Na podlagi 39. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86 in Uradni list RS, št. 26/90) in 29. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/94), je Občinski svet občine Kamnik na 2. seji dne 9. 2. 1995 sprejel

Sprejme se zazidalni načrt območja K 7 ALPREM, ki ga je izdelal Razvojni zavod Domžale, Ljubljanska 76, pod zaporedno št. 32/93 v avgustu 1993 in na osnovi javne razgrnitve ter javne obravnave dopolnil v septembru 1994.

Meja območja zazidalnega načrta poteka skladno določbam sprememb in dopolnitev dolgoročnega plana Občine Kamnik za obdobje 1986–2000 dopolnitev 1991, in sicer prične v severnem vogalu zemljišča parc. št. 180/2 (vse parcelne številke se nahajajo v k.o. Kamnik) in poteka po njegovem zahodnem robu, nadaljuje po zahodnih mejah parc. št. 179/4, 179/6, 179/5 ter severni meji parc. št. 176/2, kjer v podaljšku prečka reko Kamniško Bistrico (parc. št. 1504/1), zaobrne po njenem vzhodnem robu proti severu in v stičišču z obstoječo leseno brvjo pri tovarni Utok ponovno prečka reko in Usnjarsko cesto ter se naveže na njeno zahodno mejo. Nadaljuje po zahodni meji parc. št. 1423/1, ki v naravi predstavlja Usnjarsko cesto vse do njenega skrajnega zahodnega vogala, kjer diagonalno prečka parc. št. 1441/1 (cesta) in se naveže na izhodiščno točko mestnega jedra mesta Kamnik tik ob reki Kamniški Bistrici in je omejeno z vzhodno mejo reke na vzhodni strani, Usnjarsko ulico na zahodni in severni strani in Šolsko ulico na južni strani. Območje obsega 3,33 ha površin in poleg območja Alprem vključuje še severni in južni predel z obstoječo stanovanjsko zazidavo in Meso Kamnik.

Izgradnja in urejanje celotnega kompleksa temelji na prenovi in sožitju dejavnosti dveh ključnih, do sedaj proizvodnih območij Utoka in Alprema ter izhaja iz naslednjih konceptualnih osnov:
– preoblikovanju obstoječih dejavnosti v območju obravnave na način in pod pogoji, ki omogočajo etapno opuščanje obstoječih proizvodnih dejavnosti in nadomestitev teh s poslovno-storitvenimi in trgovskimi dejavnostmi,
– oblikovanju središča mestotvornih dejavnosti, ki s široko paleto možnih aktivnosti omogoča revitalizacijo območja, ki je do sedaj predstavljalo oblikovno in funkcijsko moteč element za turistične in trgovske ambicije mesta,
– izvedbi prostorskih rešitev, ki omogočajo oživitev robnih predelov območja torej tistih, ki so do sedaj predstavljali zadnje fasade (odprtje območja navzven) z izvedbo niza objektov različnih dejavnosti ob novooblikovalni pešpoti ob reki, dozidavah in fasadnih preoblikovanjih ob Usnjarski cesti ter prometnih prebojih v območje,
– izvedbi infrastrukturnih rešitev, ki omogočajo sprotno spremljanje rasti novih dejavnosti (etapne izvedbe parkirišč, garažne hiše...) in
– izvedbi ustrezne hortikulturne in arhitektonsko-oblikovalske bariere med območjem in mestno obvoznico.

