Na podlagi 64. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93; 6/94 - odločba US RS, št. U-I-13/94-95, 45/94 - odločba US RS, št. U-I-144/94-18 in Uradni list RS, št. 57/94 in 14/95) je svet Mestne občine Slovenj Gradec na seji dne 25. 4. 1995 sprejel

Mestna občina Slovenj Gradec je ustanovljena z zakonom o ustanovitvi občin ter o določitvi njihovih območij (Uradni list RS, št. 60/94 in 69/94).
Mestna občina Slovenj Gradec obsega območja naslednjih naselij: Brda, Gmajna, Golavabuka, Gradišče, Graška Gora, Legen, Mislinjska Dobrava, Pameče, Podgorje, Raduše, Sele-del, Slovenj Gradec, Spodnji Razbor, Stari trg, Šmartno pri Slovenj Gradcu, Šmiklavž, Tomašaka vas, Troblje, Turiška vas, Vodriž, Vrhe in Zgornji Razbor.

Mestna občina Slovenj Gradec varuje koristi svojega prebivalstva. V okviru ustave in zakonov samostojno opravlja svoje zadeve in izvršuje naloge, ki so nanjo prenešene s področnimi zakoni ter naloge, ki jih s soglasjem mestne občine prenese v občinsko pristojnost država.

Občani uresničujejo lokalno samoupravo v mestni občini neposredno in preko organov mestne občine.
Mestna občina se pri uresničevanju skupnih nalog povezuje in sodeluje s sosednjimi in drugimi občinami ter širšimi lokalnimi samoupravnimi skupnostmi.

Mestna občina Slovenj Gradec je pravna oseba.
Sedež mestne občine je v Slovenj Gradcu, Šolska ulica 5.
Mestna občina Slovenj Gradec ima dva pečata okrogle oblike premerov 35 mm in 22 mm, z vsebino “Mestna občina Slovenj Gradec”. V sredini pečata je grb Mestne občine Slovenj Gradec.
Mestna občina Slovenj Gradec ima svoj grb in zastavo.
Uporabo grba in zastave določa odlok o uporabi grba in zastave.
Mestna občina ima svoj praznik, ki ga določi z odlokom svet mestne občine.
Zaslužnim občanom in drugim fizičnim in pravnim osebam lahko svet mestne občine podeli priznanja in nagrade mestne občine. Pogoje za podeljevanje nagrad in priznanj določi svet mestne občine s posebnim odlokom.

Zaradi zadovoljevanja določenih potreb lahko na podlagi interesa prebivalcev, ki se ugotovi na zborih krajanov, svet mestne občine z odlokom ustanovi krajevno skupnost, četrtno skupnost ali vaško skupnost.
Krajevne skupnosti, četrtne skupnosti ali vaške skupnosti niso pravne osebe.
Kadar pa nastopa krajevna skupnost, četrtna skupnost ali vaška skupnost v pravnem prometu s svojimi sredstvi, ki niso lastnina mestne občine in niso sredstva proračuna mestne občine, lahko na podlagi sklepa sveta mestne občine sklepa posle v svojem imenu in za svoj račun.
Strokovna in administrativna opravila za krajevne, četrtne ali vaške skupnosti opravlja uprava mestne občine.

V krajevni, vaški ali četrtni skupnosti se lahko v skladu z odlokom sveta mestne občine in zagotovitvijo finančnih sredstev opravlja del nalog, ki jih ima po zakonu o lokalni samoupravi mestna občina.

Mestna občina Slovenj Gradec se lahko povezuje v pokrajino in sodeluje z drugimi občinami in institucijami v Republiki Sloveniji in v zamejstvu za opravljanje skupnih zadev in zaradi uresničevanja skupnih interesov na načelih prostovoljnosti in solidarnosti.

