja:
– sprejema statut občine, odloke in druge občinske akte;
– sprejema občinski proračun in zaključni račun;
– sprejema načrt razvoja občine;
– sprejema prostorske plane in prostorskoizvedbene akte;
– predpisuje lokalne davke;
– ureja upravljanje z energetskimi, vodovodnimi in drugimi komunalnimi objekti;
– ureja javne ceste, javne poti, rekreacijske in druge javne površine;
– ureja javni red v občini;
– ustanavlja sklade;
– ureja delovanje občinske uprave;
– ureja občinske javne službe;
– ureja način in pogoje opravljanja s premoženjem občine;
– določa prekrške in denarne kazni za prekrške, s katerimi se kršijo predpisi občine;
– sestavlja premoženjsko bilanco, s katero izkazuje vrednost svojega premoženja;
– ureja druge lokalne zadeve javnega pomena;
2. na področju upravljanja:
– upravlja občinsko premoženje;
– upravlja lokalne javne službe in druga javna podjetja;
– vodi javna in druga podjetja;
– upravlja občinske javne površine in drugo javno dobro;
– upravlja z lokalnimi javnimi cestami in javnimi potmi;
3. s svojimi sredstvi v okviru svojega proračuna:
– zagotavlja delovanje občinskega sveta, župana, občinske uprave in delovnih teles;
– financira delovanje političnih strank, ki so zastopane v občinskem svetu;
– zagotavlja delovanje lokalnih javnih služb;
– gradi in vzdržuje lokalne javne ceste, javne poti, rekreacijske in druge javne površine;
– pospešuje kulturno, društveno, vzgojno in knjižnično dejavnost;
– gradi in vzdržuje vodovodne, energetske in druge komunalne objekte in naprave;
– gradi stanovanja za socialno ogrožene;
– skrbi za razvoj energetike in pospešuje naloge na področju ekologije;
– spodbuja gospodarski razvoj občine;
– zagotavlja izvajanje dejavnosti na področju osnovnega izobraževanja, raziskovalne dejavnosti, kulture, socialnega varstva, otroškega varstva, zdravstvenega varstva, športa in drugih dejavnosti;
– izvaja subvencije in tekoče transferje v gospodarske javne službe (komunalna dejavnost, stanovanjska dejavnost, cestna dejavnost, gospodarjenje s prostorom, druge dejavnosti);
– zagotavlja izvajanje požarne varnosti;
– zagotavlja opravljanje pokopališke, pogrebne in mrliške ogledne službe;
– zagotavlja druge dejavnosti v okviru proračuna občine;
4. s svojimi sredstvi v okviru svojega proračuna pospešuje:
– službe socialnega skrbstva, osnovnega zdravstva, predšolskega varstva, osnovnega varstva otrok in družine, službe za socialno ogrožene, invalide in ostarele;
– vzgojno, izobraževalno, kulturno, turistično, raziskovalno, informacijsko-dokumentacijsko in društveno dejavnost;
– razvoj športa in rekreacije;
– razvoj podjetništva, kmetijstva, drobnega gospodarstva in obrti, trgovine, turizma in drugih gospodarskih dejavnosti;
5. s svojimi ukrepi:
– spodbuja gospodarski razvoj občine;
– pospešuje razvoj športa in rekreacije;
– skrbi za požarno varnost in organizira reševalno pomoč;
– skrbi za varstvo zraka, tal, vodnih virov, za varstvo pred hrupom ter za urejeno zbiranje odpadkov;
6. zagotavlja in organizira:
– službe socialnega skrbstva;
– pomoč in reševanje za primere elementarnih nesreč;
– nadzorstvo nad krajevnimi prireditvami;
– izvensodno poravnavo sporov;
– komunalno nadzorno službo;
7. pridobiva in razpolaga:
– z vsemi vrstami premoženja;
– pridobiva sredstva za delovanje in razvoj občine;
8. sklepa:
– pogodbe o pridobivanju in odtujitvi premičnin in nepremičnin, o koncesijah, o uporabi javnega dobra in o drugih razmerjih, v katere občina vstopa.
13. člen
Občina Beltinci lahko opravlja tudi določene funkcije pokrajine, če tako določijo občine, povezane v pokrajino, in opravlja upravna, strokovna in ostala opravila za druge občine po njihovem pooblastilu.
14. člen
Občina opravlja tudi zadeve, ki se nanašajo na:
– vodenje evidence volilne pravice in razgrinjanje volilnih imenikov,
– volitve predstavnikov lokalnih interesov v Državni svet,
– volitve organov krajevnih skupnosti,
– občinsko upravno nadzorstvo,
– statistično, evidenčno in analitično funkcijo za svoje potrebe,
– nadzorstvo nad izvajanjem občinskih javnih služb in javnih prireditev,
– evidenco občinskih zemljišč in drugega premoženja,
– ugotavljanje javnega interesa za razlastitev za potrebe občine,
– določanje pogojev za uporabo stavbnih zemljišč,
– odločanje o rabi prostora,
– gasilstvo kot obvezno lokalno službo,
– civilno zaščito, opazovanje in obveščanje,
– varstvo naravne in kulturne dediščine,
– ukrepe za zaščito okolja,
– sprejemanje prostorskih izvedbenih aktov,
– odločanje o namembnosti urbanega prostora,
– izdajanje lokacijskih in gradbenih dovoljenj,
– javno zdravstveno službo na primarni ravni ter lekarniško dejavnost,
– mrliško ogledno službo,
– določanje komunalnih dejavnosti,
– organizacijo dimnikarske službe,
– oskrbo naselij s toplotno energijo in plinom iz lokalnih omrežij,
– odlaganje odpadkov in opravljanje drugih dejavnosti varstva okolja,
– graditev in vzdrževanje vodovodnih, energetskih in drugih komunalnih objektov,
– graditev in vzdrževanje lokalnih cest, ulic in trgov, vzdrževanje gozdnih cest,
– pospeševanje razvoja kmetijstva in ohranjanje naravne krajine,
– pospeševanje razvoja podjetništva, drobnega gospodarstva in obrti, trgovine, turizma in drugih gospodarskih dejavnosti,
– varstvo zraka, tal, vodnih virov, varstvo pred hrupom,
– urejanje lokalnega prometa,
– določanje pogojev za opravljanje obrti, gostinstva in turizma,
– določanje kazni za nepravilno parkiranje, določanje parkirnih površin, načina parkiranja, prepovedi parkiranja,
– predpisovanje prometne ureditve,
– urejanje lokalnega potniškega prometa,
– ustvarjanje pogojev za gradnjo stanovanj,
– zagotavljanje javne službe za osebno pomoč ter za pomoč na domu,
– opravlja ustanoviteljske pravice do javnih zavodov in javnih podjetij, ki imajo sedež v občini,
– zagotavlja upravni nadzor nad izvajanjem svojih predpisov.
15. člen
Občina predpisuje, pod pogoji, ki jih določa zakon, naslednje davke in druge občinske dajatve:
– davek od premoženja,
– davek na dediščine in darila,
– davek na dobitke od iger na srečo,
– davek na promet nepremičnin,
– določa najemnine in zakupnine za oddana zemljišča, stanovanja, lokale in druge občinske objekte,
– določa pogoje za oddajo in najem objektov in drugega premoženja,
– predpisuje občinske takse, prispevke, nadomestila in druge dajatve v skladu z zakonom.
III. ORGANI OBČINE
1. Skupne določbe
16. člen
Organi občine so občinski svet, župan in nadzorni odbor.
Člani organov občine opravljajo svojo funkcijo nepoklicno, razen župana, ki lahko opravlja svojo funkcijo poklicno.
17. člen
Organi občine se volijo za štiri leta.
18. člen
Delo občinskih organov je javno.
Javnost dela se zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu občinskih organov, z navzočnostjo občanov in predstavnikov javnih občil na sejah občinskega sveta ter na druge načine, ki jih določa ta statut in poslovnik občinskega sveta.
Občinski svet obvešča javnost o svojem delu in o delu delovnih teles sveta. Način obveščanja se podrobneje uredi s poslovnikom o delu občinskega sveta.
Javnosti niso dostopni dokumenti in gradiva sveta in drugih občinskih organov, ki so zaupne narave, če tako določi občinski svet ali župan ter so s strani predlagatelja označeni kot zaupni.
