Na podlagi 29. in 64. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93) je Občinski svet občine Tržič na seji dne 14. 6. 1995 sprejel
S T A T U T
Občine Tržič
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Ta statut ureja oziroma določa temeljna načela za organizacijo in delovanje Občine Tržič (v nadaljevanju: občina), organe občine, pristojnosti občine in njenih organov, oblikovanje in organizacijo občinske uprave in javnih služb, premoženje in financiranje občine, splošne in posamične akte občine, varstvo občine v razmerju do države in drugih občin, način sodelovanja občanov pri sprejemanju odločitev v občini in širših lokalnih samoupravnih skupnostih ter druga vprašanja skupnega pomena v občini, ki jih določa zakon.
2. člen
Območje občine obsega območja naselij: Bistrica pri Tržiču, Brdo, Breg ob Bistrici, Brezje pri Tržiču, Čadovlje pri Tržiču, Dolina, Gozd, Grahovše, Hudi Graben, Hudo, Hušica, Jelendol, Kovor, Križe, Leše, Loka, Lom pod Storžičem, Novake, Paloviče, Podljubelj, Popovo, Potarje, Pristava, Retnje, Ročevnica, Sebenje, Senično, Slap, Spodnje Vetrno, Tržič, Vadiče, Visoče, Zgornje Vetrno, Zvirče, Žiganja vas.
3. člen
Občina skrbi za uresničevanje in varovanje pravic in koristi svojih občanov v okviru svojih pristojnosti.
V okviru ustave in zakonov samostojno opravlja svoje zadeve in izvršuje naloge, ki so nanjo prenešene s področnimi zakoni ter naloge, ki jih s soglasjem občine prenese v občinsko pristojnost država.
4. člen
Občani uresničujejo lokalno samoupravo v občini neposredno in preko organov občine.
Občina se pri uresničevanju skupnih nalog lahko povezuje in sodeluje s sosednjimi in drugimi občinami ter širšimi lokalnimi samoupravnimi skupnostmi.
Občina sodeluje tudi z lokalnimi skupnostmi drugih držav ter z mednarodnimi organizacijami lokalnih skupnosti.
5. člen
Občani se lahko obračajo s pobudami, s peticijo ali pritožbo na katerikoli organ občine, ki jim mora odgovoriti najkasneje v 30 dneh.
6. člen
Občina je pravna oseba. Sedež občine je v Tržiču, Trg svobode 18.
Občina ima svoj grb, zastavo, himno in pečat, ki jih sprejme občinski svet s statutarnim sklepom.
7. člen
Občina ima svoj praznik in spominske dneve, ki se določijo s statutarnim sklepom.
8. člen
Občina je razdeljena na krajevne skupnosti: Bistrica pri Tržiču, Brezje pri Tržiču, Jelendol, Kovor, Križe, Leše, Lom pod Storžičem, Podljubelj, Pristava, Ravne, Sebenje, Senično, Tržič mesto, ki so pravne osebe. Nove krajevne skupnosti ustanovi občinski svet z odlokom na osnovi referenduma in po predhodnem ugotavljanju interesa na zborih krajanov. S statutarnim sklepom se določijo naloge, način financiranja, organiziranost in druge zadeve, ki so pomembne za delovanje krajevnih skupnosti.
9. člen
Svet občine (v nadaljevanju: občinski svet) lahko z odlokom prenese določene zadeve iz občinske pristojnosti v upravljanje krajevni skupnosti. Za ta namen določi občinski svet tudi ustrezna sredstva.
II. NALOGE OBČINE
10. člen
Občina samostojno ureja in opravlja lokalne zadeve javnega pomena, ki so določene s tem statutom in zakoni. Za zadovoljevanje potreb svojih prebivalcev opravlja občina zlasti naslednje naloge:
– upravlja z občinskim premoženjem,
– omogoča pogoje za gospodarski razvoj občine,
– ustvarja pogoje za gradnjo stanovanj in skrbi za povečanje najemnega sklada socialnih stanovanj,
– v okviru svojih pristojnosti ureja, upravlja in skrbi za lokalne javne službe,
– skrbi za službe socialnega skrbstva, za predšolsko varstvo, za osnovno zdravstveno varstvo, za osnovno varstvo otrok in družin, za socialno ogrožene, invalide in ostarele,
– skrbi za varstvo zraka, tal, vodnih virov, za varstvo pred hrupom, za zbiranje in odlaganje odpadkov in opravlja druge dejavnosti varstva okolja,
– ureja in vzdržuje komunalne objekte in naprave,
– skrbi za vzgojno-izobraževalno, raziskovalno, informacijsko-dokumentacijsko, društveno, turistično, kulturno in drugo dejavnost na svojem območju,
– skrbi za razvoj športa in rekreacije,
– gradi, vzdržuje in ureja lokalne javne ceste, javne poti, rekreacijske in druge javne površine,
– nadzoruje krajevne prireditve,
– organizira komunalno-redarsko službo in skrbi za red v občini,
– skrbi za požarno varnost in organizira reševalno pomoč,
– zagotavlja izvensodno poravnavo,
– organizira pomoč in reševanje za primere elementarnih in drugih nesreč,
– organizira opravljanje mrliško ogledne, pokopališke in pogrebne službe,
– določa prekrške in denarne kazni za prekrške, s katerimi se kršijo predpisi občine,
– sprejema statut občine in druge splošne akte,
– organizira občinsko upravo,
– ureja druge lokalne zadeve javnega pomena,
– sodeluje z drugimi občinami, na področju kulture, gospodarstva, sociale in športa,
– ureja lokalni promet,
– ureja prostorsko planiranje.