Mestna občina po svojih organih samostojno ureja in opravlja vse lokalne zadeve javnega pomena, določene s tem statutom in zakoni, zlasti pa:
1. na področju normativnega urejanja:
– sprejema statut mestne občine, odloke in druge akte mestne občine;
– sprejema proračun in zaključni račun mestne občine;
– sprejema načrt razvoja mestne občine;
– sprejema prostorske plane in prostorsko izvedbene akte;
– predpisuje lokalne davke;
– ureja upravljanje z energetskimi in vodovodnimi komunalnimi objekti;
– ureja javne ceste, javne poti, rekreacijske ter druge javne površine;
– ureja javni red v mestni občini;
– ureja delovanje uprave mestne občine;
– ureja občinske javne službe;
– ureja način in pogoje upravljanja s premoženjem mestne občine;
– ureja druge lokalne zadeve javnega pomena;
– določa prekrške in denarne kazni za prekrške, s katerimi se kršijo predpisi mestne občine;
– določa cene komunalnih storitev (proizvodnja in distribucija vode, prečiščevanje in odvajanje odplak, prenos in distribucija plina, proizvodnja in distribucija toplote, odnašanje in odlaganje odpadkov); določa cene storitev pogrebne službe (urejanje in vzdrževanje pokopališč);
– določa ekonomske cene vzgoje in varstva predšolskih otrok (dejavnost zavodov za dnevno bivanje otrok);
– določa osnovno zdravstveno mrežo na primarni ravni ter lekarniško dejavnost;
– sestavlja premoženjsko bilanco, s katero izkazuje vrednost svojega premoženja;
– vodi postopek oddaje socialnih stanovanj v najem;
– vodi postopek sklepanja zakonskih zvez;
– izdaja koncesije na podlagi zakonskih pooblastil na vseh področjih lokalne samouprave;
– izdaja lokacijska in gradbena dovoljenja za vse posege v prostor, za katerega je pristojna;
– izdaja odločbe o priglasitvi del;
– izdaja uporabna dovoljenja;
2. pospešuje:
– službe socialnega skrbstva, predšolskega varstva, osnovnega varstva otrok in družine, za socialno ogrožene, invalide in ostarele;
– vzgojno, izobraževalno, raziskovalno, informacijsko dokumentacijsko, društveno, turistično in kulturno dejavnost;
– razvoj športa in rekreacije;
– razvoj malega gospodarstva in turističnega gospodarstva;
– razvoj kmetijstva;
3. na področju upravljanja;
– upravlja premoženje mestne občine;
– upravlja lokalne javne službe;
– vodi javna in druga podjetja;
– upravlja občinske javne površine in drugo javno dobro;
– upravlja z lokalnimi javnimi cestami in javnimi potmi in javnimi površinami;
4. s svojimi sredstvi:
– gradi in vzdržuje lokalne javne ceste in javne poti, ulice in trge;
– pospešuje kulturno, društveno, vzgojno in knjižnično dejavnost;
– gradi komunalne objekte in naprave;
– gradi stanovanja za socialno ogrožene;
– zagotavlja delovanje lokalnih javnih služb;
– zagotavlja delovanje sveta mestne občine, župana in odborov, skladov ter uprave mestne občine;
– zagotavlja izvajanje dejavnosti na področju izobraževanja, raziskovalne dejavnosti, kulture, športa, socialnega varstva, otroškega varstva, zdravstvenega varstva in drugih dejavnosti;
– omogoča tekoče transferje v gospodarske javne službe (komunalna dejavnost, stanovanjska dejavnost, cestna dejavnost, gospodarjenje s prostorom, druge dejavnosti);
– zagotavlja delovanje požarne varnosti, opravljanje pokopališke, pogrebne in mrliško ogledne službe;
5. vzdržuje:
– lokalne javne ceste, javne poti in druge prometne površine, rekreacijske in druge javne površine;
– vodovodne, energetske in druge komunalne objekte;
– gozdne ceste javnega pomena;
6. s svojimi ukrepi:
– spodbuja gospodarski razvoj mestne občine;
– pospešuje razvoj športa in rekreacije;
– skrbi za požarno varnost in organizira reševalno pomoč;
– skrbi za varstvo zraka, tal, vodnih virov, varstvo pred hrupom ter za urejeno zbiranje odpadkov, varstvo naravne dediščine, kulturne dediščine in kulturne krajine;
7. zagotavlja in organizira:
– pomoč in reševanje za primere elementarnih nesreč;
– nadzorstvo nad krajevnimi prireditvami;
– komunalno nadzorno službo;
8. pridobiva in razpolaga:
– z vsemi vrstami premoženja;
– pridobiva sredstva za delovanje in razvoj mestne občine;
9. sklepa:
– pogodbe o pridobivanju in odtujitvi premičnin in nepremičnin, o koncesijah in uporabi javnega dobra in o drugih razmerjih, v katere stopa mestna občina.

Mestna občina Slovenj Gradec opravlja tudi zadeve, ki se nanašajo na:
– vodenje evidence volilne pravice,
– razgrinjanje volilnih imenikov,
– volitve predstavnikov lokalnih interesov v Državni svet,
– občinsko upravno nadzorstvo,
– evidenco občinskih zemljišč, register stanovanj in drugega premoženja,
– ugotavlja javni interes za razlastitev za potrebe mestne občine,
– določanje pogojev za uporabo stavbnih zemljišč,
– odločanje o rabi prostora,
– gasilstvo kot obvezno lokalno službo,
– civilno zaščito, opazovanje in obveščanje,
– odločanje o namembnosti urbanega prostora,
– določanje komunalnih dejavnosti,
– organizacijo dimnikarske službe,
– urejanje lokalnega prometa,
– določanje pogojev za opravljanje obrti, gostinstva in turizma,
– določanje kazni za nepravilno parkiranje, določanje parkirnih površin, načina parkiranja, prepovedi parkiranja,
– predpisovanje prometne ureditve,
– urejanje lokalnega potniškega prometa,
– ustvarjanje pogojev za gradnjo stanovanj,
– zagotavljanje javne službe za osebno pomoč ter za pomoč na domu,
– upravni nadzor nad izvajanjem svojih predpisov.

