Občinski svet Mestne občine Celje je na podlagi 64. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 57/94 in 14/95) na seji dne 5. 6. 1995 sprejel
S T A T U T
Mestne občine Celje
1. člen
Mestna občina Celje (v nadaljevanju: mestna občina), je temeljna lokalna samoupravna skupnost, ki obsega območje, določeno z zakonom o ustanovitvi občin ter o določitvi njihovih območij (Uradni list RS, št. 60/94).
Priloga tega statuta je karta območja Mestne občine Celje.
2. člen
Mestna občina s tem statutom določa:
1. splošne določbe o Mestni občini Celje,
2. naloge mestne občine,
3. organe mestne občine,
4. organizacijo uprave mestne občine,
5. gospodarjenje s premoženjem in financiranje mestne občine,
6. gospodarske javne službe, javne zavode in sklade mestne občine,
7. varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami ter varstvo pred požari,
8. splošne in posamične akte mestne občine,
9. neposredne oblike odločanja občanov,
10. povezovanje mestne občine v pokrajino in drugo sodelovanje.
Mestna občina lahko z odlokom ali drugim splošnim aktom podrobneje uredi posamezna vprašanja z navedenih področij.
I. SPLOŠNE DOLOČBE
3. člen
Mestna občina samostojno ureja zadeve prebivalcev mestne občine kot jih določajo ustava, zakon in ta statut.
Poleg lokalnih zadev javnega pomena, opravlja mestna občina v skladu z zakonom tudi določene naloge iz državne pristojnosti, ki se nanašajo na razvoj in delovanje mestne občine.
Mestna občina lahko opravlja tudi določene naloge iz državne pristojnosti, če jih nanjo prenese država in za to zagotovi sredstva.
4. člen
Mestna občina je pravna oseba.
Mestno občino predstavlja in zastopa župan.
Sedež mestne občine je v Celju, Trg celjskih knezov 9.
5. člen
Pečat mestne občine je okrogle oblike, premera 3,5 cm, z napisom Mestna občina Celje in celjskim grbom v sredini.
Organi mestne občine in njene službe uporabljajo navedeni pečat, dopolnjen s svojim nazivom.
6. člen
Grb mestne občine ima obliko ščita poznogotske, spodaj zaokrožene oblike. Na modrem polju so tri konične šesterokrake zlate zvezde, razporejene v obliki navzdol obrnjenega trikotnika.
Zastava mestne občine je rumene in modre barve z občinskim grbom v sredini. Razmerje med širino in dolžino zastave je 1 : 2. Barvi zastave sta vodoravni. Vsaka barva zavzema po širini polovico zastave. Rumena barva je zgoraj. Središče občinskega grba je v sečišču diagonal zastave. Grb sega z zgornjo polovico v rumeno, s spodnjo polovico pa v modro polje zastave.
Pravne osebe, organizacije in društva z območja mestne občine smejo kot sestavni del svoje firme, naziva, blagovnih znamk ipd. uporabljati simbole mestne občine (grb, zastavo) po predhodnem soglasju župana.
Praznik mestne občine je 11. april in je posvečen 11. aprilu 1451, ko so bile Celju podeljene mestne pravice.
7. člen
Območje mestne občine je razdeljeno na četrtne in krajevne skupnosti, lahko pa tudi na vaške skupnosti.
Četrtne, krajevne in vaške skupnosti so lahko pravne osebe.
Območja četrtnih in krajevnih skupnosti, njihove naloge, organe, način njihove izvolitve in pristojnosti, način financiranja in pogoje za njihovo delovanje določi občinski svet z odlokom.
II. NALOGE MESTNE OBČINE
8. člen
Mestna občina samostojno opravlja lokalne zadeve javnega pomena za zadovoljevanje potreb svojih prebivalcev, ki jih določi s splošnim aktom občine ali so določene z zakonom, in to zlasti:
- upravlja občinsko premoženje,
- omogoča pogoje za gospodarski in socialni razvoj občine na vseh področjih,
- ustvarja pogoje za gradnjo stanovanj in skrbi za povečanje najemnega socialnega sklada stanovanj,
- v okviru svojih pristojnosti ureja, upravlja in skrbi za lokalne javne službe,
- pospešuje službe socialnega varstva, za predšolsko varstvo, osnovno varstvo otroka in družine, za socialno ogrožene, invalide in ostarele,
- ureja varstvo zraka, tal, vodnih virov, varstvo pred hrupom, zbiranje in odlaganje odpadkov in opravlja druge dejavnosti varstva okolja,
- ureja, gradi in vzdržuje infrastrukturne objekte za gospodarske javne službe,
- pospešuje vzgojno-izobraževalno, informacijsko, dokumentacijsko, društveno, turistično, kulturno, raziskovalno in drugo dejavnost,
- pospešuje razvoj športa in rekreacije,
- opravlja nadzorstvo nad prireditvami na območju mestne občine,
- organizira komunalno-redarstveno službo in skrbi za red v občini,
- organizira in zagotavlja požarno varnost ter reševalno pomoč,
- zagotavlja možnosti izvensodne poravnave sporov,
- organizira pomoč in reševanje v primerih elementarnih in drugih nesreč,
- določa prekrške in denarne kazni za prekrške, s katerimi se kršijo predpisi občine,
- sprejema statut občine in druge splošne akte,
- organizira občinsko upravo,
- načrtuje in izvaja ukrepe za zaščito in reševanje,
- zagotavlja upravni nadzor nad izvrševanjem občinskih predpisov,
- ureja druge lokalne zadeve javnega pomena.