11. člen
Pod pogoji, ki jih določa zakon, občina predpisuje naslednje davke in druge občinske dajatve:
– davek od premoženja,
– davek na dediščine in darila,
– davek na dobitke od iger na srečo,
– davek na promet nepremičnin,
– druge, z zakonom dovoljene davke in dajatve.
III. ORGANI OBČINE
1. Splošne določbe
12. člen
Organi občine so občinski svet, župan in nadzorni odbor. Organi občine lahko imenujejo komisije in druga delovna telesa za obravnavo posameznih vprašanj.
13. člen
Organi občine se volijo za štiri leta.
14. člen
Delo občinskih organov je javno.
Javnost dela se zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu občinskih organov z navzočnostjo občanov in predstavnikov javnih občil na sejah občinskega sveta in občinskih odborov ter na druge načine, ki jih določa ta statut in poslovnik občinskega sveta.
Javnosti niso dostopne seje, dokumenti in gradiva občinskega sveta in drugih organov občine, za katere organi ugotovijo, da so zaupne narave.
15. člen
Občinski svet, nadzorni odbor, občinski odbori, občinska volilna komisija in druge komisije sveta so sklepčne, če je na njihovih sejah navzoča več kot polovica članov.
2. Občinski svet
16. člen
Občinski svet je najvišji organ odločanja v občini.
Občinski svet ima komisiji:
– za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja in
– za statut občine in poslovnik sveta.
Občinski svet ima naslednje pristojnosti:
– sprejema statut občine,
– sprejema odloke in druge akte občine,
– sprejema poslovnik za svoje delo,
– sprejema prostorske plane in druge plane razvoja občine,
– potrjuje začasne nujne ukrepe,
– sprejema občinski proračun in zaključni račun proračuna,
– ustanavlja občinske odbore ter voli in razrešuje njihove člane,
– imenuje člane nadzornega odbora,
– imenuje volilno komisijo za volitve,
– voli in razrešuje podžupane na predlog župana,
– nadzoruje delo odborov, župana in podžupanov,
– določa organizacijo in delovno področje občinske uprave ter nadzoruje njeno delo,
– odloča o pridobitvi in odtujitvi premičnin in nepremičnin, če ni s tem statutom drugače določeno,
– odloča o najemu občinskih posojil, izdajanju garancij in poroštev,
– razpisuje referendume,
– daje pobudo za sklice zborov občanov,
– ustanavlja gospodarske in druge javne zavode ter javne gospodarske službe in gospodarska podjetja,
– daje koncesije,
– določa prispevke za opravljanje komunalnih storitev,
– daje soglasje k prevzemu opravljanja državnih nalog,
– izvoli člane sosveta načelnika upravne enote,
– odloča o drugih zadevah, ki jih določa zakon in ta statut,
– razpisuje in podeljuje občinska priznanja.
17. člen
Občinski svet daje mnenje k imenovanju predstojnika upravne enote.
Občinski svet odloča o vseh, na občino prenešenih pristojnosti, če zakon ne določa, da o teh zadevah odloča drug občinski organ.
18. člen
Občinski svet ima 24 članov.
Občinski svet se voli na podlagi splošne in enake volilne pravice z neposrednim in tajnim glasovanjem.
Občinski svet se voli v skladu z zakonom.
Za volitve občinskega sveta se občina lahko razdeli na volilne enote, ki jih določi odlok občinskega sveta.
19. člen
Občinski svet se konstituira na svoji prvi seji.
Prvo sejo občinskega sveta skliče dotedanji predsednik občinskega sveta. Do izvolitve novega predsednika občinskega sveta vodi sejo najstarejši član sveta.
20. člen
Občinski svet izmed svojih članov izvoli predsednika in podpredsednika sveta.
Predsednik sveta predstavlja občinski svet in vodi njegovo delo.
Podpredsednik sveta pomaga predsedniku pri njegovem delu in po njegovem pooblastilu opravlja posamezne zadeve iz njegovega delovnega področja.
Občinski svet lahko imenuje tajnika sveta, ki opravlja organizacijske, strokovne in administrativne naloge za občinski svet, odbore in komisije ob sodelovanju občinske uprave, pomaga predsedniku pri pripravljanju in vodenju sej sveta, vodi zapisnik in opravlja druge zadeve po nalogu predsednika.
21. člen
Kandidature za predsednika, podpredsednika in tajnika občinskega sveta lahko vloži v pisni obliki skupina najmanj petih članov sveta.