Poleg lokalnih zadev javnega pomena Mestna občina Slovenj Gradec opravlja še naloge, ki se nanašajo na razvoj mesta. Mestna občina Slovenj Gradec zlasti:
– skrbi za smotern razvoj na območju mesta kot celote,
– skrbi za mestne prometne naprave in mestne javne zgradbe,
– določa namembnost mestnega prostora in usklajuje rabo prostora z mejnimi občinami,
– urejuje mestni promet,
– zagotavlja delovanje informacijsko-dokumentacijskih, kulturnih, znanstvenih, socialnih, varstvenih in zdravstvenih ustanov, ki imajo pomen za širšo lokalno skupnost ali za republiko,
– zagotavlja varstvo naravnih in kulturnih spomenikov na območju mesta, ki so lokalnega pomena,
– določa posebne davke v skladu z zakonom za opravljanje funkcij mesta,
– ustanavlja službe za širše območje na področju vzgoje, izobraževanja, poklicnega usposabljanja, socialnega skrbstva in otroškega varstva ter druge službe javnega pomena.

Mestna občina Slovenj Gradec predpisuje pod pogoji, ki jih določa zakon, davke, takse in druge občinske dajatve:
– davek od premoženja,
– davek na dediščine in darila,
– davek na dobitke od iger na srečo
– davek na promet nepremičnin,
– ekološki davek,
– določa najemnine in zakupnine za oddana zemljišča, stanovanja, lokale in druge občinske objekte,
– določa pogoje za oddajo in najem objektov in drugega premoženja,
– predpisuje občinske takse.

Mestna občina Slovenj Gradec opravlja za druge občine dela, za katera se občine dogovorijo.

Organi Mestne občine Slovenj Gradec so:
– svet mestne občine,
– župan,
– nadzorni odbor.
Organi mestne občine se volijo za dobo štirih let.

Delo organov mestne občine je javno.
Javnost dela se zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu organov mestne občine, z navzočnostjo občanov in predstavnikov javnih občil na sejah sveta mestne občine in odborov sveta mestne občine ter na druge načine, ki jih določa ta statut in poslovnik sveta mestne občine.
Javnosti niso dostopni dokumenti in gradiva sveta in drugih organov mestne občine, ki so zaupne narave in so kot taki določeni z zakonom, odlokom ali poslovnikom sveta mestne občine.

Organi mestne občine so sklepčni, če je na njihovih sejah navzoča najmanj polovica njihovih članov.

Svet mestne občine je najvišji organ odločanja o vseh zadevah v okviru pravic in dolžnosti Mestne občine Slovenj Gradec.
V okviru svojih pristojnosti svet mestne občine:
– sprejema statut mestne občine,
_ sprejema odloke in druge akte mestne občine,
– sprejema poslovnik za svoje delo,
– sprejema občinske razvojne programe, priporočila, stališča in sklepe,
– sprejema prostorske plane in druge plane razvoja mestne občine,
– sprejema proračun mestne občine in zaključni račun,
– daje soglasje k prenosu nalog iz državne pristojnosti na mestno občino,
– imenuje in razrešuje člane nadzornega odbora ter člane komisij in odborov sveta mestne občine,
– na predlog župana imenuje in razrešuje podžupana,
– imenuje in razrešuje predstavnike mestne občine v sosvetu načelnika upravne enote,
– na predlog župana imenuje in razrešuje tajnika mestne občine,
– imenuje in razrešuje člane sveta za varstvo uporabnikov javnih dobrin,
– imenuje in razrešuje sekretarja sveta mestne občine,
– odloča o pridobitvi in odtujitvi občinskega premoženja, kolikor s statutom ali z odlokom sveta mestne občine za odločanje o tem ni pooblaščen župan,
– odloča o najemu občinskega posojila,
– odloča o drugih zadevah, ki jih določa zakon in ta statut,
– odloča o vseh, na mestno občino prenešenih pristojnostih iz državne pristojnosti, če zakon ne določa, da o teh zadevah odloča drug organ mestne občine,
– določa prispevke, davke, takse in druge občinske dajatve,
– daje soglasje k statutu in imenovanjem direktorjev javnih zavodov, javnih podjetij, oziroma jih imenuje, če z aktom o ustanovitvi ni določeno drugače,
– ustanavlja gospodarske in druge javne zavode ter javne gospodarske službe,
– razpisuje referendum,
– daje mnenje k imenovanju načelnika upravne enote,
– daje pobudo za sklic zborov občanov,
– daje koncesije,
– nadzoruje delo župana, podžupana in uprave mestne občine glede izvrševanja odločitev sveta mestne občine.