19. člen
Občinski organi so sklepčni, če je na njihovih sejah navzoča večina njihovih članov.
2. Občinski svet
20. člen
Občinski svet je najvišji organ odločanja v občini.
Občinski svet ima naslednje pristojnosti:
– sprejema statut občine,
– sprejema odloke in druge občinske akte,
– sprejema poslovnik za svoje delo,
– sprejema prostorske plane in druge plane razvoja občine,
– potrjuje začasne nujne ukrepe,
– sprejema občinski proračun in zaključni račun,
– daje soglasje k prenosu nalog iz državne pristojnosti na občino,
– ustanavlja komisije in odbore kot svoja delovna telesa ter imenuje in razrešuje njihove člane,
– imenuje in razrešuje člane nadzornega odbora,
– imenuje volilne komisije za občinske volitve,
– na predlog župana imenuje in razrešuje podžupana ter tajnika občinske uprave,
– voli predstavnike v pokrajinski svet,
– daje soglasja k imenovanju poslovodnih organov javnih zavodov in javnih podjetij ter soglasja k statutom le-teh,
– nadzoruje delo svojih delovnih teles, župana, podžupana in občinske uprave glede izvrševanja odločitev občinskega sveta,
– daje mnenje k imenovanju načelnika upravne enote,
– imenuje in razrešuje predstavnike občine v sosvetu načelnika upravne enote,
– odloča o pridobitvi in odtujitvi nepremičnin občine, v kolikor o tem v skladu s tem statutom ne odloča župan,
– imenuje in razrešuje člane sveta za varstvo uporabnikov javnih dobrin,
– opravlja imenovanje ulic in naselij,
– določa organizacijo in delovno področje občinske uprave na predlog župana,
– odloča o najemu občinskega posojila nad višino 3 % zneska letnih prihodkov proračuna občine,
– razpisuje referendum,
– daje pobudo za sklice zborov občanov,
– določa nadomestilo oziroma plačo župana ter nadomestila podžupana, članov občinskega sveta, delovnih teles in nadzornega odbora,
– ustanavlja gospodarske in druge javne zavode ter javne gospodarske službe,
– določa vrste in višine prispevkov za opravljanje komunalnih storitev,
– odloča o prenosu določenih nalog iz svoje pristojnosti v opravljanje županu,
– odloča o drugih zadevah, ki jih določajo posamezni zakoni in ta statut.
21. člen
Občinski svet ima 18 članov.
Funkcija člana občinskega sveta ni združljiva z funkcijo župana, podžupana in člana nadzornega odbora, kot tudi ne z delom v občinski upravi.
Funkcija člana občinskega sveta tudi ni združljiva s funkcijo načelnika upravne enote in vodje notranje organizacijske enote v upravni enoti, kot tudi ne z delom v državni upravi na delovnih mestih, na katerih delavci izvršujejo pooblastila v zvezi z nadzorstvom nad zakonitostjo oziroma nad primernostjo in strokovnostjo dela organov občine.
22. člen
Člani občinskega sveta se volijo na podlagi splošne in enake volilne pravice z neposrednim in tajnim glasovanjem.
Volilno pravico imajo državljani, ki imajo v občini stalno prebivališče.
Občinski svet se voli po proporcionalnem načelu, če zakon ne določa drugače.
Za volitve občinskega sveta se občina razdeli na volilne enote, ki jih določi odlok občinskega sveta.
23. člen
Občinski svet se konstituira na svoji prvi seji.
Prvo sejo občinskega sveta skliče dotedanji predsednik občinskega sveta. Do izvolitve novega predsednika občinskega sveta vodi sejo najstarejši član sveta.
24. člen
Občinski svet izmed svojih članov izvoli predsednika in podpredsednika sveta.
Predsednik sveta predstavlja občinski svet ter sklicuje in vodi seje občinskega sveta.
Podpredsednik sveta pomaga predsedniku pri njegovem delu, ga nadomešča v odsotnosti ali v primeru zadržanosti in po njegovem pooblastilu opravlja posamezne zadeve z njegovega delovnega področja.
Občinski svet lahko ima sekretarja, ki pomaga predsedniku sveta pri pripravljanju in vodenju sej sveta in opravlja ostale zadeve po nalogu predsednika. Sekretarja imenuje in razrešuje občinski svet na predlog najmanj četrtine članov sveta.
Opravila sekretarja občinskega sveta lahko delno ali v celoti opravljajo s strani občinskega sveta pooblaščeni delavci občinske uprave, in sicer pomagajo predsedniku občinskega sveta pri pripravi sej ter opravljajo administrativna dela za občinski svet in za delovna telesa občinskega sveta.
25. člen
Kandidata za predsednika občinskega sveta lahko predlaga najmanj četrtina članov sveta.
Kandidat je izvoljen z večino glasov vseh članov sveta. Če pri prvem glasovanju noben kandidat ne dobi zahtevane večine, se glasovanje ponovi. Pri ponovnem glasovanju se glasuje o tistih dveh kandidatih, ki sta pri prvem glasovanju dobila največ glasov.
Predsednik sveta je lahko razrešen na predlog najmanj četrtine članov sveta. Predsednik je razrešen, če za predlog za razrešitev glasuje večina vseh članov sveta.
Na enak način kot predsednik se voli in razrešuje tudi podpredsednik sveta.
26. člen
Občinski svet se sestaja na sejah, ki jih sklicuje predsednik občinskega sveta na lastno pobudo, mora pa jih sklicati na zahtevo najmanj četrtine članov sveta, nadzornega odbora ali župana.
Predsednik sveta mora sklicati sejo sveta najmanj enkrat v treh mesecih.
Dnevni red seje sveta predlaga predsednik sveta na lastno pobudo ali na predlog najmanj četrtine članov sveta. Dnevni red lahko predlagajo tudi vsi tisti, ki imajo pravico zahtevati sklic sveta, skupaj z zahtevo za sklic seje. O sprejemu dnevnega reda odloči svet.
Na vsaki seji občinskega sveta mora biti posebna točka, rezervirana za vprašanja, ki jih postavljajo člani sveta ter za odgovore nanje.
27. člen
Seje občinskega sveta so javne.
Če to terja javni interes, lahko svet sklene, da je seja zaprta za javnost.
Člani delovnih teles, nadzornega odbora, župan, podžupan in tajnik občinske uprave imajo pravico prisostvovati sejam občinskega sveta.
28. člen
Občinski svet veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina njegovih članov.
Občinski svet sprejema odločitve z večino glasov navzočih članov, razen, če zakon ali ta statut ne določata drugačne večine.
Glasovanje je javno. Tajno se glasuje le, kadar tako določa zakon, ta statut ali kadar pred glasovanjem tako sklene večina članov sveta.
29. člen
Občinski svet ima svoj poslovnik, s katerim podrobneje ureja način dela, postopek odločanja in razmerja do drugih občinskih organov.
Svet sprejema poslovnik z dvetretjinsko večino navzočih članov.
30. člen
Članu občinskega sveta preneha mandat:
– če izgubi volilno pravico v občini,
– če postane trajno nezmožen za opravljanje funkcije,
– če je s pravnomočno sodbo obsojen na nepogojno kazen zapora, daljšo od 6 mesecev,
– če v treh mesecih po potrditvi mandata ne preneha opravljati dejavnosti, ki ni združljiva s funkcijo člana občinskega sveta,
– če nastopi funkcijo ali začne opravljati dejavnost, ki ni združljiva s funkcijo člana občinskega sveta,
– če odstopi.
Članu občinskega sveta preneha mandat z dnem, ko občinski svet ugotovi, da so nastali razlogi za prenehanje mandata.
3. Župan
31. člen
Občina ima župana in podžupana.
Župan je izvoljen na neposrednih volitvah, podžupana pa voli na predlog župana občinski svet z večino glasov navzočih članov.
Mandatna doba župana in podžupana traja štiri leta.
Župan lahko opravlja svojo funkcijo tudi poklicno. O tem, ali bo župan opravljal svojo funkcijo poklicno ali nepoklicno se izreče župan sam.