Pri izgradnji in urejanju obravnavanega območja je potrebno upoštevati naslednje arhitektonsko-oblikovalske pogoje:
A) STANOVANJSKI OBJEKTI (območje med Šolsko in Usnjarsko cesto)
– oblikovati dozidave, rekonstrukcije oziroma gradnje na mestu prej porušenih objektov tako, da se podrejajo oziroma prilagajajo značilnostim ožjega prostora v katerega se uvrščajo,
– eventualno revitalizacijo objekta ob vodi izvesti v skladu s konceptom oblikovanja celotnega obvodnega sveta oziroma ga prenoviti na osnovi podrobne zgodovinske analize obstoječe stavbne strukture.
– možni novogradnji na zemljiščih parc. št. 175/8 in 180/1 zasnovati in izvesti na izhodiščih iz prve alineje tega člena odloka
B) OBJEKTI OŽJEGA JEDRA OBMOČJA (območja med stanovanjskim kompleksom na jugu in Mesom Kamnik na severu)
– oblikovati vse nove posege tako, da se rekonstrukcije objektov vežejo na preoblikovanja, dograditve in sanacije vseh cestnih fasad, ki se morajo podrediti značilnostim starega mestnega jedra oziroma se z novimi oblikovalskimi prijemi na nevsiljiv način vkomponirajo v širše območje urejanja, konkretno po stavbnih sklopih:
– objekt št. 1 (obstoječa proizvodna hala) se revitalizira z novogradnjo prizidka na južni in vzhodni strani ter kompleksnim preoblikovanjem vedutno izpostavljenih fasad, v kasnejših etapah se stari del objekta nadomesti z novim, kjer se sočasno oziroma predhodno zgradi garažna hiša v kletni etaži, namembnost objekta je poslovno-trgovska
– objekt št. 2 (obstoječa proizvodna hala) se prenovi tako, da se preoblikuje čelna, cestna in južna fasada ter spremeni namembnost v storitveno, poslovno oziroma trgovsko dejavnost, možna nadomestite z novim objektom
– objekt št. 3 (poslovna zgradba) se delno sanira, poslovna dejavnost pa dopolni s storitveno in trgovsko,
– objekt št. 4 je novogradnja z odprto pasažo v osi objekta in se tako gabaritno kot oblikovno navezuje na fasadno preoblikovani ulični niz ob Usnjarski cesti, namembnost je enaka sosednjima objektoma
– objekt št. 5 (trgovski objekt) se gabaritno dopolni s stranskima aneksoma (nadkriti pasaži), delno preoblikuje, dejavnost pa ohrani, možna odstranitev
– objekt št. 6 (proizvodna hala) se sanira tako, da se gradbeno in oblikovno sanirajo vse vedutno izpostavljene fasade, v prehodu med objektom št. 7 uredi notranji trg z iztekom preko brvi na obvoznico in objekt odpre v smeri trga, namembnost poslovna, storitvena oziroma trgovska z možnostjo formiranja študijske dejavnosti, možna nadomestitev z novim objektom
– objekt št. 7 (delavnice) se preoblikuje enako kot objekt št. 6 in dopolni z novogradnjo 7 a ob vodi, namembnost poslovna, trgovska, storitvena oziroma gostinska, možna nadomestitev z novim objektom
– objekt št. 8 je novogradnja izvedena na skupnih oblikovalskih izhodiščih celotnega obvodnega sveta in tako oblikovno kot funkcijsko sledi konceptu objekta št. 7 a,
– objekt št. 9 (stanovanjska zgradba z delavnico) ima določen maksimalni gabarit širitve in se lahko dograjuje na skupnih oblikovalskih osnovah obvodnega sveta.
Za vse objekte ležeče od vodi je obvezno izdelati skupno oblikovalsko študijo pred pričetkom izvajanja kakršnihkoli gradbenih posegov v ta del območja, kjer je obvezno upoštevati zagotovitev sozvočja objektov z rečnim potekom in proučiti možnost vkomponiranja novogradenj v obstoječi gradbeni fond z določitvijo univerzalnega rastra ter formiranjem obvodne fasade.
C) OBJEKTI SEVERNEGA DELA OBMOČJA (stanovanjski niz ob Usnjarski cesti in Meso Kamnik)
– stanovanjski niz je oblikovati pod pogoji iz sklopa določil A) tega člena odloka, s tem, da je dopustna sprememba namembnosti objektov v poslovno-trgovske kolikor se zagotovi ustrezna parkirna mesta,
– objekt Meso Kamnik je zaradi svoje vizualne izpostavljenosti glede na lego v prostoru nujno čimpreje fasadno preoblikovati po načelih zadnjega odstavka B) sklopa določil tega člena odloka ter med objektom in rečno strugo zagotoviti prost prehod za pešca (konzolni leseni obhod nad reko); v kasnejši etapi se objekt odstrani in nadomesti s kvalitetnim, glede na markantno točko arhitektonsko poudarjenim objektom.
D) ZUNANJA UREDITEV
– vse povozne površine območja so asfaltirane oziroma tlakovane, pešpoti ob glavnih komunikacijah so asfaltirane, pešpot ob reki je tlakovana, enako notranji trgi,
– zelenice, prostori za počitek in parkovne (tržne) ureditve se urejajo in redno vzdržujejo v skladu z namembnostjo in
– poteza pešpoti in ureditve oblikovane narave ob rečni strugi se izvede po predhodno izdelani študiji ureditve obvodnega sveta, ki opredeli tudi ureditev brvi in konzolnega obhoda na severu.