Svet mestne občine se voli na podlagi splošne in enake volilne pravice z neposrednim in tajnim glasovanjem. Volilno pravico imajo državljani, ki imajo v mestni občini stalno prebivališče. Svet mestne občine se voli po proporcionalnem načelu.
Svet mestne občine šteje 25 članov.
Za volitve sveta mestne občine se mestna občina razdeli na voline enote, ki jih določi odlok sveta mestne občine v skladu z zakonom.

Svet mestne občine izmed svojih članov izvoli predsednika in podpredsednika mestne občine. Predsednik sveta mestne občine predstavlja svet in vodi njegovo delo.
Podpredsednik sveta pomaga predsedniku pri njegovem delu in po njegovem pooblastilu opravlja posamezne zadeve iz njegovega delovnega področja.
Svet mestne občine imenuje sekretarja sveta, ki opravlja organizacijske, strokovne in administrativne naloge za svet, ob sodelovanju uprave mestne občine, pomaga predsedniku pri pripravljanju in vodenju sej sveta mestne občine, vodi zapisnik in opravlja druge zadeve po nalogu predsednika.

Svet mestne občine lahko ustanovi kot svoja delovna telesa komisije, odbore za preučevanje posameznih področij, za pripravo odločitev o politiki na teh področjih in za oblikovanje stališč do posameznih vprašanj, za pripravo, preučevanje in obravnavo predlogov aktov sveta mestne občine ter sklade.
Svet mestne občine lahko ustanovi z odlokom za posamezna področja sklade v skladu z zakonom.
Svet mestne občine ustanavlja in razrešuje komisije in odbore s poslovnikom sveta mestne občine ali s sklepom, ki določi njihovo sestavo in opredeli njihovo delovno področje.
Člane komisij in odborov imenuje svet mestne občine izmed članov sveta mestne občine, lahko pa tudi izmed drugih občanov.

Svet mestne občine ima komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, ki jo imenuje izmed članov sveta mestne občine.

Svet mestne občine ima svoj poslovnik, s katerim podrobneje ureja način in postopek odločanja.

Mestna občina ima župana, lahko pa ima tudi podžupana.
Župan je izvoljen na neposrednih volitvah, podžupana pa imenuje svet mestne občine z večino glasov vseh članov, na predlog župana.
Župan in podžupan opravljata svojo funkcijo praviloma poklicno.
Kadar opravljata svoje delo na podlagi delovnega razmerja, skleneta delovno razmerje v upravi mestne občine.

V primeru prenehanja mandata župana svet mestne občine z dnem prenehanja določi osebo, ki zastopa in predstavlja mestno občino do izvolitve novega župana.

Župana nadomešča v odsotnosti ali v primeru zadržanosti podžupan oziroma tajnik.

Župan predstavlja in zastopa mestno občino.
Župan predlaga svetu mestne občine v sprejem proračun mestne občine, zaključni račun proračuna, odloke in druge akte iz pristojnosti sveta mestne občine ter skrbi za izvajanje odločitev sveta mestne občine. Odloke in druge akte iz pristojnosti sveta mestne občine lahko predloži tudi vsak posamezni član sveta mestne občine.
Župan ima pravico udeleževati se sej sveta mestne občine in na njih razpravljati, predlagati sklic redne ali izredne seje sveta mestne občine ter predlagati obravnavanje določenih zadev na seji sveta mestne občine.
Župan skrbi za objavo statuta, odlokov in drugih splošnih aktov mestne občine. Če predsednik sveta mestne občine na predlog župana ne skliče seje v roku enega meseca od podanega predloga, jo lahko skliče župan.
Župan vodi, nadzoruje in usmerja delo uprave mestne občine.
Župan odloča po pooblastilu sveta mestne občine, na predlog sklada stavbnih zemljišč, o najemu, nakupu in odprodaji zemljišč, po programu sklada stavbnih zemljišč.
Župan odloča o nakupu stanovanj po pooblastilu sveta mestne občine, če je to v skladu s proračunom mestne občine in določeno s sklepom Stanovanjskega sklada Mestne občine Slovenj Gradec in o nakupu poslovnih prostorov, če je to v skladu s proračunom Mestne občine Slovenj Gradec.

Nadzorni odbor
– opravlja nadzor nad razpolaganjem s premoženjem mestne občine,
– nadzoruje namenskost in smotrnost porabe sredstev občinskega proračuna,
– nadzoruje finančno poslovanje vseh uporabnikov občinskih proračunskih sredstev.
Nadzorni odbor najmanj dvakrat letno poroča svetu mestne občine o svojih ugotovitvah.