32. člen
V primeru, da je član občinskega sveta imenovan za podžupana, v času opravljanja te funkcije ne more opravljati funkcije člana občinskega sveta. V tem času opravlja funkcijo člana občinskega sveta naslednji kandidat z iste liste kandidatov. Če takega kandidata ni, opravlja funkcijo člana občinskega sveta kandidat z istoimenske liste v volilni enoti, v kateri je imela lista največji ostanek glasov v razmerju do količnika v volilni enoti.
33. člen
Župan opravlja naslednje naloge:
– predstavlja in zastopa občino,
– skrbi in odgovarja za izvajanje odločitev občinskega sveta,
– vodi, nadzoruje in usmerja delo občinske uprave,
– določa sistematizacijo delovnih mest občinske uprave,
– predlaga občinskemu svetu v sprejem proračun občine in zaključni račun proračuna, odloke in druge akte iz pristojnosti občinskega sveta,
– skrbi in odgovarja za racionalno in zakonito uporabo sredstev proračuna občine,
– zagotavlja upravljanje in poslovanje s premoženjem in sredstvi občine v smislu skrbnega gospodarja,
– odloča o nakupu in prodaji premičnin, pri čemer vrednost posamezne premičnine ne sme presegati 0,5% sprejetega proračuna in o tem tekoče obvešča občinski svet,
– odloča o nakupu nepremičnin, če je le-to sprejeto s proračunom občine,
– odloča o kratkoročnem plasiranju sredstev,
– sodeluje z gospodarskimi organizacijami, ki imajo sedež v občini,
– zastopa občino v okviru odnosa z državno upravo v sosvetu načelnika upravne enote,
– s soglasjem občinskega sveta zastopa občino v urejanju pravnega nasledstva oziroma premoženjsko-pravnih medsebojnih razmerjih med pravnimi naslednicami Občine Murska Sobota,
– zastopa občino v urejanju tekočega dela javnih lokalnih služb (komunala, požarna dejavnost, zaščita in reševanje oz. drugo...), javnih zavodov (zdravstvo, sociala, šolstvo, vzgoja, kultura in šport), sklada stavbnih zemljišč dosedanje Občine Murska Sobota in stanovanjskega fonda-pravnih subjektov, katerih poslovanje je bilo organizirano na teritoriju dosedanje Občine Murska Sobota, razen v zadevah, ki so po zakonu v pristojnosti občinskega sveta (ustanoviteljstvo in promet z nepremičninami),
– izdaja akte o organizaciji in delovanju občinske uprave,
– sprejema delavce občinske uprave v delovno razmerje,
– imenuje višje upravne delavce,
– sodeluje z organi krajevnih skupnosti,
– predlaga svetu razvojne in druge plane občine,
– sklepa pravne posle v okviru sprejetega plana občine,
– s soglasjem občinskega sveta daje soglasja za podelitev koncesij, oziroma podeljuje le-te, če je to v pristojnosti občine,
– najema kratkoročne in dolgoročne kredite, katerih znesek letno ne sme presegati 3 % letnih prihodkov občine, pri čemer je za najetje dolgoročnega kredita potrebno soglasje občinskega sveta,
– sklicuje zbore občanov,
– s soglasjem občinskega sveta odloča o prevzemu opravljanja nalog iz državne pristojnosti na občino,
– v okviru svojih pristojnosti in nalog izdaja pooblastila podžupanu in tajniku občinske uprave,
– opravlja druge zadeve, ki jih določa zakon in ta statut.
Občinski svet lahko določi, da bo določene naloge iz pristojnosti občinskega sveta opravljal župan.
34. člen
Župan sprejme začasne nujne ukrepe v primeru razmer, v katerih bi bilo lahko v večjem obsegu ogroženo življenje in premoženje občanov, občinski svet pa se ne more pravočasno sestati. Te ukrepe mora župan predložiti v potrditev občinskemu svetu takoj, ko se ta lahko sestane.
35. člen
Župan ima pravico udeleževati se sej občinskega sveta in na njih razpravljati, predlagati sklic redne ali izredne seje občinskega sveta ter predlagati obravnavanje določenih zadev na seji občinskega sveta. Župan samostojno odloča, kdaj sta se, na njegovo zahtevo poleg njega, seje občinskega sveta dolžna udeležiti podžupan ter tajnik občinske uprave.
Župan skrbi za objavo statuta, odlokov in drugih splošnih aktov občine.
Če predsednik občinskega sveta na predlog župana ne skliče seje v roku enega meseca od podanega predloga, jo lahko skliče župan.
36. člen
Župan zadrži objavo splošnega akta občinskega sveta, če meni, da je neustaven ali nezakonit, in mu predlaga, da o njem ponovno odloči na prvi naslednji seji, pri čemer mora navesti razloge za zadržanje.
Če občinski svet vztraja pri svoji odločitvi, se splošni akt objavi, župan pa lahko vloži pri ustavnem sodišču zahtevo za oceno njegove skladnosti z ustavo in zakonom.
Če se odločitev sveta nanaša na zadevo, ki je bila z zakonom poverjena občini, župan opozori pristojno ministrstvo na nezakonitost oziroma neprimernost take odločitve.
37. člen
Podžupan pomaga županu pri njegovem delu in ga nadomešča v odsotnosti ali v primeru zadržanosti. Župan lahko pooblasti podžupana za opravljanje posameznih nalog iz njegove pristojnosti.
38. člen
Glede prenehanja mandata župana in podžupana veljajo določbe tega statuta o prenehanju mandata članov občinskega sveta.
39. člen
Župan lahko za določena področja iz svoje pristojnosti ustanavlja in imenuje komisije oziroma druga delovna telesa. Z aktom o ustanovitvi določi župan delovno področje, pristojnosti in sestavo teh teles.
4. Nadzorni odbor
40. člen
Nadzorni odbor:
– opravlja nadzor nad razpolaganjem s premoženjem občine,
– nadzoruje namenskost in smotrnost porabe proračunskih sredstev,
– nadzoruje finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev.
Nadzorni odbor najmanj dvakrat letno poroča občinskemu svetu o svojih ugotovitvah.
41. člen
Nadzorni odbor ima pet članov.
Predsednika in člane nadzornega odbora imenuje občinski svet na predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Občinski svet imenuje predsednika in člane nadzornega odbora z večino glasov vseh članov sveta.
Člani nadzornega odbora ne morejo biti člani občinskega sveta, delavci občinske uprave in drugi javni uslužbenci ter člani poslovodstev organizacij, ki so uporabniki proračunskih sredstev.
42. člen
Na predlog najmanj četrtine vseh svojih članov lahko občinski svet izreče nezaupnico nadzornemu odboru. Nezaupnico lahko izreče le tako, da obenem z večino glasov vseh članov sveta izvoli nov nadzorni odbor.
Glede prenehanja mandata članov nadzornega odbora veljajo določbe tega statuta o prenehanju mandata članov občinskega sveta. Nadomestne volitve posameznega člana nadzornega sveta se opravijo po enakem postopku kot izvolitev celotnega nadzornega odbora.
IV. CIVILNA ZAŠČITA
43. člen
Občina ima štab civilne zaščite, ki ga imenuje v skladu z zakonom župan.
Operativno strokovno vodenje civilne zaščite in drugih sil za zaščito, reševanje in pomoč v občini izvajajo poveljnik in štab civilne zaščite občine in poverjeniki za civilno zaščito. V ta namen pripravljajo ocene ogroženosti in načrte zaščite in reševanja.
Poveljnik in poverjeniki za civilno zaščito iz prejšnjega odstavka so za svoje delo odgovorni županu in nadrejenim poveljnikom civilne zaščite. Pri vodenju zaščite, reševanja in pomoči imajo tudi posebna pooblastila.
V. STALNA IN OBČASNA DELOVNA TELESA OBČINSKEGA SVETA
44. člen
Občinski svet ima naslednja stalna delovna telesa:
I. Odbori
– odbor za urbanizem in urejanje prostora, gospodarsko infrastrukturo, komunalo ter varstvo okolja,
– odbor za gospodarstvo, podjetništvo, drobno gospodarstvo in turizem,
– odbor za kmetijstvo in prehrano,
– odbor za proračun, finance in davčno politiko,
– odbor za družbene dejavnosti (šolstvo, vzgoja in izobraževanje, zdravstvo, socialna varnost, dom in družina, preventiva in varnost v cestnem prometu),
– odbor za kulturo, šport in rekreacijo,
– odbor za zaščito in reševanje, civilno zaščito in redarstvo,
– odbor za informiranje;
II. Komisije
– komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja,
– komisija za statut, poslovnik in pravna vprašanja,
– komisija za vloge in pritožbe,
– komisija za priznanja, odlikovanja in nagrade;
III. Sveti
– svet za varstvo uporabnikov javnih dobrin.