Infrastrukturno opremljanje objektov in naprav se izvaja na naslednjih osnovah:
Prometno omrežje območja se navezuje na glavno prometno komunikacijo v območju, Usnjarsko cesto, ki se navezuje na širši prometni sistem mesta s priključkom na Šolsko ulico (mestna povezalna cesta z obvoznico) na jugu oziroma nadaljuje s svojim iztekom v staro mestno jedro. Prometni sistem cestnega dela območja se deli na motorni in pešpromet.
Težji dostavni motorni promet se navezuje izključno na južni dovoz v območju preko Šolske ulice, ostali pa je nanjo vezan z dovozom, odvoz pa se opravlja preko navezave na osrednjo Šutensko cesto ter dalje na Ljubljansko.
Pešpromet izrablja na novo formirane poteke prometnega preboja območja K 6 Utok v podaljšku Sodnikarjeve ulice oziroma predel obvodnega sveta Kamniške Bistrice, kjer se določa izgradnja sprehajalne peš poti. Ta se z izgradnjo nove pešaste brvi poveže z obvoznico in dalje narejen Novi trg.
Notranji promet je zasnovan z izvedbo troje prečnih prometnic, pri čemer zunanji prometnici delita obstoječi Alprem od stanovanjskih predelov in sta funkcijsko napajalni cesti novoformiranega centra oziroma robnih predelov stanovanjskih sosesk. Srednja prečna, cesta pa določa centralni vstop novoformiranega centra, kjer se v eni izmed kasnejših variant določa izvedba izvozno-uvozne rampe ter izgradnja podzemne parkirne hiše.
Obstoječe vodovodno omrežje se rekonstruira in dogradi v vseh predelih, kjer se določa izgradnja novih objektov. Hidrantno omrežje temelji na obstoječem sistemu protipožarne zaščite območja in se dopolni za novozgrajene sklope objektov. Kot alternativa se določa dvoje črpališč-protipožarne vode ob iztekih obeh prometnic k reki.
Kanalizacijsko omrežje je izvedeno v ločenem sistemu. Fekalna kanalizacija območja je priključena na glavni kolektor s končno dispozicijo v centralni čistilni napravi Domžale–Kamnik, katerega trasa se zaradi novodoločenih objektov delno korigira.
Meteorna voda se odvaja preko ustrezno-dimenzioniranih lovilcev olj in maščob v glavni odvodnik, Kamniško Bistrico.
Tehnološke odplake Mesa Kamnik se obdelujejo po posebnem postopku, ter v končni fazi z odstranitvijo objekta in spremembo namembnosti tudi eliminirajo.
Napajanje območja z električno energijo se vrši z odvzema iz javnega omrežja z navezavo na obstoječo trafo postajo. V primeru znatnega povečanja potreb se določa ojačanje obstoječe trafo postaje.
Javna razsvetljava je vezana na sistem mestnega osvetljevanja glavnih komunikacij, interna pa je predmet izvedbe ob izgradnji vsakega funkcionalnega sklopa objektov posebej. Osvetlitev pešpoti ob vodi in trga pred novoformirano brvjo preko reke pa je vezana na javni sistem osvetlitve mesta.
PTT omrežje se napaja iz poštne centrale Kamnik-Center. Ob izgradnji novih objektov se dograjuje tudi notranje telefonsko omrežje.
Ogrevanje območja je izvedeno tako, da se večja kompleksa (center in Meso) ogrevata z lastnim virom preko kotlovnic na tekoče gorivo, stanovanjski predeli pa individualno s kurišč na tekoče gorivo v vsakem objektu posebej. Dolgoročno je določena priključitev območja na mestu ogrevanja mesta s plinom.
Odpadki se ločijo na več vrst, zatirajo in ločeno odvažajo odpadne embalaže (karton, star papir, polietilenske vrečke itd.) se zbirajo in vračajo dobaviteljem za reciklažo pri proizvajalcih.