9. člen
Poleg lokalnih zadev javnega pomena opravlja mestna občina še naloge, ki se nanašajo na razvoj mesta, in to zlasti:
- planira in načrtuje smotrn razvoj na območju mesta kot celote,
- upravlja in gospodari z mestnimi prometnimi napravami in mestnimi javnimi zgradbami,
- določa namembnost in rabo mestnega prostora in usklajuje rabo prostora z mejnimi občinami,
- pridobiva, ureja in oddaja stavbna zemljišča,
- ureja mestni promet,
- zagotavlja delovanje informacijsko-dokumentacijskih, kulturnih, znanstvenih, socialnih, varstvenih in zdravstvenih ustanov, ki imajo pomen za širšo lokalno skupnost ali za državo,
- zagotavlja varstvo naravnih in kulturnih spomenikov, ki so lokalnega pomena;
- določa posebne davke, v skladu z zakonom, za financiranje opravljanja svojih nalog,
- v skladu z zakonom in tem statutom ustanavlja javne zavode, gospodarske javne službe in javne sklade mestne občine, lahko pa tudi gospodarske družbe,
- v skladu z zakonom določa posebne davke za financiranje opravljanja svojih nalog, odreja komunalne prispevke investitorjem, ki gradijo, dozidavajo, nadzidavajo ali spreminjajo namembnost objektov in naprav ter s tem dodatno obremenjujejo komunalne objekte in naprave lokalnega pomena ter v skladu z zakonom odmerja nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča.
10. člen
Mestna občina opravlja statistično, evidenčno in analitično funkcijo za svoje potrebe ter za te potrebe na podlagi pisne zahteve pridobiva statistične in evidenčne podatke od pooblaščenih organov za zbiranje statističnih in evidenčnih podatkov.
Za potrebe iz prejšnjega odstavka občina na podlagi pisne zahteve pridobiva od upravljalcev zbirk podatke o fizičnih osebah, ki imajo v občini stalno ali začasno prebivališče, in o fizičnih osebah, ki imajo v občini nepremičnine, podatke o pravnih osebah, ki imajo sedež ali premoženje oziroma del premoženja v občini, ter o prostoru.
Za opravljanje statistične evidence in analitične funkcije mestna občina vzpostavi, vodi in vzdržuje imenske in stvarne evidence (v nadaljevanju: občinske evidence), ki jih hrani v ustreznih prostorih in sprejme varnostne ukrepe tehnične in organizacijske narave, s katerimi zagotovi njihovo zavarovanje pred materialno škodo in dostopi nepooblaščenih oseb.
V občinskih evidencah vpisani podatki so javni in jih sme vsakdo, ki izkaže interes, pregledovati, prepisovati ali zahtevati, da se mu izda uradni izpisek, ko predhodno pridobi sklep župana o dovolitvi vpogleda, pravico pregledovati, prepisovati oziroma izrisovati iz občinskih evidenc v skladu s pogoji iz sklepa o dovolitvi vpogleda.
Na zahtevo upravičenca iz prejšnjega odstavka se izda tudi potrdilo, da določen vpis, zaznamba oziroma vris obstaja, da v določeni zadevi ni poznejših sprememb, da je določen vpis, zaznamba ali vris izbrisan oziroma da določenega vpisa, zaznambe oziroma vrisa ni.
Za opravljanje storitev iz prejšnjega odstavka zaračunava občina pristojbine, ki ne smejo preseči materialnih stroškov vzpostavitve, vodenja in vzdrževanja občinskih evidenc ter posredovanja zahtevanih podatkov.
11. člen
Mestna občina Celje si bo pri uresničevanju svojih nalog na vseh področjih ves čas prizadevala za varstvo in izboljševanje okolja.
Skrb za čisto in zdravo okolje mora biti prisotna pri načrtovanju in sprejemanju vseh prostorskih in drugih splošnih aktov. Mestna občina bo podpirala le ustanavljanje tistih novih dejavnosti na svojem območju, ki bodo z vidika varstva okolja sprejemljive in ki bodo zagotavljale nova delovna mesta oziroma gospodarski in socialni razvoj.
III. ORGANI MESTNE OBČINE
12. člen
Organi mestne občine so:
1. občinski svet,
2. župan,
3. nadzorni odbor.
1. Občinski svet
13. člen
Občinski svet ima 33 članov, ki opravljajo svojo funkcijo nepoklicno.
Občinski svet na svoji prvi, konstitutivni seji izvoli predsednika in tri podpredsednike. Predsednika izvoli z dvetretjinsko večino vseh, podpredsednike pa z večino vseh članov sveta.
Način izvolitve predsednika in podpredsednikov določa poslovnik občinskega sveta.
14. člen
Občinski svet imenuje za opravljanje administrativno tehničnih opravil sveta sekretarja občinskega sveta.
Sekretarja sveta imenuje občinski svet na predlog predsednika z večino glasov vseh članov.
Sekretar sveta je za svoje delo odgovoren občinskemu svetu.