45. člen
Občinski svet lahko po potrebi ustanovi tudi druga stalna in občasna delovna telesa.
46. člen
Delovna telesa občinskega sveta v okviru svojega delovnega področja obravnavajo zadeve iz pristojnosti občinskega sveta in dajejo občinskemu svetu mnenja in predloge.
47. člen
Predsednika in člane odborov, komisij in svetov imenuje z večino glasov vseh svojih članov občinski svet na predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja izmed članov občinskega sveta in drugih občanov.
Predsednika delovnega telesa imenuje občinski svet izmed članov občinskega sveta.
48. člen
Predsednika in člane komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja imenuje občinski svet izmed članov občinskega sveta.
49. člen
Delovna telesa imajo tri do devet članov, od tega sta najmanj dva člana občinskega sveta.
Delovno telo je sklepčno, če je prisotna več kot polovica članov.
Delovna telesa sprejemajo svoje odločitve z večino glasov prisotnih članov.
Delovno področje delovnih teles in njihov sestav določi občinski svet s posebnim aktom, ki ga sprejme občinski svet.
VI. SVET PREDSTAVNIKOV KRAJEVNIH SKUPNOSTI
50. člen
Svet predstavnikov krajevnih skupnosti predstavlja interese krajevnih skupnosti v občini.
Svet sestavljajo predstavniki krajevnih skupnosti. Svet vodi predsednik, ki ga izvolijo predstavniki sveta izmed svojih članov. Predsednik sveta se voli vsakih 6 mesecev iz druge krajevne skupnosti praviloma po abecednem vrstnem redu.
Vsaka krajevna skupnost izvoli v svet po enega predstavnika.
51. člen
Svet daje mnenja in predloge občinskemu svetu, nadzornemu odboru in županu o vseh zadevah iz njihove pristojnosti, ki se nanašajo na interese krajevnih skupnosti, zlasti pa o zadevah, ki se nanašajo na občinski proračun, na razvoj občine in na prostorsko ureditev občine.
VII. NEPOSREDNE OBLIKE ODLOČANJA OBČANOV
52. člen
Neposredne oblike odločanja občanov o lokalnih zadevah so zbor občanov, referendum in ljudska iniciativa.
1. Zbor občanov
53. člen
Zbori občanov se lahko skličejo za vso občino, za eno ali več krajevnih skupnosti.
54. člen
Zbori občanov v občini:
– razpravljajo o povezovanju z drugimi občinami širše samoupravne lokalne skupnosti,
– razpravljajo o lokalni problematiki,
– razpravljajo o delu občinskega sveta, župana, podžupana in drugih občinskih organov,
– razpravljajo o spremembah območja občine,
– dajejo pobude, predloge in mnenja o stanju in izboljšanju razmer v občini,
– dajejo mnenja o zadevah iz prejšnjih alinej.
55. člen
Zbori občanov v krajevnih skupnostih:
– razpravljajo o problematiki v svoji skupnosti,
– razpravljajo o delu svojega sveta oziroma o njegovem poročilu,
– razpravljajo o delu svojega predstavnika v svetu predstavnikov krajevnih skupnosti,
– razpravljajo o spremembah območja občine,
– razpravljajo o delu občinskih organov z vidika interesov svoje skupnosti,
– dajejo mnenja o zadevah iz prejšnjih alinej.
56. člen
Zbor občanov skliče župan na lastno pobudo, na pobudo občinskega sveta ali na zahtevo najmanj pet odstotkov volivcev v občini. Zbor občanov v krajevni skupnosti pa skliče tudi na pobudo najmanj pet odstotkov volivcev v tej skupnosti ali na pobudo njenega sveta oziroma drugega ustreznega organa.
2. Referendum
57. člen
Občinski svet lahko o kakšnem svojem aktu ali drugi odločitvi razpiše referendum na lastno pobudo, mora pa ga razpisati, če to zahteva najmanj deset odstotkov volivcev v občini.
Pravico glasovati na referendumu imajo vsi občani, ki imajo pravico voliti člane občinskega sveta.
Odločitev na referendumu je sprejeta, če zanjo glasuje večina volivcev, ki so glasovali.
58. člen
Postopek za izvedbo referenduma vodijo organi, ki vodijo lokalne volitve.
Glede glasovanja na referendumu in drugih vprašanj, ki niso urejena v tem statutu, veljajo določbe zakona o referendumu in o ljudski iniciativi, na njegovi podlagi pa se smiselno uporabljajo tudi določbe zakona o lokalnih volitvah.
59. člen
Občinski svet lahko razpiše svetovalni referendum o posameznih vprašanjih posebnega pomena, da se ugotovi volja občanov.
Svetovalni referendum se lahko razpiše za vso občino ali za njen del.
Svetovalni referendum se mora razpisati na zahtevo najmanj pet odstotkov volivcev v občini oziroma krajevni skupnosti.
Izid glasovanja na svetovalnem referendumu ne zavezuje organov občine.
Glede izvedbe svetovalnega referenduma se smiselno uporabljajo določbe 56. in 57. člena tega statuta.
3. Ljudska iniciativa
60. člen
Najmanj pet odstotkov volivcev v občini lahko zahteva izdajo ali razveljavitev splošnega akta ali druge odločitve iz pristojnosti občinskega sveta oziroma drugih občinskih organov.
Če se zahteva nanaša na razveljavitev splošnega akta občinskega sveta, mora ta obravnavo zahteve uvrstiti na prvo naslednjo sejo, o njej pa odločiti najkasneje v treh mesecih.
Če se zahteva nanaša na druge odločitve občinskih organov, mora pristojni organ o njej odločiti najkasneje v enem mesecu.
Glede postopka vložitve zahteve iz prvega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo določbe zakona o referendumu in o ljudski iniciativi, ki urejajo ljudsko iniciativo.
VIII. OBČINSKA UPRAVA
1. Organizacija občinske uprave
61. člen
Organizacijo in delovno področje občinske uprave določi občinski svet na predlog župana z odlokom.
Sistemizacijo delovnih mest občinske uprave določi župan.
O imenovanju oziroma sklenitvi delovnega razmerja zaposlenih v občinski upravi odloča župan oziroma po njegovem poblastilu tajnik občinske uprave.
62. člen
Občinsko upravo vodi župan.
Za neposredno izvajanje nalog občinske uprave skrbi tajnik občinske uprave, ki ga na predlog župana imenuje občinski svet.
Župan lahko pooblasti tajnika oziroma vodje notranjih organizacijskih enot občinske uprave za podpisovanje določenih aktov iz svoje pristojnosti.
Za delo občinske uprave je tajnik odgovoren županu.
63. člen
Skladno z zakoni in akti občine uprava opravlja naslednje naloge:
– spremlja stanje in razvoj na svojih področjih,
– izvršuje odloke, odredbe, pravilnike in navodila, ki jih izdajata občinski svet in župan,
– izvršuje zakone in druge predpise države, kadar upravni organi v skladu z zakoni odločajo o upravnih stvareh iz državne pristojnosti,
– izdaja upravne akte,
– opravlja upravna, strokovna in ostala opravila za druge občine, po njihovem pooblastilu,
– občinski svet seznanja s stanjem na svojem področju dela in predlaga potrebne ukrepe,
– opravlja strokovne, organizacijske in druge naloge.
64. člen
Uprava se v skladu z naravo in obsegom nalog organizira kot upravni organ – urad, ki ima v sestavi notranje organizacijske enote.
Uprava občine se organizira kot samostojna uprava oziroma kot skupna uprava zainteresiranih občin za določene upravne naloge.
Za določene potrebe izvajanja del uprave se lahko organizira tudi del uprave v obliki upravne organizacije ali zavoda.
65. člen
Upravne naloge občinske uprave opravljajo tajnik, višji upravni, upravni in strokovno tehnični delavci.
O imenovanju oziroma sklenitvi in prenehanju delovnega razmerja zaposlenih v občinski upravi odloča župan.