Kandidat je izvoljen z večino glasov prisotnih članov sveta. Če pri prvem glasovanju nobeden kandidat ne dobi zahtevane večine, se glasovanje ponovi. Pri ponovnem glasovanju se glasuje o tistih dveh kandidatih, ki sta pri prvem glasovanju dobila največ glasov.
Predsednik sveta je razrešen z izvolitvijo novega predsednika.
22. člen
Občinski svet dela na rednih in izrednih sejah. Redne seje sklicuje predsednik občinskega sveta. Na zahtevo župana, nadzornega odbora ali na zahtevo najmanj četrtine članov sveta pa mora sklicati sejo sveta v roku enega meseca.
Dnevni red seje sveta predlaga predsednik sveta po predlogu predlagatelja.
23. člen
Župan, tajnik občinske uprave, predsedniki odborov in komisij sveta so se na zahtevo občinskega sveta dolžni udeležiti seje in odgovarjati na vprašanja članov občinskega sveta.
24. člen
Občinski svet sprejema odločitve z večino navzočih članov, razen če zakon ali ta statut določa drugačno večino.
Glasovanje je javno. Tajno se glasuje le, kadar tako določa zakon, statut ali kadar se za tajno glasovanje odloči občinski svet.
25. člen
Občinski svet ima svoj poslovnik, s katerim podrobneje ureja način dela, postopek odločanja in razmerja do drugih občinskih organov.
Svet sprejema poslovnik z dvetretjinsko večino navzočih članov.
3. Občinski odbori
26. člen
Občinski svet ustanovi naslednje odbore:
– odbor za okolje in prostor,
– odbor za družbene dejavnosti,
– odbor za gospodarstvo in finance,
– odbor za lokalno samoupravo.
Občinski svet po potrebi ustanovi tudi druge odbore.
Občinski svet z odlokom ustanovi odbor za varstvo uporabnikov javnih dobrin in mu določi naloge.
Člane odborov izvoli občinski svet izmed članov sveta in občanov.
Odbori štejejo od 5 do 7 članov.
27. člen
Odbor za okolje in prostor obravnava predvsem:
– urbanizem in prostorsko planiranje,
– varstvo naravne dediščine,
– razvoj mesta, ohranitev in revitalizacijo starega mestnega jedra in drugih naselij,
– izgradnjo, vzdrževanje in upravljanje z energetskimi, vodovodnimi in drugimi komunalnimi objekti in napravami,
– izgradnjo, vzdrževanje in upravljanje z javnimi cestami, javnimi potmi, parkirišči, trgi, parki in drugimi javnimi površinami,
– urejanje lokalnega prometa,
– stanovanjsko problematiko,
– izgradnjo, vzdrževanje in upravljanje s pokopališči,
– javne službe s področja komunalnih dejavnosti,
– varstvo tal in vodnih virov,
– varstvo zraka, varstvo pred hrupom ter zbiranje in deponiranje odpadkov.
28. člen
Odbor za družbene dejavnosti obravnava predvsem:
– razvoj zdravstva, socialnega skrbstva, predšolskega varstva, varstva otrok in družine, invalidov in ostarelih,
– razvoj vzgoje in izobraževanja na nižji, srednji in visoki stopnji,
– razvoj kulturne, raziskovalne, knjižničarske, informacijsko-dokumentacijske dejavnosti,
– razvoj športa in rekreacije,
– področje požarne varnosti in civilne zaščite,
– varstvo kulturne dediščine.
29. člen
Odbor za gospodarstvo in finance obravnava predvsem:
– sodelovanje med občino in gospodarskimi subjekti,
– razvoj kmetijstva,
– razvoj obrti in podjetništva,
– razvoj turizma in podeželja,
– pogoje za razvoj vseh gospodarskih dejavnosti,
– razvoj demografsko ogroženih območij,
– davčno politiko občine,
– bilanco občinskega premoženja,
– proračun,
– financiranje porabnikov občinskega proračuna,
– gospodarjenje z občinskim premoženjem in sredstvi.
30. člen
Odbor za lokalno samoupravo obravnava predvsem:
– lokalno samoupravo v občini ter krajevnih skupnostih,
– povezovanje občine v širše lokalne skupnosti,
– preoblikovanje občine,
– financiranje krajevnih skupnosti.
4. Nadzorni odbor
31. člen
Nadzorni odbor:
– opravlja nadzor nad razpolaganjem s premoženjem občine,
– nadzoruje zakonitost, namenskost in smotrnost porabe sredstev občinskega proračuna,
– nadzoruje finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev.
Nadzorni odbor najmanj dvakrat letno poroča občinskemu svetu o svojih ugotovitvah.
32. člen
Nadzorni odbor šteje pet članov.
Člani nadzornega odbora ne morejo biti člani občinskega sveta, občinski uradniki in drugi javni uslužbenci ter člani poslovodstev organizacij, ki so uporabniki proračunskih sredstev.
5. Župan
33. člen
Občina ima župana in enega ali več podžupanov.