15. člen
Sekretar občinskega sveta skupaj z občinsko upravo:
- opravlja strokovna opravila za občinski svet, komisije, odbore in druga delovna telesa občinskega sveta,
- opravlja administrativno tehnična opravila za občinski svet, komisije, odbore in druga delovna telesa občinskega sveta,
- opravlja druge zadeve s svojega delovnega področja.
16. člen
Člani občinskega sveta ne morejo biti klicani na odgovornost zaradi svojih stališč, mnenj in predlogov, ki so jih izrazili v zvezi z opravljanjem svoje funkcije na sejah občinskega sveta oziroma njegovih delovnih teles.
17. člen
V okviru svojih pristojnosti občinski svet:
- sprejema statut mestne občine,
- sprejema odloke in druge splošne akte mestne občine,
- sprejema svoj poslovnik,
- sprejema strateški razvojni program mestne občine,
- sprejema prostorske in druge plane razvoja mestne občine,
- sprejema občinski proračun in zaključni račun,
- daje soglasje k prenosu nalog iz državne pristojnosti na mestno občino,
- na predlog župana imenuje in razrešuje podžupane,
- imenuje in razrešuje člane nadzornega odbora ter člane odborov in komisij občinskega sveta,
- nadzoruje delo župana, podžupanov in občinske uprave glede izvrševanja odločitev občinskega sveta,
- daje mnenje k imenovanju načelnika upravne enote,
- na predlog župana imenuje tajnika občinske uprave,
- daje mnenje k imenovanju predstojnikov služb v občinski upravi,
- imenuje in razrešuje predstavnike mestne občine v sosvetu načelnika upravne enote,
- na predlog župana imenuje in razrešuje člane upravnih organov skladov mestne občine in predstavnike mestne občine v upravnih organih gospodarskih javnih služb in javnih zavodov,
- potrjuje letne programe in finančne načrte ter zaključne račune skladov mestne občine, gospodarskih javnih služb in javnih zavodov,
- odloča o pridobitvi in odtujitvi občinskega premoženja, če to ni v letnem planu oziroma programu in proračunu,
- ustanavlja sklade, gospodarske javne službe in javne zavode,
- določa prispevke in cene na področju gospodarskih javnih služb, komunalne takse ter druge cene in nadomestila, za katere je pristojen,
- podeljuje priznanja mestne občine,
- odloča o drugih zadevah, ki jih določa zakon.
18. člen
Občinski svet veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina njegovih članov.
Občinski svet sprejema odločitve z večino glasov navzočih članov, vendar najmanj z eno tretjino glasov vseh članov sveta, če ni z zakonom, tem statutom ali poslovnikom občinskega sveta določena drugačna večina.
1.1 Odbori in komisije občinskega sveta
19. člen
Občinski svet ima odbore in komisije kot svoja delovna telesa.
Občinski svet s tem statutom ustanovi odbore in stalne komisije.
S sklepi lahko občinski svet ustanovi tudi začasne komisije in določi njihove naloge, sestavo in način dela.
1.2 Odbori, njihova sestava in delovno področje
20. člen
Občinski svet ima naslednje odbore:
- odbor za finance in premoženjska vprašanja,
- odbor za družbene dejavnosti,
- odbor za okolje in prostor ter komunalno gospodarstvo,
- odbor za gospodarstvo.
21. člen
Občinski svet imenuje predsednika in člane odbora izmed svojih članov in občanov.
Odbori imajo toliko članov, kolikor strank je s svojimi člani zastopanih v svetu, sestavljeni pa so tako, da je vsaka stranka v posameznem odboru zastopana s po enim članom.
Večina članov odbora mora biti imenovanih izmed članov občinskega sveta.
Predsednik odbora mora biti član občinskega sveta.
Namestnik predsednika odbora imenuje odbor izmed svojih članov.
22. člen
Odbori imajo naslednje pristojnosti:
Odbor za finance in premoženjska vprašanja
- obravnava temeljna vprašanja finančne in premoženjske politike mestne občine ter občinskemu svetu predlaga sprejem ustreznih sklepov,
- obravnava predlog občinskega proračuna in zaključnega računa mestne občine,
- obravnava predloge občinskih predpisov s področja svoje pristojnosti,
- opravlja druge naloge, ki mu jih naloži občinski svet.
Odbor za družbene dejavnosti
- obravnava predlog politike na področju družbenih dejavnosti v okviru pristojnosti mestne občine,
- obravnava predlog plana in finančnega načrta za posamezna področja družbenih dejavnosti v delu, za katerega je pristojna mestna občina,
- spremlja delo javnih zavodov na področju družbenih dejavnosti, katerih ustanovitelj je mestna občina,
- sodeluje pri obravnavi premoženjskih vprašanj s področja svoje pristojnosti,
- obravnava predloge občinskih predpisov iz svoje pristojnosti,
- opravlja druge naloge, ki mu jih naloži občinski svet.
Odbor za okolje in prostor ter komunalno gospodarstvo
- obravnava vprašanja urejanja prostora, namembnosti in uporabe mestnega prostora in varstva okolja,
- obravnava predlog politike na področju komunalnega gospodarstva v mestni občini,
- obravnava predlog letnega programa in finančnega načrta za področje komunalnega gospodarstva,
- spremlja delovanje komunalnih služb in občinskemu svetu predlaga sprejem ustreznih sklepov,
- sodeluje pri obravnavi premoženjskih vprašanj s področja svoje pristojnosti,
- obravnava predloge občinskih predpisov iz svoje pristojnosti,
- opravlja druge naloge, ki mu jih naloži občinski svet.