66. člen
Višji upravni, upravni in strokovno tehnični delavci so upravičeni do plače, ki jo v skladu z zakonom, kolektivno pogodbo ter sistemizacijo delovnih mest in pravilnikom o nagrajevanju določi župan.
67. člen
Občina odloča s posamičnimi akti o upravnih zadevah iz lastne pristojnosti in iz prenesene državne pristojnosti.
Posamične akte o upravnih zadevah iz izvirne pristojnosti občine izdaja župan, ki lahko pooblasti delavce uprave, ki izpolnjujejo zakonske pogoje za odločanje v upravnih zadevah, za opravljanje posameznih dejanj v postopku ali za vodenje celotnega postopka in za odločanje v upravnih zadevah.
Osebe iz prejšnjega odstavka odločajo tudi o upravnih zadevah iz prenesene državne pristojnosti in na podlagi javnih pooblastil, če ni z zakonom drugače določeno.
68. člen
V upravnem postopku o upravnih zadevah iz občinske pristojnosti odloča na prvi stopnji občinska uprava, o pritožbah zoper posamične akte izvirne pristojnosti občinske uprave na drugi stopnji pa župan, če ni za posamezne primere z zakonom drugače določeno. Zoper odločitev župana je dopusten upravni spor.
69. člen
Vodje notranjih organizacijskih enot skrbijo in so odgovorni za dosledno izvajanje zakona o splošnem upravnem postopku in drugih predpisov o upravnem postopku.
70. člen
O izločitvi župana v upravnem postopku odloča občinski svet.
O izločitvi drugih upravnih delavcev v upravnem postopku odloča župan.
IX. KRAJEVNE SKUPNOSTI
71. člen
Zaradi učinkovitejšega uresničevanja skupnih interesov je Občina Beltinci razdeljena na krajevne skupnosti.
Vsaka krajevna skupnost obsega eno naselje v Občini Beltinci.
Krajevna skupnost sprejme svoj statut najkasneje v roku treh mesecev po konstituiranju novoizvoljenega sveta krajevne skupnosti.
Statut in drugi akti krajevne skupnosti ne smejo biti v nasprotju z določili statuta in drugimi splošnimi akti Občine Beltinci.
72. člen
Krajevna skupnost ima naslednje pristojnosti:
– upravlja in razpolaga s svojim premoženjem in sredstvi;
– sprejema program razvoja v skladu z občinskim programom;
– razpisuje referendum za krajevni samoprispevek in druge krajevne odločitve;
– upravlja in vzdržuje lastne komunalne objekte;
– upravlja in vzdržuje pokopališča;
– upravlja in vzdržuje vaške ceste in druge javne površine;
– daje mnenje in predloge k prostorskim planom in prostorskoizvedbenim aktom;
– skrbi za izvajanje zaščite in reševanja;
– opravlja druge naloge v okviru pristojnosti krajevne skupnosti.
73. člen
Organ krajevne skupnosti je svet krajevne skupnosti.
Svet krajevne skupnosti šteje 7 do 13 članov.
74. člen
Svet krajevnih skupnosti volijo za dobo štirih let volivci s stalnim prebivališčem v krajevni skupnosti.
75. člen
Za volitve članov sveta krajevnih skupnosti se smiselno uporabljajo določbe zakona o lokalnih volitvah.
Volitve navedenih organov se opravijo po večinskem sistemu.
76. člen
Svet krajevne skupnosti odloča o vseh zadevah v okviru nalog, ki jih samostojno opravlja krajevna skupnost.
Glede načina dela sveta krajevne skupnosti se smiselno uporabljajo določbe tega statuta, ki urejajo način dela občinskega sveta.
Svet podrobneje uredi način svojega dela s poslovnikom.
77. člen
Svet krajevne skupnosti izvoli izmed svojih članov predsednika in podpredsednika.
78. člen
Samoupravna organiziranost delov občine, določena s tem statutom, se lahko spremeni, če se za to ugotovi interes prebivalcev posameznih delov. Interes prebivalcev se ugotovi na zborih krajanov krajevne skupnosti. Zbor krajanov v krajevni skupnosti skliče predsednik krajevne skupnosti na lastno pobudo, na pobudo sveta krajevne skupnosti ali 5% krajanov.
Obrazložen predlog za spremembo organiziranosti z zapisnikom zbora krajanov krajevne skupnosti se pošlje občinskemu svetu in županu.
Predlog zbora krajanov iz prejšnjega odstavka se smatra kot pobuda za spremembo statuta občine.
Ob obravnavi pobude občinski svet upošteva, ali so podani razlogi za spremembo samoupravne organiziranosti s prostorskimi, zgodovinskimi, upravno-gospodarskimi ali kulturnimi razlogi.
Občinski svet lahko, da bi preveril izraženi interes krajanov na zboru, razpiše svetovalni referendum.
Sprememba samoupravne organiziranosti začne veljati z veljavnostjo spremembe statuta občine.
79. člen
Statut krajevnih skupnosti predvsem določa:
– območje krajevnih skupnosti in delitev na ožje dele teh skupnosti,
– naloge krajevnih skupnosti,
– organe krajevnih skupnosti in njihove pristojnosti,
– volitve organov krajevnih skupnosti,
– sredstva krajevnih skupnosti,
– način financiranja, zbiranja sredstev in njihovo uporabo,
– način odločanja v krajevni skupnosti,
– druga pomembna vprašanja za delo krajevne skupnosti.
X. OBČINSKE JAVNE SLUŽBE
80. člen
Občina lahko samostojno oziroma skupaj z drugimi lokalnimi skupnostmi organizira javne službe na naslednjih področjih:
– oskrba s pitno vodo,
– odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih in padavinskih voda,
– ravnanje s komunalnimi odpadki,
– odlaganje ostankov komunalnih odpadkov,
– javna snaga in čiščenje javnih površin,
– urejanje javnih poti, površin za pešce in zelenih površin,
– pregledovanje, nadzorovanje in čiščenje kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva zraka ter požarne varnosti.
81. člen
Občina skrbi tudi za:
– javno razsvetljavo,
– plakatiranje in okraševanje naselij,
– urejanje pokopališč ter pokopališko in pogrebno dejavnost,
– urejanje lokalnih cest,
– deratizacijo in dezinfekcijo,
– organiziranje tržnic,
– vzdrževanje stanovanjskega fonda.
82. člen
Za izvajanje nalog iz prejšnjih dveh členov ter za izvajanje drugih nalog iz svoje pristojnosti lahko občina ustanavlja javna podjetja in javne gospodarske zavode, podeljuje koncesije in oblikuje režijske obrate v okviru občinske uprave ali pa zagotavlja javne dobrine z javnimi kapitalskimi vložki.
Občina lahko prenese upravljanje določenih dejavnosti iz 80. člena na krajevne skupnosti.
83. člen
Občinski svet z odlokom o gospodarskih javnih službah določi vrste javnih služb ter načine in oblike njihovega izvajanja.
Občinski svet z odlokom ustanovi javno podjetje ali javni zavod.
84. člen
Občina lahko sama ali skupaj z drugimi občinami ustanovi – zaradi učinkovitejšega zagotavljanja izvajanja gospodarskih javnih služb – direkcijo, kot del svojih upravnih služb ali javni holding za področje posamezne ali več gospodarskih javnih služb.
85. člen
Za varstvo uporabnikov javnih dobrin imenuje občinski svet posebno telo, sestavljeno iz predstavnikov uporabnikov javnih dobrin.
86. člen
S stavbnimi zemljišči v lasti občine upravlja in razpolaga Sklad stavbnih zemljišč občine Beltinci.
S stanovanjskih fondom občine upravlja in razpolaga Stanovanjski sklad občine Beltinci.
Sklada iz prejšnjih odstavkov nimata statusa pravne osebe, temveč se njihovo poslovanje vodi v okviru podpartije proračuna.
Pristojnosti in način dela skladov se določijo z aktom o njihovi ustanovitvi.
XI. PREMOŽENJE IN FINANCIRANJE OBČINE
87. člen
Premoženje občine sestavljajo premičnine in nepremičnine v lasti občine, denarna sredstva in pravice.
Vrednost premoženja izkazuje občina v premoženjski bilanci v skladu z zakonom.
Občina mora s premoženjem gospodariti kot dober gospodar.