Člane nadzornega odbora imenuje svet mestne občine izmed občanov.
Nadzorni odbor ima predsednika in štiri člane.
Člani nadzornega odbora so imenovani na podlagi liste kandidatov z večino glasov navzočih članov sveta mestne občine. Listo kandidatov določi komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja na podlagi predlogov najmanj četrtine članov sveta mestne občine, zainteresiranih organizacij v občini in občanov.
Člani nadzornega odbora ne morejo biti člani sveta mestne občine, delavci uprave mestne občine ter člani poslovodstev organizacij, ki so uporabniki proračunskih sredstev.

Funkcionarji Mestne občine Slovenj Gradec so:
– svetniki sveta mestne občine,
– župan,
– podžupan,
– tajnik mestne občine.
Mandat funkcionarjev mestne občine traja štiri leta.

Podžupan pomaga županu pri njegovem delu in ga nadomešča v primeru njegove odsotnosti ali zadržanosti.
Župan lahko pooblasti podžupana za opravljanje posameznih nalog iz svoje pristojnosti.

Neposredne oblike odločanja občanov o lokalnih zadevah so zbor občanov, referendum in ljudska iniciativa.
Občani se lahko obračajo s peticijo ali drugo pobudo na katerikoli organ občine, ki jim mora odgovoriti najkasneje v 30 dneh.

Zbor občanov se lahko skliče za vso mestno občino ali pa za eno ali več krajevnih skupnosti, četrtnih skupnosti ali vaških skupnosti.

Zbor občanov lahko obravnava vso problematiko o delu v mestni občini, o kateri odloča svet mestne občine oziroma župan iz svoje pristojnosti

Zbor občanov za celotno mestno občino skliče župan na lastno pobudo, na pobudo sveta mestne občine, na pobudo organov krajevnih, četrtnih oziroma vaških skupnosti ali na zahtevo najmanj 5 odstotkov volilcev v mestni občini za celotno občino.
Zbor občanov krajevne, četrtne oziroma vaške skupnosti skliče organ krajevne, četrtne oziroma vaške skupnosti na lastno pobudo, na pobudo župana, na pobudo sveta mestne občine, pa tudi na pobudo najmanj petih odstotkov volilcev v tej skupnosti.
Če organ krajevne, četrtne oziroma vaške skupnosti ne skliče zbora občanov v roku enega meseca od podanega predloga, ga skliče župan.

Svet mestne občine lahko o kakšnem svojem aktu ali drugi odločitvi razpiše referendum na lastno pobudo, mora pa ga razpisati, če to zahteva najmanj deset odstotkov volilcev v mestni občini.
Pravico glasovati na referendumu imajo vsi občani, ki imajo pravico voliti člane sveta mestne občine. Odločitev na referendumu je sprejeta, če zanjo glasuje večina volilcev, ki so glasovali.

Postopek za izvedbo referenduma vodijo organi, ki vodijo lokalne volitve.
Glede glasovanja na referendumu in drugih vprašanj, ki niso urejena v tem statutu, veljajo določbe zakona o referendumu in o ljudski iniciativi, na njegovi podlagi pa se smiselno uporabljajo tudi določbe zakona o lokalnih volitvah.

Svet mestne občine lahko razpiše svetovalni referendum o posameznih vprašanjih posebnega pomena, da se ugotovi volja občanov. svetovalni referendum se lahko razpiše za vso mestno občino ali za njen del.
Svetovalni referendum se mora razpisati na zahtevo najmanj petih odstotkov volilcev v mestni občini za vso občino oziroma na zahtevo najmanj petih odstotkov volilcev v krajevni, četrtni oziroma vaški skupnosti, za krajevno, četrtno oziroma vaško skupnost.
Svetovalni referendum ne zavezuje organov mestne občine.
Glede izvedbe svetovalnega referenduma se smiselno uporabljajo določila zakona o referendumu in ljudski iniciativi.

Najmanj pet odstotkov volilcev v mestni občini lahko zahteva izdajo ali razveljavitev splošnega akta ali druge odločitve iz pristojnosti sveta mestne občine oziroma drugih organov mestne občine.
Če se zahteva nanaša na razveljavitev splošnega akta sveta mestne občine, mora ta obravnavo zahteve uvrstiti na prvo naslednjo sejo, o njej pa odločiti najkasneje v enem mesecu.
Glede postopka vložitve zahteve iz prvega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo določbe zakona o referendumu in ljudski iniciativi, ki urejajo ljudsko iniciativo.

Na predlog župana se določi organizacija uprave, ki ima:
– urad župana;
– oddelek za gospodarske javne službe;
– oddelek za družbene javne službe;
– oddelek za varstvo okolja in urejanje prostora;
– oddelek za splošne in finančne zadeve.

Sistemizacijo delovnih mest v upravi mestne občine določi župan.
O imenovanju oziroma sklenitvi delovnega razmerja zaposlenih v upravi mestne občine odloča župan oziroma po njegovem pooblastilu tajnik uprave mestne občine.