Odbor za gospodarstvo
- obravnava predlog politike na področju malega gospodarstva, podjetništva ter kmetijstva in gozdarstva,
- obravnava program in finančni načrt sklada za pospeševanje razvoja malega gospodarstva in podjetništva,
- obravnava vprašanja s področja kmetijstva in gozdarstva,
- obravnava predloge občinskih predpisov iz svoje pristojnosti,
- opravlja druge naloge, ki mu jih naloži občinski svet.
1.3 Stalne komisije, njihova sestava in delovno področje
23. člen
Občinski svet ima naslednje stalne komisije:
- komisijo za mandatna vprašnja. volitve, imenovanja, priznanja in nagrade,
- statutarno komisijo,
- komisijo za mednarodne odnose,
- komisijo za vloge in pritožbe,
- Teharsko komisijo.
24. člen
Predsednika in člane stalnih komisij, razen komisije za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja, priznanja in nagrade ter statutarne komisije, ki ju imenuje občinski svet izmed svojih članov, imenuje občinski svet izmed svojih članov in občanov.
Komisija za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja, priznanja in nagrade ter statutarna komisija, sta sestavljeni iz toliko članov, kolikor političnih strank je s svojimi predstavniki zastopanih v občinskem svetu, in sicer tako, da je vsaka politična stranka zastopana s po enim članom.
Druge komisije imajo praviloma sedem članov.
Predsednik komisije in namestnik predsednika morata biti člana občinskega sveta.
Namestnika predsednika imenuje komisija izmed svojih članov.
25. člen
Komisije imajo naslednje pristojnosti:
Komisija za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja, priznanja in nagrade obravnava mandatna vprašanja članov občinskega sveta in vsa druga vprašanja, ki se nanašajo na volitve, imenovanja in razrešitve, razen tistih, za katera je pot statutu mestne občine pristojen župan. V pristojnost komisije sodi tudi obravnava vprašanj na področju plač in nagrajevanja občinskih funkcionarjev in direktorjev javnih zavodov, za katere je pristojna mestna občina.
V skladu z odlokom o priznanjih mestne občine, zbira, obravnava in daje občinskemu svetu predloge za podeljevanje priznanj, skrbi za slovesno podeljevanje priznanj in vodi evidenco dobitnikov priznanj in nagrad.
Statutarna komisija obravnava vprašanja, ki se nanašajo na pripravo sprememb in dopolnitev statuta mestne občine in poslovnika občinskega sveta ter vprašanja tolmačenja njunih določb. Statutarna komisija obravnava tudi vprašanja lokalne samouprave in daje soglasja k statutom pravnih oseb, katerih ustanovitelj je Mestna občina Celje.
Komisija za mednarodne odnose vodi aktivnosti v zvezi s sodelovanjem mestne občine s partnerskimi in drugimi mesti ter občinami v tujini, zlasti na gospodarskem, kulturnem, znanstvenem in športnem področju.
Komisija za vloge in pritožbe sprejema, obravnava in rešuje vloge in pritožbe občanov, ki jih ti vlagajo na organe mestne občine in pri tem sodeluje s pristojnimi organi in ustanovami, po potrebi pa tudi z državnozborsko komisijo za peticije.
Teharska komisija skrbi za ureditev Parka spomina Teharje ter pri tem sodeluje s pristojnimi službami mestne občine, četrtnimi, krajevnimi in vaškimi skupnostmi ter vladno komisijo za grobišča. Opravlja pa tudi naloge v zvezi z evidentiranjem novo odkritih grobišč povojnih množičnih pobojev.
2. Župan
26. člen
Župan predstavlja in zastopa mestno občino.
Župan opravlja svojo funkcijo poklicno.
27. člen
V okviru svojih pristojnosti župan:
- predlaga občinskemu svetu v sprejem proračun in zaključni račun proračuna mestne občine ter odloke ter druge akte iz pristojnosti občinskega sveta,
- skrbi za izvajanje odločitev občinskega sveta,
- skrbi za objavo statuta, odlokov in drugih splošnih aktov mestne občine,
- odloča o pridobitvi in odtujitvi občinskega premičnega premoženja v višini do 1,000.000 SIT,
- odloča o uporabi sredstev rezerv,
- odloča o odložitvi plačil obveznosti do občinskega proračuna in načinu zavarovanja terjatev,
- določa sistemizacijo delovnih mest v upravi mestne občine,
- občinskemu svetu predlaga imenovanje tajnika občinske uprave,
- nadzira delo občinske uprave,
- občinskemu svetu predlaga imenovanje in razrešitev članov upravnih organov skladov mestne občine in upravnih organov gospodarskih javnih služb ter javnih zavodov,
- nadzira delovanje skladov mestne občine, gospodarskih javnih služb in javnih zavodov,
- odloča o pritožbah zoper posamične akte, ki jih v upravnem postopku na prvi stopnji izdajo organi občinske uprave,
- opravlja druge naloge v skladu z zakonom in tem statutom.