Občina svoje premoženje lahko poveča s pridobitvijo in zmanjša z odtujitvijo premičnin in nepremičnin. Zmanjšanje premoženja je možno praviloma le odplačno, razen v izjemnih primerih, ko gre za brezplačen prenos oziroma podaritev, če gre za humanitarne, izobraževalne, vzgojnovarstvene, kulturne ali druge tovrstne namene. O brezplačni odtujitvi premoženja odloča občinski svet z dvetretjinsko večino prisotnih članov sveta. V primeru prodaje premoženja postane kupnina del premoženja občine.
V smislu racionalnih in drugih družbenih interesov se določeno premoženje občine lahko zamenja za premoženje drugih lastnikov, če tako odloči občinski svet.
88. člen
Občina ima lahko svoje premoženje oziroma svoj delež v premoženju javnih gospodarskih podjetij in javnih gospodarskih zavodov na področju gospodarske in komunalne dejavnosti, kot tudi v javnih zavodih na področju družbenih dejavnosti.
89. člen
Premoženje krajevnih skupnosti je last teh skupnosti. S tem premoženjem krajevna skupnost upravlja in razpolaga.
90. člen
Občina pridobiva prihodke iz lastnih virov, davkov, taks, pristojbin in drugih dajatev v skladu z zakonom.
91. člen
Prihodki in izdatki za posamezne namene financiranja javne porabe so zajeti v lastnem proračunu občine, ki ga sprejme občinski svet na predlog župana.
Proračun občine sestavljata bilanca prihodkov in odhodkov ter račun financiranja.
V bilanci prihodkov in odhodkov se izkazujejo načrtani prihodki iz davkov, taks, pristojbin, drugih dajatev in drugi prihodki ter prihodki od upravljanja in razpolaganja z občinskim premoženjem in načrtani odhodki.
V računu financiranja se izkaže odplačevanje dolgov in zadolževanje občine.
92. člen
Sredstva proračuna se uporabljajo za namene, ki so določeni s proračunom oziroma zakonom.
V imenu občine se smejo prevzemati obveznosti le v okviru sredstev, ki so v proračunu predvidena za posamezne namene.
Sredstva proračuna se lahko uporabijo, če so izpolnjeni vsi s statutom in zakonom predpisani pogoji za uporabo sredstev.
Začasno prosta likvidna sredstva proračuna se lahko posojajo ali vežejo skladno z določili tega statuta in sprejetega proračuna občine.
Pri posojanju ali vezavi začasno prostih likvidnih sredstev proračuna mora biti zagotovljena maksimalna zanesljivost vračila teh sredstev, vključno z dogovorjenimi obrestmi.
93. člen
Med odhodki proračuna se predvidi tudi tekoča proračunska rezerva, kot nerazporejeni del prihodkov, za financiranje namenov, ki jih ni bilo mogoče predvideti.
O uporabi tekoče proračunske rezerve odloča župan občine.
O uporabi teh sredstev je dolžan poročati občinskemu svetu ob obravnavi porabe proračunskih sredstev v občinskem svetu.
94. člen
Proračun občine sprejme občinski svet v roku, ki velja za državni proračun. Če proračun občine ni sprejet pravočasno, se izvaja začasno financiranje mesečno, na osnovi ene dvanajstine proračuna občine za preteklo leto.
95. člen
Za izvrševanje proračuna občine je odgovoren župan.
96. člen
Če se zaradi neenakomernega dotoka prihodkov proračuna izvrševanje proračuna ne more uravnovesiti, se lahko za začasno kritje odhodkov uporabijo sredstva rezerv občine ali najame posojilo v višini največ 5% sprejetega proračuna, ki mora biti odplačano do konca proračunskega leta.
97. člen
Občina oblikuje svoje rezerve, v katere izloča del skupno doseženih prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov, ki se določi vsako leto s proračunom, vendar najmanj 0,2% letnega prihodka. Odstotek izločanja sredstev v rezerve določi občinski svet na predlog župana.
Izločanje v rezerve se praviloma izvrši vsak mesec, vendar najpozneje do 31. decembra tekočega leta.
Izločanje prihodkov v rezervo preneha, ko dosežejo rezerve občine 2% letnih doseženih prihodkov bilance prihodkov in odhodkov za zadnje leto.
98. člen
Rezerve se uporabljajo:
1. za odhodke, nastale kot posledica izrednih razmer, kot so suša, potres, požar, poplave in druge naravne in ekološke nesreče, epidemije oziroma preprečevanje epidemij, živalske kužne bolezni in škode, povzročene od rastlinskih škodljivcev;
2. za zagotovitev sredstev proračuna, kadar prihodki pritekajo neenakomerno;
3. za kritje proračunskega primanjkljaja.
Sredstva za namene iz 1. in 3. točke prejšnjega odstavka se dajejo praviloma brez obveznosti vračanja, sredstva iz 2. točke pa morajo biti vrnjena v rezervo do konca tekočega leta.
O uporabi sredstev iz 1. in 3. točke prvega odstavka odloča občinski svet, izjemoma pa lahko odloča župan o delni uporabi sredstev za namene iz 1. točke do zneska, določenega v proračunu za tekoče leto. O uporabi sredstev iz 2. točke prvega odstavka odloča župan.
99. člen
Po preteku leta, za katero je bil sprejet proračun, sprejme občinski svet zaključni račun proračuna za preteklo leto.
V zaključnem računu proračuna se izkažejo predvideni in doseženi prihodki, predvideni in doseženi odhodki, ter predvidena in dosežena izvršitev računa financiranja ter sredstva rezerv.
Občinski svet sprejme hkrati z zaključnim računom proračuna tudi premoženjsko bilanco občine na dan 31. decembra tistega leta, za katero se sprejema zaključni račun.
Zaključni račun se predloži občinskemu svetu najkasneje do konca marca tekočega leta za preteklo leto.
100. člen
Javna podjetja, javni zavodi in skladi, katerih ustanoviteljica je občina, se smejo zadolževati le s soglasjem ustanovitelja.
Soglasje za zadolžitev izdaja župan.
Občina sme dajati poroštva za izpolnitev obveznosti javnih podjetij in javnih zavodov, katerih ustanoviteljica je, vendar največ do 5 % zagotovljene porabe v letu, v katerem se daje poroštvo.
101. člen
Občina se sme zadolževati z izdajo vrednostnih papirjev ali z najetjem posojil.
Občina izda vrednostne papirje v skladu z zakonom.
Občina se ne sme zadolževati v tujini, razen na podlagi zakona.
102. člen
Občina se lahko zadolži le za financiranje investicij v infrastrukturne objekte in naprave, namenjene za opravljanje gospodarskih javnih služb.
O zadolžitvi občine odloča občinski svet oziroma župan, v skladu z določili tega statuta.
O zadolžitvi občina obvesti Ministrstvo za finance Republike Slovenije v 8 dneh po sprejetju odločitve.
103. člen
Občina se lahko zadolžuje le v obsegu, ki ne presega 10% zagotovljene porabe občine v letu pred letom zadolževanja, odplačilo glavnice in obresti pa v posameznem letu odplačila ne sme preseči 5% zagotovljene porabe.
104. člen
Za financiranje nalog občine se zagotavljajo prihodki iz naslednjih virov:
– iz prihodkov za financiranje zagotovljene porabe,
– iz prihodkov za financiranje drugih nalog.
105. člen
Prihodki občine za financiranje zagotovljene porabe so:
– prihodki od dohodnine,
– davek na dediščine in darila,
– davek na dobitke od iger na srečo,
– davek na promet nepremičnin,
– upravne takse,
– posebna taksa za uporabo igralnih avtomatov zunaj igralnic,
– sredstva za finančno izravnavo.
Prihodki iz prejšnjega odstavka pripadajo občini v višini, ki je določena z zakonom o njihovi uvedbi.
106. člen
Prihodki občine za financiranje drugih nalog so:
– davek od premoženja,
– nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča,
– krajevne takse,
– komunalne takse,
– pristojbine,
– odškodnine za spremembo namembnosti kmetijskega zemljišča in gozda,
– prihodki uprave občine,
– najemnine občinskih zemljišč in objektov,
– rente,
– drugi prihodki, določeni s posebnimi akti.
Prihodki iz prejšnjega odstavka pripadajo občini v višini, ki je določena v aktu o njihovi uvedbi.