Župan opravlja svoje delo poklicno.
Župan lahko na lastno željo delo opravlja tudi nepoklicno.
Župan je izvoljen na neposrednih volitvah, podžupane pa izvoli občinski svet na predlog župana.
34. člen
Župan opravlja naslednje naloge:
– predstavlja in zastopa občino,
– predlaga gradiva, ki jih pripravi občinska uprava za seje občinskega sveta,
– skrbi in odgovarja za izvajanje odločitev občinskega sveta,
– vodi, nadzoruje in usmerja delo občinske uprave,
– imenuje projektne skupine in komisije iz pristojnosti občinske uprave,
– skrbi za izvrševanje proračuna,
– skladno s statutom in proračunom odloča o najetju posojil med letom,
– opravlja tudi druge zadeve, ki jih določa zakon in ta statut.
35. člen
Župan mora zadržati izvajanje nezakonitih odločitev občinskega sveta. Svojo odločitev mora pojasniti na naslednji seji občinskega sveta.
Če se odločitve sveta nanašajo na zadeve, ki so bile z zakonom poverjene občini, mora župan opozoriti pristojno ministrstvo na nezakonitost oziroma neprimernost odločitve.
36. člen
Župan ima pravico udeleževati se sej občinskega sveta in občinskih odborov, sej nadzornega odbora pa le na njegovo povabilo.
37. člen
Podžupani pomagajo županu pri njegovem delu in ga nadomeščajo v njegovi odsotnosti.
Župan lahko pooblasti podžupana ali podžupane za opravljanje posamičnih nalog iz svoje pristojnosti.
6. Neposredne oblike odločanja občanov
38. člen
Neposredne oblike odločanja občanov o lokalnih zadevah so zbor občanov, referendum in ljudska iniciativa.
39. člen
Zbore občanov sklicuje župan na lastno pobudo, na pobudo občinskega sveta ali na zahtevo najmanj 5% volivcev v občini.
40. člen
Zbori občanov:
– razpravljajo o delu občinskih organov,
– razpravljajo o povezovanju z drugimi občinami,
– razpravljajo o lokalni problematiki,
– razpravljajo o spremembah območja občine,
– razpravljajo in dajejo mnenja o zadevah v javni obravnavi.
41. člen
Občinski svet lahko o kakšnem svojem aktu ali drugi odločitvi razpiše referendum na lastno pobudo, mora pa ga razpisati, če to zahteva najmanj pet odstotkov volivcev v občini.
Pravico glasovati na referendumu imajo vsi občani, ki imajo pravico voliti člane občinskega sveta.
Odločitev na referendumu je sprejeta, če zanjo glasuje večina volivcev, ki so glasovali.
42. člen
Postopek za izvedbo referenduma vodijo organi, ki vodijo lokalne volitve.
Glede glasovanja na referendumu in drugih vprašanj, ki niso urejena v tem statutu, veljajo določbe zakona o referendumu in ljudski iniciativi, na njegovi podlagi pa se smiselno uporabljajo tudi določbe zakona o lokalnih volitvah.
43. člen
Občinski svet oziroma župan lahko razpišeta svetovalni referendum o posameznih vprašanjih posebnega pomena, da se ugotovi volja občanov.
Svetovalni referendum se lahko razpiše za vso občino ali njen del.
Svetovalni referendum se mora razpisati na zahtevo najmanj petih odstotkov volivcev v občini oziroma krajevni skupnosti.
Svetovalni referendum ne zavezuje občinskih organov.
Glede izvedbe svetovalnega referenduma se smiselno uporabljajo določbe 41. in 42. člena tega statuta.
44. člen
Najmanj pet odstotkov volivcev v občini lahko zahteva izdajo ali razveljavitev splošnega akta ali druge odločitve iz pristojnosti občinskega sveta oziroma drugih občinskih organov.
Če se zahteva nanaša na razveljavitev splošnega akta občinskega sveta, mora ta obravnavo zahteve uvrstiti na prvo naslednjo sejo, o njej pa odločiti najkasneje v treh mesecih.
Če se zahteva nanaša na druge odločitve v občinskih organih, mora pristojni organ o njej odločiti najkasneje v enem mesecu.
Glede postopka vložitve zahteve iz prvega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo določbe zakona o referendumu in o ljudski iniciativi, ki urejajo ljudsko iniciativo.
IV. OBČINSKA UPRAVA
45. člen
Občinsko upravo praviloma vodi župan.
Občinsko upravo lahko vodi tajnik, ki ga na predlog župana imenuje občinski svet.
Župan lahko pooblasti tajnika za vodenje občinske uprave in podpisovanje določenih aktov poslovanja.
46. člen
Za delo občinske uprave je župan odgovoren svetu, tajnik pa županu.
47. člen
Upravne naloge občinske uprave opravljajo tajnik, predstojniki organov, višji upravni delavci, upravni in strokovno tehnični delavci.
Župan imenuje v skladu z načrtom delovnih mest uprave višje upravne delavce, upravne in strokovno tehnične delavce.