Upravo mestne občine vodi župan oziroma po njegovem pooblastilu tajnik mestne občine. Za neposredno izvajanje nalog uprave skrbi tajnik mestne občine.
Župan lahko pooblasti tajnika in druge delavce uprave za podpisovanje določenih aktov poslovanja.

Oddelek za gospodarske javne službe opravlja naloge s področja:
– komunalne dejavnosti in komunalne inšpekcije;
– gradbenih zadev; izdaja lokacijska dovoljenja, gradbena dovoljenja, odločbe o priglasitvi del in uporabnega dovoljenja;
– kmetijstva;
– turizma;
– pokopališke in pogrebne dejavnosti ter urejanja in vzdrževanja pokopališč;
– rabe javnih površin;
– urejanja prostora;
– nadzora nad prireditvami;
– stanovanjskih zadev, dodeljevanja stanovanj, vodenja registra stranovanj in poslovnih prostorov;
– urejanja stavbnih zemljišč;
– kontrolira izračunavanje cen komunalnih storitev in storitev pogrebne službe;
– svetovanja in razvoja malega gospodarstva,
– prometa in zvez.

Oddelek za družbene javne službe opravlja naloge s področja:
– vzgoje in izobraževanja, kulture, športa, zdravstva, predšolskega varstva, socialnega skrbstva;
– osnovnega varstva otroka in družine;
– izračunavanja ekonomske cene vzgoje in varstva predšolskih otrok (dejavnost zavodov za dnevno bivanje otrok).

Oddelek za varstvo okolja in urejanje prostora opravlja naloge s področja:
– urbanizma, urejanja in izrabe prostora;
– izdelave lokacijske dokumentacije ter
– varstva prostora in okolja.

Oddelek za splošne in finančne zadeve opravlja naloge s področja:
– splošnih zadev uprave mestne občine;
– kadrovskih in administrativnih zadev ter računovodskih zadev;
– planiranja in izvajanja proračuna;
– požarne varnosti in civilne zaščite;
– sklepanja zakonskih zvez;
– občinskih davkov in taks;
– tajniških opravil za svet mestne občine in upravo;
– krajevnih skupnosti, četrtnih in vaških skupnosti;
– pravnih in premoženjskih zadev.

Upravne naloge uprave mestne občine opravljajo višji upravni, upravni in strokovno tehnični delavci.
Župan imenuje v skladu z načrtom delovnih mest uprave mestne občine višje upravne in strokovno tehnične delavce.

Uprava Mestne občine Slovenj Gradec izvršuje odloke, odredbe, pravilnike in navodila, ki jih izdajata svet mestne občine in župan.
Uprava mestne občine izvršuje tudi zakone in druge predpise države, kadar uprava mestne občine v skladu z zakonom odloča o upravnih stvareh iz državne pristojnosti.

V upravnem postopku o upravnih stvareh iz občinske in prenesene državne pristojnosti odločajo uradne osebe po zakonu o splošnem upravnem postopku in po posebnih postopkih, določenih z zakonom.

Delavci s posebnimi pooblastili so odgovorni za dosledno izvajanje zakona o splošnem upravnem postopku in drugih predpisov o upravnem postopku.
Župan mora zagotoviti vodenje evidence o upravnih stvareh v skladu s predpisom Ministrstva za notranje zadeve.

O upravnih stvareh iz izvirne pristojnosti mestne občine lahko odloča samo uradna oseba, ki je pooblaščena za opravljanje teh zadev in ima višjo ali visoko strokovno izobrazbo in opravljen preizkus strokovne usposobljenosti za dejanja v upravnem postopku, v skladu s posebnim zakonom. Ob teh pogojih lahko na prvi stopnji v enostavnih upravnih stvareh odloča tudi uradna oseba, ki ima srednjo strokovno izobrazbo.
Če župan nima ustrezne strokovne izobrazbe za opravljanje dejanj v upravnem postopku, mora postopek do izdaje odločbe voditi uradna oseba, ki izpolnjuje pogoje za vodenje upravnega postopka po zakonu in tem statutu.
Administrativna dela v organih in službah mestne občine lahko opravljajo delavci s srednjo strokovno izobrazbo.

Mestna občina odloča s posamičnimi akti o upravnih stvareh iz lastne pristojnosti in iz prenesene državne pristojnosti.
O upravnih stvareh iz pristojnosti mestne občine odloča na prvi stopnji uprava mestne občine, na drugi stopnji pa župan, če ni z zakonom drugače določeno.

O izločitvi župana odloča svet mestne občine.
O izločitvi uradne osebe odloča župan, če pa upravo vodi po pooblastilu župana tajnik, odloča o izločitvi uradnih oseb tajnik.