Ne glede na določbo prejšnjega odstavka, lahko občinski svet predpiše, da se davek od premoženja plačuje v višini, ki je do petkrat večja od višine, ki je določena z zakonom.
107. člen
Za odhodke občine za financiranje zagotovljene porabe se štejejo:
– sredstva za delo občinske uprave in občinskih organov,
– sredstva za izvajanje dejavnosti na področju osnovnega izobraževanja, raziskovalne dejavnosti, kulture, športa, socialnega varstva, otroškega varstva, zdravstvenega varstva in drugih dejavnosti,
– subvencije in tekoče financiranje v gospodarskih javnih službah (komunalna dejavnost, cestna dejavnost, gospodarjenje s prostorom, druge dejavnosti),
– sredstva za požarno varnost in varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami,
– sredstva za opravljanje mrliške ogledne službe.
Zagotovljeno porabo določa Ministrstvo za finance na podlagi ustreznih meril. Med zagotovljeno porabo se štejejo tudi nujne investicije, ki jih v skladu z merili določijo pristojna ministrstva.
Sredstva za tekočo finančno izravnavo se zagotovijo za primer, če občina ne more zagotoviti zagotovljene porabe.
108. člen
Financiranje krajevnih skupnosti v okviru občine je urejeno z njihovim statutom.
Viri financiranja krajevnih skupnosti so:
– lastni viri iz premoženja,
– samoprispevek,
– drugi viri.
Poleg lastnih virov teh skupnosti, zagotavlja sredstva za njihovo delovanje in usklajeni razvoj tudi občina, v okviru razpoložljivih sredstev proračuna in po sprejetih kriterijih.
Krajevne skupnosti lahko svoj program financirajo tudi z najemanjem kreditov, vendar največ do višine, določene s proračunom občine.
109. člen
Finančno-računovodsko poslovanje občine se opravlja v okviru finančno-računovodske službe uprave občine.
Finančno-računovodska služba opravlja finančno-računovodske storitve tudi za potrebe krajevnih skupnosti občine, kot tudi za potrebe drugih občin.
Delo finančno-računovodske službe nadzoruje župan in nadzorni odbor.
XII. SPLOŠNI IN POSAMIČNI AKTI OBČINE
1. Splošni akti občine
110. člen
Občinski svet sprejme statut občine in poslovnik o delu občinskega sveta.
Občinski svet sprejema odloke, odredbe, pravilnike in navodila kot splošne pravne akte.
Občinski svet sprejema prostorske in druge plane razvoja občine, občinski proračun in zaključni račun ter druge akte, določene s tem statutom in z zakoni.
111. člen
Statut je temeljni splošni akt občine, ki ga sprejme občinski svet z dvetretjinsko večino glasov vseh članov občinskega sveta.
112. člen
S poslovnikom, ki ga sprejme občinski svet z dvetretjinsko večino navzočih članov, se uredi organizacija in način dela občinskega sveta ter uresničevanje pravic in dolžnosti članov občinskega sveta.
113. člen
Z odlokom ureja občina na splošni način zadeve iz svoje pristojnosti.
114. člen
Z odredbo občina uredi določene razmere, ki imajo splošen pomen ali odreja način ravnanja v takih razmerah.
115. člen
S pravilnikom se razčlenijo posamezne določbe statuta ali odloka v procesu njihovega izvrševanja.
116. člen
Z navodilom se lahko podrobneje predpiše način dela organov občinske uprave pri izrševanju določb statuta ali odloka.
117. člen
Kadar ne odloči z drugim aktom, sprejme občinski svet sklep.
118. člen
Z letnim proračunom občine se razporedijo vsi prihodki in izdatki za posamezne namene financiranja javne porabe v občini.
Občinski proračun se sprejme za proračunsko leto, ki se začne in konča hkrati s proračunskih letom za državni proračun.
Občinski proračun je sprejet, če zanj glasuje večina vseh članov občinskega sveta.
2. Postopek za sprejem odloka
119. člen
Odlok lahko predlaga vsak član občinskega sveta, župan ali najmanj pet odstotkov volivcev v občini.
Predlog odloka pošlje predlagatelj predsedniku občinskega sveta, ki ga uvrsti na dnevni red seje občinskega sveta.
120. člen
Predlog odloka mora vsebovati naslov odloka, uvod, besedilo členov in obrazložitev.
Uvod obsega razloge za sprejem odloka, oceno stanja, cilje in načela odloka ter oceno finančnih in drugih posledic, ki jih bo imel sprejem odloka.
121. člen
Predlagatelj je dolžan sam sodelovati v obravnavah predloga odloka na sejah občinskega sveta.
Predlagatelj lahko določi svojega predstavnika, ki bo sodeloval v strokovnih obravnavah predloga odloka na sejah občinskega sveta.
V primeru, če je predlagatelj skupina občanov, le-ta določi predstavnika, ki bo sodeloval v obravnavah predloga odloka na sejah občinskega sveta.
Župan lahko sodeluje v vseh obravnavah predloga odloka na sejah občinskega sveta, tudi kadar on ni predlagatelj.
122. člen
Predsednik občinskega sveta pošlje predlog odloka članom občinskega sveta in županu, kadar ta ni predlagatelj odloka, najmanj 7 dni pred dnem, določenim za sejo sveta, na kateri bo obravnavan predlog odloka.
Občinski svet razpravlja o predlogu odloka na dveh obravnavah.
123. člen
V prvi obravnavi predloga odloka se razpravlja o razlogih, ki zahtevajo sprejem odloka, o ciljih, načelih in temeljnih rešitvah predloga odloka.
Če občinski svet meni, da odlok ni potreben, ga s sklepom zavrne.
Pred začetkom druge obravnave predlagatelj odloka dopolni predlog odloka na podlagi stališč in sklepov, ki so bili sprejeti ob prvi obravnavi predloga odloka.
V drugi obravnavi razpravlja občinski svet po vrstnem redu o vsakem členu predloga odloka. Ko občinski svet konča razpravo o posameznem členu predloga odloka, glasuje o predlogu odloka v celoti.
Predlagatelj lahko umakne predlog odloka po končani prvi ali drugi obravnavi.
Če na predlog odloka v prvi obravnavi ni bilo pripomb in bi besedilo predloga odloka v drugi obravnavi bilo enako besedilu predloga odloka v prvi obravnavi, lahko občinski svet, na predlog predlagatelja, sprejme predlog odloka na isti seji tako, da se prva in druga obravnava predloga odloka združita.
124. člen
Kadar tako odloči občinski svet z večino glasov prisotnih članov, oziroma kadar to zahtevajo okoliščine ali izredne potrebe občine, naravne nesreče ali kadar gre za manj pomembne spremembe odlokov, lahko občinski svet sprejme odlok po hitrem postopku.
Pri hitrem postopku se združita prva in druga obravnava predloga odloka na isti seji.
Pri hitrem postopku je mogoče predlagati amandmaje na sami seji vse do konca obravnave predloga odloka.
Amandma lahko predlaga tudi župan, kadar ni predlagatelj odloka.
O uporabi hitrega postopka odloči občinski svet na začetku seje pri določanju dnevnega reda. Hitri postopek lahko predlaga vsak predlagatelj odloka.
Če občinski svet ne sprejme predloga za sprejem odloka po hitrem postopku, se uporabljajo določbe statuta, ki veljajo za prvo obravnavo predloga odloka.
Pri hitrem postopku ne veljajo roki, ki so določeni za posamezna opravila v rednem postopku sprejemanja odloka.
125. člen
V drugi obravnavi predloga odloka lahko predlagajo njegove spremembe in dopolnitve člani občinskega sveta in predlagatelj z amandmaji.
Župan lahko predlaga amandmaje tudi, kadar ni sam predlagatelj odloka.
Amandma mora biti predložen članom občinskega sveta v pisni obliki z obrazložitvijo najmanj 3 dni pred dnem, določenim za sejo občinskega sveta, na kateri bo obravnavan predlog odloka, h kateremu je predlagan amandma.
Na sami seji lahko predlaga amandma najmanj ena četrtina članov občinskega sveta in predlagatelj odloka.
Župan lahko pove mnenje k amandmaju tudi kadar, on ni predlagatelj odloka.
Predlagatelj amandmaja ima pravico na seji do konca obravnave spremeniti ali dopolniti amandma oziroma ga umakniti.