48. člen
Višji upravni delavci, upravni in strokovno tehnični delavci so upravičeni do plače, ki jo v skladu z zakonom ter načrtom delovnih mest in pravilnikom o nagrajevanju določi župan. Sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi določi župan in jo predloži v vednost občinskemu svetu.
Občinska uprava izvaja odloke, odredbe, pravilnike in navodila, ki jih izdajata občinski svet in župan po pooblastilu sveta.
Uprava izvaja tudi zakone in druge predpise države, kadar občinska uprava v skladu z zakonom odloča o upravnih stvareh iz državne pristojnosti.
49. člen
Posamične akte iz izvirne pristojnosti občine izdajajo tajnik in predstojniki upravnih organov. Župan lahko pooblasti delavce uprave, ki izpolnjujejo zakonske pogoje za odločanje o upravnih stvareh, za opravljanje posameznih dejanj v postopku ali za vodenje celotnega postopka in za odločanje o upravnih stvareh.
Osebe iz prejšnjega odstavka odločajo tudi o upravnih stvareh iz prenesene državne pristojnosti in na podlagi javnih pooblastil, če ni z zakonom drugače določeno.
50. člen
V upravnem postopku o upravnih stvareh iz občinske in prenesene državne pristojnosti odločajo uradne osebe po zakonu o splošnem upravnem postopku in po posebnih postopkih, določenih z zakonom.
51. člen
Tajnik skrbi in je odgovoren za dosledno izvajanje zakona o splošnem upravnem postopku in drugih predpisov o upravnem postopku ter zagotavlja vodenje evidence o upravnih stvareh v skladu s predpisi.
52. člen
O upravnih stvareh iz občinske izvirne pristojnosti lahko odloča samo uradna oseba, ki je pooblaščena za opravljanje teh zadev in ima višjo ali visoko strokovno izobrazbo in opravljen preizkus strokovne usposobljenosti za dejanja v upravnem postopku, v skladu s posebnim zakonom. V enostavnih upravnih stvareh lahko na prvi stopnji odloča tudi uradna oseba, ki ima srednjo strokovno izobrazbo in strokovni izpit.
53. člen
O pritožbah zoper posamične akte iz izvirne pristojnosti občinske uprave odloča župan. Zoper odločitev župana je dopusten upravni spor.
O pritožbah zoper posamične akte, ki jih v zadevah iz državne pristojnosti in na podlagi javnih pooblastil na prvi stopnji izdaja občinska uprava, odloča ministrstvo, pristojno za ustrezno področje oziroma njegov organ v sestavi.
54. člen
O izločitvi župana odloča občinski svet. Če svet ugodi zahtevi za izločitev župana, odloča o konkretni upravni zadevi namesto župana predsednik občinskega sveta.
O izločitvi tajnika odloča župan.
O izločitvi uradne osebe odloča župan, če pa upravo vodi po pooblastilu župana tajnik, odloča o izločitvi uradnih oseb tajnik.
V. OBČINSKE JAVNE SLUŽBE
55. člen
Občina zagotavlja opravljanje javnih služb, ki jih sama določi in javnih služb, za katere je tako določeno z zakonom (lokalne javne službe). Opravljanje lokalnih javnih služb zagotavlja občina:
– neposredno v okviru občinskih služb (občinske uprave),
– z ustanavljanjem javnih gospodarskih in drugih javnih zavodov ter javnih gospodarskih služb,
– z dajanjem koncesij,
– z vlaganjem lastnega kapitala v dejavnost oseb zasebnega prava.
56. člen
Občina organizira obvezne gospodarske javne službe, ki so določene z zakonom, na naslednjih področjih:
– oskrba s pitno vodo,
– odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih in padavinskih voda,
– ravnanje s komunalnimi odpadki in odlaganje ostankov komunalnih odpadkov,
– javna snaga in čiščenje javnih površin,
– urejanje javnih poti, površin za pešče in zelenih površin,
– pregledovanje, nadzorovanje in čiščenje kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva zraka,
– na drugih področjih, določenih z zakonom.
57. člen
Občina lahko organizira izbirne gospodarske javne službe, ki jih določi z odlokom, za naslednja področja:
– oskrba industrijskih porabnikov z vodo ter oskrba naselij s požarno vodo v javni rabi,
– oskrba naselij s plinom iz lokalnih omrežij,
– urejanje pokopališč in oddajanje prostorov za grobove v najem,
– pogrebne storitve,
– javna razsvetljava v naseljih, ki obsega razsvetljavo prometnih in drugih javnih površin v naselju,
– gospodarjenje z javnimi komunalnimi objekti,
– urejanje javnih parkirišč in parkirnih hiš,
– urejanje ulic, trgov in lokalnih cest v mestu in v naseljih mestnega značaja,
– urejanje lokalnih cest,
– urejanje prometne in neprometne signalizacije in prometnih režimov,
– javni mestni promet, ki obsega javni prevoz potnikov v mestu in primestnih naseljih z javnimi prevoznimi sredstvi,
– taksi služba,
– upravljanje, vzdrževanje in razvoj sistemov za kabelski prenos RTV signalov,
– plakatiranje in obveščanje.