28. člen
Župan ima pravico udeleževati se sej občinskega sveta in na njih razpravljati, predlagati sklic redne ali izredne seje občinskega sveta ter predlagati obravnavanje določenih zadev na seji občinskega sveta.
29. člen
Župan zadrži objavo splošnega akta občinskega sveta, če meni, da je neustaven ali nezakonit in predlaga občinskemu svetu, da o njem ponovno odloči na prvi naslednji seji, pri čemer mora navesti razloge za zadržanje.
Če občinski svet vztraja pri svoji odločitvi, se splošni akt objavi, župan pa lahko vloži pri ustavnem sodišču zahtevo za oceno njegove skladnosti z ustavo in zakonom.
30. člen
Župan lahko ustanavlja in imenuje komisije za določena področja iz njegove pristojnosti. S sklepom o ustanovitvi določi delovno področje in naloge komisije.
31. člen
Župan skupaj s predsednikom občinskega sveta oblikuje koordinacijsko telo za usklajevanje dela občinskega sveta.
Koordinacijsko telo iz prejšnjega odstavka pripravi predlog programa dela občinskega sveta, predloge dnevnih redov sej občinskega sveta in opravlja druge naloge usklajevalne narave.
Sestavo in naloge koordinacijskega telesa določa poslovnik.
32. člen
Občinski svet na predlog župana izvoli in razrešuje dva podžupana z večino glasov vseh članov sveta, ki svojo funkcijo lahko opravljata poklicno, o čemer odloči občinski svet.
Podžupan:
- opravlja naloge s področij, ki jih nanj prenese župan,
- pomaga županu pri njegovem delu, na podlagi njegovega pooblastila.
Razrešitev podžupana lahko predlaga tudi najmanj šest članov občinskega sveta. Podžupan je razrešen, če za predlog glasuje večina vseh članov sveta.
33. člen
Kadar je župan odsoten ali zadržan, ga nadomešča eden izmed podžupanov.
3. Nadzorni odbor
34. člen
Nadzorni odbor ima devet članov, ki jih izmed občanov z večino glasov vseh članov, za dobo štirih let, imenuje občinski svet.
Predlog za imenovanje članov nadzornega odbora pripravi komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja na osnovi predlogov strank, zastopanih v občinskem svetu.
Člani nadzornega odbora ne morejo biti župan, podžupan, člani občinskega sveta, delavci občinske uprave in člani poslovodstev organizacij, ki so uporabniki občinskega proračuna.
35. člen
Nadzorni odbor:
- opravlja nadzor nad razpolaganjem s premoženjem mestne občine,
- nadzoruje namenskost in smotrnost porabe sredstev občinskega proračuna,
- nadzoruje finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev.
Nadzorni odbor lahko odloči, da materialno finančno poslovanje mestne občine preveri računsko sodišče, izjemoma pa revizorska hiša.
Nadzorni odbor najmanj dvakrat letno poroča občinskemu svetu o svojih ugotovitvah.
IV. ORGANIZACIJA UPRAVE MESTNE OBČINE
36. člen
Uprava mestne občine (v nadaljevanju: občinska uprava) v skladu z zakonom in tem statutom zagotavlja uresničevanje interesov občanov mestne občine.
Pri opravljanju nalog iz prejšnjega odstavka občinska uprava v okviru svojih pristojnosti izdaja upravne predpise, upravne in druge akte ter opravlja materialna dejanja v okviru upravnih in drugih z zakonom predpisanih postopkov.
Upravni in drugi akti ter materialna dejanja občinske uprave morajo neposredno temeljiti na zakonu ali zakonitem predpisu.
37. člen
Občinsko upravo vodi tajnik, ki ga na predlog župana imenuje in razrešuje občinski svet, z večino glasov vseh članov sveta. Tajnik je za svoje delo odgovoren županu.
Tajnik je odgovoren za dosledno izvajanje zakonov in drugih predpisov, ki urejajo postopke in delo občinske uprave.
Pristojnosti tajnika podrobneje določa odlok iz 40. člena tega statuta.
Tajniku so odgovorni predstojniki posamičnih upravnih služb. Delovna področja upravnih služb iz prejšnjega odstavka ter pristojnosti in odgovornosti njihovih predstojnikov se določi z odlokom iz 40. člena tega statuta.
38. člen
Opravljanje svojih nalog organizira mestna občina v okviru občinske uprave na naslednjih področjih:
- finance in računovodstvo,
- premoženjsko pravne zadeve,
- družbene dejavnosti,
- gospodarstvo,
- planiranje in urejanje prostora ter graditev objektov in naprav,
- varstvo okolja,
- gospodarske javne službe,
- stanovanjska vprašanja,
- varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami ter varstvo pred požari,
- kadrovske in splošne zadeve,
- informatika,
- strokovne naloge za župana in občinski svet,
- upravni nadzor,
- drugo.
Navedene naloge občinska uprava opravlja v upravnih službah.
39. člen
Upravne službe vodijo predstojniki, ki jih za dobo štirih let imenuje župan po predhodnem mnenju občinskega sveta.
Predstojniki imajo, kar zadeva pravice iz delovnega razmerja in plače, status kot občinski funkcionarji.
40. člen
Podrobnejšo organizacijo in delovno področje upravnih služb mestne občine na področjih, ki jih določa 38. člen, določi občinski svet z odlokom.