126. člen
Amandma, člen odloka, in odlok v celoti je sprejet, če zanj na seji občinskega sveta glasuje večina navzočih članov.
O vsakem amandmaju se glasuje posebej.
127. člen
Statut občine in poslovnik o delu občinskega sveta se sprejemata po enakem postopku, kot velja za sprejem odloka.
O predlogih drugih splošnih aktov, razen občinskega proračuna, razpravlja in odloča občinski svet na eni obravnavi.
128. člen
Statut, odloki in drugi predpisi občine morajo biti objavljeni v uradnem glasilu, ki ga določi občinski svet, in pričnejo veljati 15. dan po objavi, če ni v njih drugače določeno.
V uradnem glasilu se objavljajo tudi drugi akti, za katere tako določi občinski svet.
3. Posamični akti občine
129. člen
Posamični akti občine so odločbe in sklepi.
S posamičnimi akti – sklepom in odločbo – odloča občina o upravnih stvareh iz lastne pristojnosti in iz prenesene državne pristojnosti.
130. člen
Organi občine odločajo o pravicah in dolžnostih posameznikov in pravnih oseb ter o njihovih pravicah, koristih v upravnih stvareh v upravnem postopku.
O pritožbah zoper posamične akte, ki jih izdajo organi občinske uprave v upravnem postopku, odloča na drugi stopnji župan, če ni za posamezne primere z zakonom drugače določeno.
O pritožbah zoper posamične akte izdane v upravnih zadevah iz prenesene državne pristojnosti odloča državni organ, ki ga določi zakon.
O zakonitosti dokončnih posamičnih aktov občinskih organov odloča v upravnem sporu pristojno sodišče.
XIII. VARSTVO OBČINE V RAZMERJU DO DRŽAVE IN ŠIRŠIH LOKALNIH SKUPNOSTI
131. člen
Občinski svet ali župan lahko vloži zahtevo za presojo ustavnosti in zakonitosti predpisov države, s katerimi se posega v ustavni položaj in v pravice občine oziroma, če se s predpisi pokrajine ali sosednje občine, brez pooblastila oziroma soglasja občine posega v njene pravice.
132. člen
Občinski svet ali župan lahko začneta pred ustavnim sodiščem spor o pristojnosti, če Državni zbor ali vlada s svojimi predpisi urejata razmerja, ki so po ustavi in zakonih v pristojnosti občine. Enako lahko postopa, če pokrajina ali druga občina posega v njeno pristojnost.
133. člen
Župan lahko kot stranka v upravnem sporu spodbija konkretne upravne akte in ukrepe, s katerimi državni organi izvršujejo oblastni nadzor. Upravni spor lahko sproži tudi, če osebe javnega in zasebnega prava z dokončnimi upravnimi akti uveljavljajo pravice na škodo javnih koristi občine.
134. člen
Župan lahko vstopi v upravni ali sodni postopek kot stranka ali kot stranski intervenient, če bi lahko bile v teh postopkih oziroma, če so z že izdanimi akti prizadete pravice in koristi občine, določene z ustavo in zakoni.
135. člen
Delovna telesa občinskega sveta so dolžna za potrebe občinskega sveta oblikovati mnenje glede pripravljajočih se predpisov, ki se nanašajo na koristi občine in pokrajine. Na tej podlagi oblikuje občinski svet svoje mnenje, ki ga pošlje Državnemu zboru.
XIV. POVEZOVANJE OBČINE V POKRAJINO IN DRUGO SODELOVANJE
136. člen
Občina Beltinci se zaradi urejanje in opravljanja lokalnih zadev širšega pomena lahko povezuje v drugimi občinami v pokrajino.
Odločitev o vključitvi občine v pokrajino sprejme občinski svet z dvetretjinsko večino glasov vseh članov sveta.
S statutarnim sklepom o vključitvi občine v pokrajino se določijo okvirne naloge, ki jih bo občina prenesla na pokrajino. S potrditvijo statuta pokrajine občinski svet določi prenesene občinske pristojnosti pokrajine.
137. člen
S statutom pokrajine občine opredelijo lokalne zadeve širšega pomena, ki jih pokrajina opravlja v svoji pristojnosti, organe pokrajine in način financiranja.
Pokrajina v skladu z zakonom na podlagi svojih programov zlasti:
– skrbi za graditev in vzdrževanje komunalnih, energetskih, prometnih in drugih infrastrukturnih objektov ter za funkcioniranje ustreznih dejavnosti širšega pomena,
– skrbi za graditev in vzdrževanje objektov in za funkcioniranje služb na področju družbenih dejavnosti (šolstvo, kultura, zdravstvo, socialno varstvo itd.), ki so pomembne za razvoj regije in niso del obveznih nalog republike na teh področjih,
– skrbi za odlaganje komunalnih in drugih odpadkov, za kontrolo in urejanje odplak in za druge oblike varstva okolja z napravami regionalnih zmogljivosti,
– pospešuje razvoj gospodarstva, kmetijstva, obrti in turizma na svojem območju,
– skrbi za reševanje in zaščito,
– opravlja druge zadeve, v skladu z zakonom.
138. člen
Člane pokrajinskega sveta izvoli na predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja občinski svet izmed članov sveta in župana.
139. člen
Občina lahko izstopi iz pokrajine, če tako odloči občinski svet z dvetretjinsko večino vseh članov sveta. Odločitev o izstopu iz pokrajine mora občinski svet sprejeti najkasneje 6 mesecev pred zaključkom proračunskega leta. Pred začetkom postopka za izstop občine iz pokrajine morata pokrajina in ostale občine izdelati premoženjsko, delitveno in kadrovsko bilanco.
140. člen
Občina se lahko poveže v skupnost ali zvezo dveh ali več občin, če je to koristno za urejanje in opravljanje zadev širšega pomena, pomembnih za občino.
Odločitev o povezovanju občine v skupnost ali zvezo sprejme občinski svet z dvetretjinsko večino vseh članov sveta.
141. člen
Občina in njeni organi se glede na interese in potrebe povezujejo in sodelujejo z ustreznimi organi drugih občin v Republiki Sloveniji, tako da izmenjujejo izkušnje in mnenja o zadevah lokalnega pomena.
Povezovanje je v pristojnosti župana.
142. člen
Zaradi povezovanja na gospodarskem, kulturnem, športnem in drugih področjih občina navezuje občasne ali trajne prijateljske vezi z občinami sosednjih držav, še posebej pa z občinami in mesti v državah, kjer živijo zamejski Slovenci, izseljenci in kjer začasno delajo občani občine.
XV. SPREMEMBE IN DOPOLNITVE STATUTA
143. člen
Pobudo za spremembe ali dopolnitve statuta občine lahko podajo:
– občinski svet,
– nadzorni odbor,
– župan,
– 5 odstotkov volivcev občine.
Predlagatelj mora utemeljiti predlog za spremembo in dopolnitev statuta.
144. člen
Spremembe in dopolnitve statuta pripravi komisija za statut, poslovnik in pravna vprašanja.
145. člen
Spremembe in dopolnitve statuta se sprejemajo po enakem postopku kot statut.
XVI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
146. člen
Predpisi prejšnje občine Murska Sobota, s katerimi so urejene lokalne zadeve iz zakona o lokalni samoupravi in tega statuta in niso v nasprotju s tem statutom, veljajo od 1. 1. 1995 dalje, kot predpisi občine Beltinci, dokler jih občina Beltinci ne bo uskladila oziroma nadomestila z novimi predpisi.
Občinski svet na predlog župana sprejme program za uskladitev teh aktov oziroma njihovo nadomestitev.
147. člen
Obstoječe krajevne skupnosti in njihovi organi nadaljujejo z delom do konstituiranja novoizvoljenih organov teh skupnosti v skladu s tem statutom.
Prve volitve organov krajevnih skupnosti se opravijo najkasneje v enem letu po uveljavitvi tega statuta.
148. člen
Z dnem uveljavitve tega statuta preneha veljati statutarni sklep občinskega sveta št. 001-3/95 (Uradni list RS, št. 20/95).
149. člen
Statut začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 005-6/95
Beltinci, dne 1. junija 1995.
Predsednik
Občinskega sveta
občine Beltinci
Marjan Maučec l. r.