Investitorji morajo pri izdelavi projektne dokumentacije zagotoviti zakonsko določene zaščitne ukrepe za preprečevanje eventualnih možnosti nastanka prekomernega hrupa v naravnem in bivalnem okolju, prekomerne emisije dima prašnih delcev in drugih snovi, ki bi imele negativne posledice v okolju.

Zazidalni načrt se izvaja v več etapah, ki se medsebojno neodvisne glede na časovno zaporedje. Vsaka etapa mora z ozirom na specifiko dejavnosti izvesti pripadajoče infrastrukturno omrežje in naprave oziroma se izvajati sočasno z etapo, ki zagotavlja ustrezne ukrepe za varstvo bivalnega in delovnega okolja. Vsebinska konkretizacija etape se opredeli v mnenju o usklajenosti posega v prostoru z ZN. Časovno zaporedje izvedbe posamezne etape je odvisno od izkazanega interesa investitorjev, oziroma v primerih celostnega oblikovanja posega, tudi od pristojnih organizacij, organov in skupnosti, ki skrbe za območja kulturno zgodovinskega spomenika.

Začasna namembnost zemljišč, ki se ne preoblikujejo v prvi oziroma predhodnih etapah ostaja enaka dosedanji. Za njih veljajo obstoječi režimi s tem, da se na teh zemljiščih dovoljujejo posegi v prostor, ki so potrebni za nemoteno realizacijo predhodnih etap.

Investitorji in izvajajalci so dolžni zagotoviti:
– zgraditev vseh podzemnih komunalnih naprav sočasno oziroma predhodno z izgradnjo samih stavbnih in površinskih objektov oziroma zgraditev vseh potrebnih podzemnih objektov, ki omogočajo kasnejšo graditev komunalnih naprav,
– zgraditev plinskega omrežja za oskrbovanje območja s plinom v fazi, ki jo opredeli program plinifikacije mesta,
– dokončanje izvajanja pričete etape z vsemi elementi pred pričetkom izvedbe naslednje etape, razen v primerih večfaznega izvajanja posamezne etape in izvedbo primerne hortikulturne ureditve obvodnega mesta,
– projektant mora že v fazi začetka izdelave projekta dobiti soglasje od prizadetih. Brez soglasja prizadetih (lastnikov zemljišča ki to niso postali na osnovi razlastitve), pa ne sme nihče začeti z nobenimi posegi na spornem področju.

Odstopanja od, s tem odlokom in grafičnim delom ZN, predpisanih gabaritov so dovoljena do 200 cm v vertikali in horizontali oziroma 300 v horizontali za infrastrukturo.
Spremembe namembnosti zemljišč, objektov in naprav izven s tem odlokom dovoljenih načeloma niso dovoljena, razen v smislu bistvenih izboljšav pogojev za bivanje in delo. Možne so oblikovne spremembe celostne podobe območja na vzhodni strani (pogled z obvoznice) na osnovi predhodnih strokovnih študij in ob soglasju pristojnih organizacij in skupnosti-soglasodajalcev in izdelovalca tega ZN.

Zazidalni načrt območja k 7 ALPREM je vsem zainteresiranim na vpogled Oddelku za okolje in prostor občine Kamnik in Zavodu za urbanistično načrtovanje občine Kamnik.

Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja pristojna urbanistična inšpekcija.

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.