58. člen
Občinski svet lahko določi kot izbirno gospodarsko javno službo tudi na drugih področjih, kadar zagotavljanja proizvodov in storitev za javne potrebe ni mogoče zagotavljati na trgu, so pa ti proizvodi in storitve pogoj:
– za izvrševanje nalog občine,
– za izvrševanje gospodarskih, socialnih ali ekoloških funkcij občine,
– ali kadar občina prevzema subsidiarno sanacijsko odgovornost.
59. člen
Občinski svet z odlokom o gospodarskih javnih službah določi vrste javnih služb ter načine in oblike njegovega izvajanja.
Občinski svet z odlokom ustanovi javna podjetja in javne zavode.
VI. PREMOŽENJE IN FINANCIRANJE OBČINE
60. člen
Premoženje občine sestavljajo nepremičnine in premičnine v lasti občine, denarna sredstva in pravice.
Občinski svet odloča o pridobitvi in odtujitvi premičnin in nepremičnin. Odsvojitev nepremičnin je možna, kadar se zanjo odloči dve tretjini članov občinskega sveta.
Župan odloča o pridobitvi in odtujitvi premičnin do vrednosti, za katero ni predpisan javni razpis.
61. člen
Občina pridobiva prihodke iz lastnih virov iz davkov, taks, pristojbin in drugih dajatev v skladu z zakonom.
62. člen
Prihodki in odhodki za posamezne namene financiranja javne porabe so zajeti v proračunu občine.
Proračun občine sestavljata bilanca prihodkov in odhodkov ter račun financiranja.
V bilanci prihodkov in odhodkov se izkazujejo načrtovani prihodki občine po virih in vrstah, načrtovani odhodki pa v skupnih zneskih in po posameznih namenih.
V računu financiranja se izkaže odplačevanje dolgov in zadolževanje občine.
63. člen
Sredstva proračuna se smejo uporabljati le za namene, ki so določeni s proračunom. V imenu občine se smejo prevzemati obveznosti le v okviru sredstev, ki so v proračunu predvidena za posamezne namene.
Sredstva proračuna se lahko uporabijo, če so izpolnjeni vsi s statutom in z zakonom predpisani pogoji za uporabo sredstev.
64. člen
Za izvrševanje proračuna je odgovoren župan, če ni z odlokom občine drugače določeno.
65. člen
Če se zaradi neenakomernega pritekanja prihodkov proračuna izvrševanje proračuna ne more uravnovesiti, se lahko za začasno kritje odhodkov uporabijo sredstva rezerve občine ali najame posojilo največ 5% sprejetega proračuna, ki mora biti odplačano do konca proračunskega leta. O najetju posojila odloča župan, o čemer obvesti svet na prvi naslednji seji.
66. člen
Občina oblikuje svoje rezerve, v katere izloča del skupno doseženih prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov, ki se določi vsako leto s proračunom, vendar najmanj 0,5% prihodka. Odstotek izločanja sredstev določi občinski svet na predlog župana z odlokom o proračunu občine.
Izločanje v rezervo se praviloma opravi vsak mesec, vendar najpozneje do 31. decembra tekočega leta.
Izločanje prihodkov v rezerve preneha, ko dosežejo rezerve občine 2% letnih doseženih prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov za zadnje leto.
67. člen
Rezerva se uporablja:
1. za odhodke, nastale kot posledica izrednih razmer, kot so zlasti suša, potres, poplave in druge naravne oziroma ekološke nesreče, epidemije oziroma preprečevanje epidemij, živalske kužne bolezni in rastlinski škodljivci;
2. za zagotovitev sredstev proračuna, kadar prihodki pritekajo neenakomerno;
3. za kritje proračunskega primanjkljaja. Sredstva za namene iz 1. in 3. točke prejšnjega odstavka se dajejo praviloma brez obveznosti vračanja, sredstva iz 2. točke morajo biti vrnjena v rezerve do konca leta.
O uporabi sredstev iz 1., 2. in 3. točke odloča občinski svet.
Župan odloča o uporabi sredstev za namene iz 1. točke prvega odstavka tega člena do zneska, določenega v odloku proračuna za tekoče leto.
68. člen
Po preteku leta, za katero je bil sprejet proračun, sprejme občinski svet na predlog župana odlok o zaključnem računu proračuna za preteklo leto.
V zaključnem računu proračuna se izkažejo predvideni in doseženi prihodki, predvideni in doseženi odhodki ter predvidena in dosežena izvršitev računa financiranja.
Občinski svet sprejme hkrati z zaključnih računom proračuna tudi premoženjsko bilanco občine na dan 31. decembra leta, za katerega se sprejema zaključni račun proračuna. Odlok o zaključnem računu proračuna predloži župan občinskemu svetu do konca marca tekočega leta za preteklo leto.
69. člen
Občina se sme zadolževati z izdajo vrednostnih papirjev, garancij, poroštev in z najetjem posojil.