V. GOSPODARJENJE S PREMOŽENJEM IN FINANCIRANJE MESTNE OBČINE
1. Gospodarjenje s premoženjem
41. člen
Premoženje mestne občine predstavljajo nepremične in premične stvari v lasti mestne občine.
Mestna občina mora s svojim premoženjem gospodariti kot dober gospodar tako, da se na ta način omogoči in zagotovi izvajanje in uresničevanje razvoja mestne občine.
42. člen
Gospodarjenje s svojim premoženjem organizira in nadzira mestna občina prek svojih upravnih organov, skladov, gospodarskih javnih služb in javnih zavodov, ki jih ustanovi v skladu z zakonom in tem statutom.
Skladi mestne občine in gospodarske javne službe ne morejo samostojno razpolagati s premoženjem mestne občine.
43. člen
Občinski svet na predlog župana imenuje in razrešuje člane upravnih organov občinskih skladov, gospodarskih javnih služb in javnih zavodov ter potrjuje njihove letne programe, finančne načrte ter zaključni račun, skupaj s poročilom o opravljenem delu v preteklem letu.
Mestna občina z odloki natančneje uredi naloge, načine ter pogoje pod katerimi skladi in gospodarske javne službe in javni zavodi upravljajo z občinskim premoženjem.
2. Financiranje mestne občine
44. člen
Mestna občina financira opravljanje svojih nalog iz lastnih virov, sredstev države, iz zadolžitev in drugih virov.
45. člen
Lastni viri mestne občine predstavljajo prihodki od davkov in drugih dajatev ter dohodki od premoženja mestne občine.
Sredstva države predstavlja finančna izravnava, s katero država zagotavlja mestni občini javno porabo na prebivalca v določeni višini povprečne porabe na prebivalca v vseh občinah Republike Slovenije.
46. člen
Financiranje mestne občine natančneje določa odlok o proračunu mestne občine za vsako tekoče leto, ki ga na predlog župana sprejme občinski svet.
Z odlokom o proračunu se v skladu z zakonom razporedijo vsi prihodki in izdatki za posamezne namene financiranja javne porabe v mestni občini.
Proračunska poraba mora biti usklajena s prihodki in temeljiti na letnem programu posameznih dejavnosti.
47. člen
Mestna občina oblikuje svoje rezerve. V rezerve se izloča del skupno doseženih prihodkov, ki se določi vsako leto z odlokom o proračunu.
Rezerve se uporabljajo:
1. za odpravo posledic naravnih in drugih nesreč,
2. za zagotavljanje sredstev proračunu, kadar prihodki ne pritekajo enakomerno,
3. za kritje proračunskega primanjkljaja.
O uporabi sredstev rezerv pod 1. in 2. točko odloča župan, pod 3. točko pa občinski svet.
48. člen
Mestna občina se lahko zadolži le za financiranje investicij v infrastrukturne objekte in naprave, namenjene za opravljanje gospodarskih in drugih javnih služb.
Pod zadolževanje šteje najem posojil oziroma izdaja vrednostnih papirjev, katerih rok vračanja je daljši od proračunskega leta za tekoče leto.
Mestna občina se lahko zadolži največ v obsegu, ki ga določa zakon.
O zadolžitvi mestne občine odloča občinski svet.
Javna podjetja in javni zavodi ter skladi, ki jih je ustanovila mestna občina, se smejo zadolževati le s soglasjem občinskega sveta.
49. člen
Mestna občina sme dati poroštvo za izpolnitev obveznosti skladov, gospodarskih javnih služb in javnih zavodov, katerih ustanoviteljica je, v skladu z zakonom. O tem odloči občinski svet.
50. člen
Letni programi in finančni načrti skladov ter občinskih javnih služb morajo biti po vsebini in finančno usklajeni s programi in proračunom mestne občine.
51. člen
Nadzor nad izvrševanjem proračuna mestne občine opravlja nadzorni odbor.
Tekoči nadzor nad izvrševanjem programov in finančnih načrtov skladov mestne občine ter občinskih javnih služb opravlja župan.
VI. SKLADI, GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE IN JAVNI ZAVODI
52. člen
Mestna občina lahko, za uspešnejše opravljanje svojih nalog in učinkovitejše gospodarjenje s svojim premoženjem, na določenih področjih ustanovi sklade.
Skladi so pravne osebe s pravicami in obveznostmi, ki so določene z zakonom, tem statutom in odlokom o njihovi ustanovitvi.
53. člen
Mestna občina ustanovi gospodarske javne službe na področjih, ki jih določa zakon, kot obvezne javne službe, in sicer:
- oskrba s pitno vodo,
- odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih in padavinskih voda,
- ravnanje s komunalnimi odpadki,
- odlaganje ostankov komunalnih odpadkov,
- javna snaga in čiščenje javnih površin,
- urejanje javnih poti, površin za pešce in zelenih površin,
- pregledovanje, nadzorovanje in čiščenje kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva zraka,
- gasilska služba in
- druge v skladu z zakonom.
Gospodarske javne službe se lahko izvajajo v režiji mestne občine, v javnem gospodarskem zavodu, v javnih podjetjih, s podeljevanjem koncesij in vlaganjem javnega kapitala v dejavnost oseb zasebnega prava.