Ministrstvo, vsako na svojem področju, nadzoruje zakonitost splošnih in posamičnih aktov, ki jih iz svoje izvirne pristojnosti izdajajo župan, svet mestne občine in pooblaščeni delavci uprave mestne občine.
V zadevah, ki jih na organe mestne občine prenese država, opravljajo pristojna ministrstva tudi nadzorstvo nad primernostjo in strokovnostjo njihovega dela.
Pri izvajanju nadzorstva po prejšnjem odstavku lahko pristojno ministrstvo predpiše organizacijo služb za izvajanje nalog iz državne pristojnosti in pogoje za opravljanje nalog na teh delovnih mestih ter daje obvezna navodila za opravljanje nalog iz državne pristojnosti.

Občani lahko opozorijo pristojno ministrstvo, ki nadzoruje delo uprave mestne občine, naj ukrepa po zakonu o upravi, če ugotovijo, da uprava, župan ali svet mestne občine pri odločanju ne ravnajo v skladu z zakonom, statutom in drugimi zakonitimi predpisi.

Mestna občina Slovenj Gradec organizira javne službe na naslednjih področjih:
– urejanja prostora in urbanizma;
– izdelave lokacijske dokumentacije;
– oskrbe s pitno vodo;
– odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih in padavinskih voda;
– ravnanje s komunalnimi odpadki;
– odlaganje ostankov komunalnih odpadkov;
– javne snage in čiščenja javnih površin;
– urejanja javnih poti, površin za pešce in zelenih površin;
– pregledovanja, nadzorovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva zraka;
– javne rzsvetljave;
– plakatiranja in okraševanja naselij;
– urejanja pokopališč ter pokopališke in pogrebne dejavnosti;
– urejanja cest in prometnih površin javnega pomena, ki so v pristojnosti mestne občine;
– deratizacije in dezinfekcije.

Za izvajanje nalog iz prejšnjega člena ustanavlja mestna občina javna podjetja in javne gospodarske zavode, podeljuje koncesije in oblikuje režijske obrate v okviru uprave mestne občine.

Svet mestne občine z odlokom o gospodarskih javnih službah določi vrste javnih služb ter načine in oblike njihovega izvajanja.
Svet mestne občine z odlokom ustanovi posamezno javno podjetje ali posamezni javni zavod.

Premoženje mestne občine sestavljajo nepremične in premične stvari v lasti mestne občine, denarna sredstva in pravice.
Mestna občina mora s premoženjem gospodariti kot dober gospodar.
Svet mestne občine odloča o pridobitvi in odtujitvi premičnin in nepremičnin. O odtujitvi odloča z dvetretjinsko večino navzočih članov sveta, razen, če ni s tem statutom določeno drugače.

Mestna občina pridobiva prihodke iz lastnih virov in iz davkov, taks, pristojbin in drugih dajatev v skladu z zakonom.

Prihodki in izdatki za posamezne namene financiranja javne porabe so zajeti v proračunu mestne občine.
Proračun mestne občine sestavljata bilanca prihodkov in odhodkov ter račun financiranja.
V bilanci prihodkov in odhodkov se izkazujejo načrtovani prihodki iz davkov, taks, pristojbin, drugih dajatev in drugi dohodki ter prihodki od upravljanja in razpolaganja s premoženjem mestne občine in načrtovani odhodki.
V računu financiranja se izkaže odplačevanje dolgov in zadolževanje mestne občine.

Sredstva proračuna se smejo uporabljati le za namene, ki so določeni s proračunom. V imenu mestne občine se smejo prevzemati obveznosti le v okviru sredstev, ki so v proračunu predvidena za posamezne namene.
Sredstva proračuna se lahko uporabijo, če so izpolnjeni vsi, s statutom in z zakonom predpisani pogoji za uporabo sredstev.

Za izvrševanje proračuna je odgovoren župan mestne občine.

Če se zaradi neenakomernega pritekanja prihodkov proračuna izvrševanje proračuna ne more uravnovesiti, se lahko za začasno kritje odhodkov uporabijo sredstva rezerve mestne občine ali najame posojilo največ petih odstotkov sprejetega proračuna, ki mora biti odplačano do konca proračunskega leta. O najetju posojila odloča župan.

Mestna občina oblikuje svoje rezerve, v katere izloča del skupno doseženih prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov, ki se določi vsako leto s proračunom, vendar najmanj 0,2% prihodka. Odstotek izločanja sredstev določi svet mestne občine na predlog župana.
Izločanje v rezervo se izvrši vsak mesec.
Izločanje prihodkov v rezerve preneha, ko dosežejo rezerve mestne občine en odstotek letnih doseženih prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov za zadnje leto.