Občina izda vrednostne papirje v skladu z zakonom.
Občina se ne sme zadolževati v tujini, razen na podlagi zakona.
70. člen
Občina se lahko zadolži le za financiranje investicij v infrastrukturne objekte in naprave, namenjene za opravljanje gospodarskih in drugih javnih služb.
O zadolžitvi odloča občinski svet.
O zadolžitvi občina obvesti Ministrstvo za finance.
71. člen
Javna podjetja in javni zavodi, katerih ustanoviteljica je občina, se smejo zadolževati le s soglasjem ustanovitelja. O soglasju odloča občinski svet.
Občina sme dajati poroštva za izpolnitev obveznosti javnih podjetij in javnih zavodov, katerih ustanoviteljica je, vendar največ do 5% zagovoljene porabe v letu, v katerem se daje poroštvo.
72. člen
Prihodki občine za financiranje zagotovljene porabe so:
– upravne takse,
– posebna taksa za uporabo igralnih avtomatov zunaj igralnic.
Prihodki iz prejšnjega odstavka pripadajo občini v višini, ki je določena z zakonom o njegovi uvedbi.
Za financiranje zagotovljene porabe pripada občini tudi del prihodkov od dohodnine v višini, ki je določena z zakonom.
73. člen
Sredstva za tekočo finančno izravnavo se zagotavljajo iz državnega proračuna v primeru, če občina ne more zagotoviti zagotovljene porabe iz prihodkov.
74. člen
Prihodki občine za financiranje drugih nalog so:
– davek od premoženja,
– nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča,
– krajevne takse,
– komunalne takse,
– pristojbine,
– odškodnina zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča in gozda,
– prihodke uprave,
– prihodki, določeni z drugimi akti,
– dohodki od občinskega premoženja.
Prihodki iz prejšnjega odstavka pripadajo občini v višini, ki je določena v aktu o njegovi uvedbi.
75. člen
Za odhodke občin za financiranje opravljanja nujnih nalog (v nadaljnjem besedilu: zagotovljena poraba) se štejejo:
– sredstva za delo občinskih organov in občinske uprave,
– sredstva za izvajanje dejavnosti na področju osnovnega izobraževanja, raziskovalne dejavnosti, kulture, športa, socialnega varstva, otroškega varstva, zdravstvenega varstva in drugih dejavnosti,
– subvencije in tekoči prenosi v gospodarske javne službe (komunalna dejavnost, stanovanjska, cestna dejavnost, gospodarjenje s prostorom, varstvo okolja, druge dejavnosti),
– sredstva za požarno varstvo in za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami,
– sredstva za mrliško ogledno službo,
– sredstva za razvoj podjetništva, obrti, kmetijstva, turizma in trgovine.
76. člen
Finančno poslovanje opravlja upravni organ, pristojen za finance.
VII. SPLOŠNI IN POSAMIČNI AKTI OBČINE
1. Splošni akti občine
77. člen
Občinski svet sprejme statut občine in poslovnik za delo občinskega sveta.
Občinski svet sprejema odloke, odredbe, pravilnike in navodila kot splošne pravne akte.
Občinski odbor lahko sprejme poslovnik za svoje delo.
Občinski svet sprejema prostorske in druge plane razvoja občine, občinski proračun in zaključni račun.
78. člen
Statut je temeljni splošni akt občine, ki ga sprejme svet z dvetretjinsko večino glasov vseh članov občinskega sveta. Po enakem postopku se sprejemajo tudi statutarni sklepi.
79. člen
S poslovnikom, ki ga sprejme občinski svet z dvetre- tjinsko večino navzočih članov, se uredi organizacija in način dela občinskega sveta ter uresničevanje pravic in dolžnosti članov občinskega sveta.
80. člen
Z odlokom ureja občina zadeve iz svoje pristojnosti, ustanavlja organe občinske uprave in določa način njihovega dela ter ustanavljanje javne službe, javna podjetja in javne zavode.
Z odlokom ureja občina tudi zadeve iz prenesene pristojnosti, kadar je tako določeno z zakonom.
81. člen
Proračun občine in zaključni račun proračuna se odreja z odlokom.
Z odlokom o proračunu občine se razporedijo vsi prihodki in odhodki za posamezne namene financiranja javne porabe v občini.
Občinski proračun se sprejme za proračunsko leto, ki se začne in konča hkrati s proračunskim letom za državni proračun.
Občinski proračun je sprejet, če zanj glasuje večina navzočih članov občinskega sveta.
82. člen
Z odredbo uredi občina določene razmere, ki imajo splošen pomen ali odreja način ravnanja v takih razmerah.
83. člen
S pravilnikom se razčlenijo posamezne določbe statuta ali odloka v procesu njunega izvrševanja.
84. člen
Z navodilom se podrobneje predpiše način dela organov občinske uprave pri izvrševanju določb statuta ali odloka.
2. Postopek za sprejem odloka
85. člen
Besedilo odloka lahko predlaga župan, vsak član občinskega sveta, občinski odbor ali najmanj pet odstotkov volivcev v občini.