Mestna občina lahko v skladu z zakonom, kot izbirne javne službe, ustanovi gospodarske javne službe tudi na drugih področjih.
Nadzor nad javnimi službami in izvajalci opravlja komunalna direkcija.
Gospodarske javne službe iz prvega in tretjega odstavka tega člena ustanovi mestna občina z odlokom.
54. člen
Javni zavodi so organizacije, ki jih mestna občina ustanovi za opravljanje dejavnosti na področju vzgoje in izobraževanja, otroškega varstva, zdravstva, kulture, športa, socialnega varstva ali drugih dejavnosti, če cilj opravljanja dejavnosti ni pridobivanje dobička.
Javni zavodi so pravne osebe s pravicami, obveznostmi in odgovornostmi, ki jih določata zakon in odlok o ustanovitvi.
VII. VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI TER VARSTVO PRED POŽARI
55. člen
Mestna občina v skladu z zakonom izvaja varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami na svojem območju.
V ta namen organizira načrtovanje in izvajanje zaščitnih ukrepov, zagotavlja potrebna materialna sredstva in opremo ter ustrezno usposabljanje občanov.
56. člen
Mestna občina še zlasti skrbi za ustrezno opremljenost in strokovno usposobljenost ter pogoje delovanja enot in organizacij na področju požarnega varstva.
57. člen
Za organiziranje, načrtovanje ukrepov in izvajanje aktivnosti na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter požarnega varstva je odgovoren župan.
VIII. SPLOŠNI IN POSAMIČNI AKTI
MESTNE OBČINE
1. Splošni akti
58. člen
Občinski svet sprejme statut mestne občine in poslovnik za delo občinskega sveta.
Občinski svet razpravlja o predlogu statuta mestne občine in poslovnika občinskega sveta ter o njunih spremembah in dopolnitvah praviloma na dveh obravnavah.
59. člen
Mestna občina ureja zadeve iz svoje pristojnosti z odloki, odredbami, pravilniki, navodili in s priporočili.
60. člen
Statut je temeljni splošni akt mestne občine, ki ga sprejme občinski svet z dvetretjinsko večino vseh članov sveta.
S poslovnikom, ki ga sprejme občinski svet z dvetretjinsko večino navzočih članov sveta, se uredi način dela občinskega sveta ter uresničevanje pravic in dolžnosti članov občinskega sveta.
61. člen
Z odlokom ureja mestna občina zadeve iz svojih pristojnosti, ustanavlja organe občinske uprave, določa njihove naloge in način njihovega dela ter ustanavlja sklade, gospodarske javne službe in javne zavode.
Z odlokom ureja mestna občina tudi zadeve iz prenesene pristojnosti, kadar je tako določeno z zakonom.
62. člen
Z odredbo mestna občina uredi določene razmere, ki imajo splošen pomen, ali odredi ravnanje v takih razmerah.
63. člen
S pravilnikom se razčleni način razreševanja posameznih določb statuta ali odloka.
64. člen
Z navodilom se lahko podrobneje predpiše način dela organov občinske uprave pri izvrševanju določb satatuta ali odloka.
65. člen
S priporočilom se državnemu ali drugemu oganu, gospodarski družbi oziroma drugim pravnim ali fizičnim osebam priporoči, da kaj dopustijo, opustijo ali izvedejo.
66. člen
Postopek za sprejem odloka in drugih splošnih aktov določa poslovnik občinskega sveta.
Odloki in drugi splošni akti morajo biti uradno objavljeni in pričnejo veljati petnajsti dan po objavi, če ni v njih drugače določeno.
2. Posamični akti
67. člen
Posamični akti mestne občine so odločbe in sklepi.
S posamičnimi akti odloča mestna občina o upravnih stvareh iz lastne pristojnosti, iz prenesene pristojnosti ter na podlagi javnih pooblastil.
68. člen
Organi mestne občine odločajo o pravicah in dolžnostih posameznikov in pravnih oseb ter o njihovih pravnih koristih v upravnih stvareh v upravnem postopku.
O pritožbah zoper posamične akte, ki jih izdajo organi občinske uprave v upravnem postopku, odloča na drugi stopnji župan.
O pritožbah zoper posamične akte, izdane v upravnih stvareh iz prenesene pristojnosti, odloča državni organ, ki ga določi zakon.
O zakonitosti dokončnih posamičnih aktov mestne občine odloča v upravnem sporu pristojno sodišče.
IX. NEPOSREDNE OBLIKE
ODLOČANJA OBČANOV
69. člen
Neposredne oblike odločanja občanov o lokalnih zadevah so zbor občanov, referendum in ljudska iniciativa.
70. člen
Zbor občanov se lahko skliče za vso mestno občino ali pa za eno ali več krajevnih skupnosti in mestnih četrti.
Zbor občanov skliče župan na lastno pobudo, na pobudo občinskega sveta ali na zahtevo najmanj pet odstotkov volivcev v mestni občini, zbor občanov v krajevni skupnosti oziroma mestni četrti pa tudi na pobudo najmanj pet odstotkov volivcev v tej skupnosti oziroma četrti ali na pobudo njenega organa (sveta).
71. člen
Občinski svet lahko o kakšnem svojem aktu ali drugi odločitvi razpiše referendum na lastno pobudo, mora pa ga razpisati, če to zahteva najmanj deset odstotkov volivcev v mestni občini.