Predlog odloka pošlje predlagatelj predsedniku občinskega sveta in županu. Župan se je do predloga dolžan pisno opredeliti in tako dopolnjen predlog posredovati občinskemu svetu v obravnavo.
86. člen
Predsednik občinskega sveta pošlje predlog odloka članom občinskega sveta praviloma 15 dni pred sejo sveta, na kateri bo obravnavan predlog odloka.
87. člen
Občinski svet razpravlja o predlogu odloka na dveh obravnavah.
Občinski svet lahko na seji odloči, da se odlok sprejme po enofaznem postopku.
88. člen
Kadar to zahtevajo izredne potrebe občine, naravne nesreče ali kadar gre za manj pomembne spremembe odlokov, lahko občinski svet sprejme odlok po hitrem postopku.
Pri hitrem postopku se združita prva in druga obravnava predloga odloka na isti seji.
O uporabi hitrega postopka odloči občinski svet na začetku seje pri določanju dnevnega reda. Hitri postopek lahko predlaga vsak predlagatelj odloka.
89. člen
Statut, odloki in drugi predpisi občine morajo biti objavljani v uradnem glasilu in pričnejo veljati 15. dan po objavi, če ni v njih drugače določeno.
3. Posamični akti občine
90. člen
Posamični akti občine so odločbe in sklepi.
S posamičnimi akti odloča občina o upravnih stvareh iz lastne pristojnosti, iz prenesene pristojnosti ter na podlagi javnih pooblastil.
Občina odloča s posamičnimi akti o upravnih stvareh, in sicer:
– o upravnih stvareh iz svoje izvirne pristojnosti,
– o upravnih stvareh iz prenesene državne pristojnosti,
– o upravnih stvareh na podlagi javnih pooblastil.
VIII. VARSTVO OBČINE V RAZMERJU DO DRŽAVE IN ŠIRŠIH LOKALNIH SKUPNOSTI
91. člen
Občinski svet ali župan lahko vloži zahtevo za presojo ustavnosti in zakonitosti predpisov države, s katerimi se posega v ustavni položaj in v pravice občine, oziroma če se s predpisi pokrajine brez pooblastila ali soglasja občine posega v njene pravice.
92. člen
Občinski svet ali župan lahko začneta pred ustavnim sodiščem spor o pristojnosti, če Državni zbor ali vlada s svojimi predpisi urejata razmerja, ki so po ustavi in zakonih v pristojnosti občine. Enako lahko postopa, če pokrajina ali druga občina posega v njeno pristojnost.
93. člen
Občina lahko kot stranka v upravnem sporu spodbija konkretne upravne akte in ukrepe, s katerimi državni organi izvršujejo oblastni nadzor. Upravni spor lahko sprožita tudi, če osebe javnega in zasebnega prava z dokončnimi upravnimi akti uveljavljajo pravice na škodo javnih koristi občine.
94. člen
Občina lahko vstopi v upravni ali sodni postopek kot stranka ali kot stranski intervenient, če bi lahko bile v teh postopkih, oziroma če so z že izdanimi akti prizadete pravice in koristi občine, določene z ustavo in zakoni.
95. člen
Občinski odbori so dolžni za potrebe občinskega sveta oblikovati mnenje glede pripravljajočih se predpisov, ki se tičejo koristi občine in širše lokalne skupnosti. Na tej podlagi oblikuje občinski svet svoje mnenje, ki ga pošlje Državnemu zboru.
IX. MEDOBČINSKO SODELOVANJE IN POVEZOVANJE
96. člen
Občina se lahko poveže z drugimi občinami v širšo lokalno skupnost zaradi uresničevanja skupnih koristi.
Odločitev o vključitvi občine v širšo lokalno skupnost se sprejema z referendumom.
S statutarnim sklepom o vključitvi občine v širšo lokalno skupnost se določijo okvirne naloge, ki jih bo občina prenesla nanjo. S potrditvijo statuta širše lokalne skupnosti občinski svet dokončno odloči o prenosu občinske pristojnosti.
X. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
97. člen
Z dnem uveljavitve tega statuta preneha veljati statut občine Tržič, ki je veljal do objave tega statuta v Uradnem listu in na njegovi podlagi sprejeti predpisi, ki niso skladni s tem statutom.
98. člen
Predpise in druge splošne akte, predvidene s tem statutom, je potrebno sprejeti v roku enega leta po uveljavitvi tega statuta. V tem roku je potrebno uskladiti predpise in druge splošne akte občine z določbami tega statuta.
99. člen
Ta statut začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
100. člen
Spremembe statuta lahko predlaga vsak član občinskega sveta, organ občine ali 5% volilcev v občini. Spremembe statuta sprejema občinski svet z dvetretjinsko večino vseh članov sveta.
Št. 013-01/95-08
Tržič, dne 14. junija 1995.
Predsednik
Občinskega sveta
občine Tržič
Peter Smuk, dipl. inž. l.r.