Pravico glasovati na referendumu imajo vsi občani, ki imajo pravico voliti člane občinskega sveta.
Odločitev na referendumu je sprejeta, če je zanjo glasovala večina volilcev, ki so glasovali.
Postopek za izvedbo referenduma vodijo organi, ki vodijo lokalne volitve.
72. člen
Občinski svet lahko na lastno pobudo ali na predlog župana razpiše posvetovalni referendum o posameznih vprašanjih posebnega pomena, da se tako ugotovi volja občanov.
Posvetovalni referendum se lahko razpiše za vso mestno občino ali le za njen del.
Posvetovalni referendum se mora razpisati na zahtevo najmanj pet odstotkov volivcev v mestni občini oziroma mestni četrti ali krajevni skupnosti.
Posvetovalni referendum ne zavezuje občinskih organov.
73. člen
Najmanj pet odstotkov volivcev v mestni občini lahko zahteva izdajo ali razveljavitev splošnega akta ali druge odločitve občinskega sveta oziroma drugih občinskih organov.
Če se zahteva nanaša na splošni akt občinskega sveta, mora ta uvrstiti obravnavo zahteve na prvo naslednjo sejo, o njej pa odločiti najkasneje v treh mesecih.
Če gre za odločitve drugih občinskih organov, mora pristojni organ o njej odločiti najkasneje v enem mesecu.
Glede postopka vložitve zahteve iz prvega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo določbe zakona o referendumu in o ljudski iniciativi, ki urejajo ljudsko iniciativo.
X. POVEZOVANJE MESTNE OBČINE V POKRAJINO IN DRUGO SODELOVANJE
74. člen
Mestna občina Celje se lahko poveže z drugimi sosednjimi občinami v pokrajino zaradi uresničevanja skupnih interesov in koristi svojih občanov.
Odločitev o tem sprejme občinski svet z dvetretjinsko večino vseh članov občinskega sveta.
S statutarnim sklepom o vključitvi mestne občine v pokrajino se določijo okvirni interesi in naloge, ki jih bo mestna občina prenesla na pokrajino.
O odločitvi občinskega sveta se v občini lahko izvede referendum.
75. člen
Občinski svet lahko z dvetretjinsko večino glasov vseh članov sveta sklene, da se mestna občina poveže v druge oblike združevanja, ki so pomembne za mestno občino.
Na enak način odloča občinski svet tudi o navezavi prijateljskih odnosov z mesti in občinami v tujini.
Prijateljski mesti Mestne občine Celje sta Grevenbroich in Singen v Zvezni republiki Nemčiji.
XI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
76. člen
Predpisi bivše Občine Celje, ki so veljali na dan 31. 12. 1994 in ki se nanašajo na območje mestne občine, se uporabljajo do uskladitve s tem statutom, če niso v nasprotju z njim in z zakonom Pregled teh predpisov je na vpogled pri sekretarju občinskega sveta.
Prečiščen pregled predpisov iz prejšnjega odstavka določi in ga objavi v Uradnem listu Republike Slovenije župan, v enem letu po uveljavitvi tega statuta.
77. člen
Obstoječe krajevne skupnosti nadaljujejo z delom pod sedanjimi pogoji do sprejema odloka o ustanovitvi četrtnih, krajevnih oziroma vaških skupnosti ter izvolitve njihovih novih organov.
Rok za sprejem odloka iz prvega odstavka tega člena je šest mesecev po uveljavitvi statuta.
Odlok iz prvega odstavka tega člena sprejme občinski svet z večino glasov vseh članov sveta.
78. člen
Skladi mestne občine, gospodarske javne službe in javni zavodi, katerih ustanovitelj je Mestna občina Celje, morajo svoje akte uskladiti z določbami tega statuta v šestih mesecih po njegovi uveljavitvi.
79. člen
Pravne osebe iz tretjega odstavka 6. člena, ki simbole mestne občine že uporabljajo, morajo v roku treh mesecev pridobiti ustrezno soglasje.
80. člen
Do dokončanja postopkov lastninjenja oziroma privatizacije zemljišč, ki so v družbeni lastnini in do dokončanja postopkov lastninjenja oziroma privatizacije objektov in naprav, ki so v družbeni lastnini oziroma v upravljanju družbenih subjektov, ki se še niso preoblikovali v poslovne subjekte po privatizacijskih predpisih, upravlja s takšnimi zemljišči, objekti in napravami kot skrben gospodar pristojna služba občinske uprave.
81. člen
Z dnem, ko začne veljati ta statut, preneha veljati statutarni sklep Mestne občine Celje (Uradni list RS, št. 12/95), z izjemo določbe 48. člena, ki zadeva prvi odstavek 19. in 20. člena odloka o organizaciji in delovnem področju upravnih organov in organizacij Občine Celje, ki preneha veljati v roku, ki ga določa 78. člen tega statuta in določb od 35. do 42. člena statutarnega sklepa, ki prenehajo veljati z uveljavitvijo poslovnika občinskega sveta, če ni z zakonom določeno drugače.
82. člen
Ta statut začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 01300 – 1/95
Celje, dne 5. junija 1995.
Predsednik
Občinskega sveta
občine Celje
Lojze Oset l. r.