Rezerva se uporablja:
1. za odhodke, nastale kot posledica izrednih razmer, kot so zlasti suša, potres, požar, poplave in druge naravne oziroma ekološke nesreče, epidemije, oziroma preprečevanje epidemij, živalske kužne bolezni in rastlinski škodljivci;
2. za zagotovitev sredstev proračuna, kadar prihodki pritekajo neenakomerno;
3. za kritje proračunskega primanjkljaja.
Sredstva za namene iz 1. in 3. točke prejšnjega odstavka se dajejo praviloma brez obveznosti vračanja, sredstva iz 2. točke morajo biti vrnjena v rezerve do konca leta.
O uporabi sredstev iz 1. in 3. točke prvega odstavka odloča svet mestne občine.
Z odlokom mestne občine je lahko določeno, da župan odloča o uporabi sredstev za namene iz 1. točke prvega odstavka, do zneska, določenega v proračunu za tekoče leto.

Po preteku leta, za katero je bil sprejet proračun, sprejme svet mestne občine zaključni račun proračuna za preteklo leto.
V zaključnem računu proračuna se izkažejo predvideni in doseženi prihodki, predvideni in doseženi odhodki, ter predvidena in dosežena izvršitev računa financiranja.
Svet mestne občine sprejme hkrati z zaključnim računom proračuna tudi premoženjsko bilanco občine na dan 31. decembra leta, za katerega se sprejema zaključni račun.
Zaključni račun proračuna se predloži svetu mestne občine do konca marca tekočega leta za preteklo leto.

Mestna občina se sme zadolževati z izdajo vrednostnih papirjev ali z najetjem posojil.
Mestna občina izda vrednostne papirje v skladu z zakonom.
Mestna občina se ne sme zadolževati v tujini, razen na podlagi zakona.

Mestna občina se lahko zadolži le za financiranje investicij v infrastrukturne objekte in naprave, namenjene za opravljanje gospodarskih javnih služb.
O zadolžitvi odloča svet mestne občine.
O zadolžitvi mestna občina obvesti Ministrstvo za finance v osmih dneh po sprejetju odločitve.

Javna podjetja in javni zavodi, katerih ustanoviteljica je mestna občina, se smejo zadolževati le s soglasjem ustanoviteljice. O soglasju odloča svet mestne občine.
Mestna občina sme dajati poroštva za izpolnitev obveznosti javnih podjetij in javnih zavodov, katerih ustanoviteljica je, vendar največ do 5 % zagotovljene porabe v letu, v katerem se daje poroštvo.

Prihodki mestne občine za financiranje zagotovljene porabe so:
– davek od premoženja,
– davek na dediščine in darila,
– davek na dobitke od iger na srečo,
– davek na promet nepremičnin,
– upravne takse,
– posebna taksa za uporabo igralnih avtomatov zunaj igralnic,
– drugi davki, določeni z zakonom.
Mestna občina lahko predpisuje davke iz prejšnjega odstavka, pod pogoji, ki jih določa zakon.
Prihodki iz prejšnjega odstavka pripadajo mestni občini v višini, ki je določena z zakonom o njihovi uvedbi.
Za financiranje zagotovljene porabe pripada mestni občini tudi del prihodkov od dohodnine, v višini določeni z zakonom.

Prihodki mestne občine za financiranje drugih nalog so:
– davek od premoženja,
– ekološki davek,
– nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča,
– krajevne takse,
– komunalne takse,
– pristojbine,
– odškodnina zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča ali gozda,
– najemnine in zakupnine za oddana zemljišča, stanovanja, lokale in druge občinske objekte,
– dohodki od premoženja občine,
– prihodki uprave,
– drugi prihodki, določeni s posebnimi zakoni.
Prihodki iz prejšnjega odstavka pripadajo mestni občini v višini, ki je določena v aktu o njihovi uvedbi.
Ne glede na določbe prejšnjega odstavka, lahko svet mestne občine predpiše, da se davek od premoženja plačuje v višini, ki je do petkrat višja od višine, ki je določena z zakonom.

Sredstva za tekočo finančno izravnavo se zagotavljajo za primer, če mestna občina ne more zagotoviti zagotovljene porabe.

Finančno poslovanje izvršuje knjigovodska služba.
Delo knjigovodske službe nadzoruje župan ali tajnik in nadzorni odbor.

Svet mestne občine sprejme statut mestne občine in poslovnik za delo sveta mestne občine.
Svet mestne občine sprejema odloke, odredbe, pravilnike, sklepe in navodila kot splošne pravne akte.
Svet mestne občine sprejema prostorske in druge plane razvoja mestne občine.

Statut je temeljni splošni akt mestne občine, ki ga sprejme svet mestne občine z dvetretjinsko večino glasov vseh članov sveta mestne občine.

S poslovnikom, ki ga sprejme svet mestne občine z dvetretjinsko večino navzočih članov, se uredi organizacija, postopek sprejemanja odlokov sveta mestne občine in način dela sveta mestne občine ter uresničevanje pravic in dolžnosti članov sveta mestne občine.

Z odlokom ureja mestna občina na splošni način zadeve iz svoje pristojnosti, ustanavlja občinske javne službe in sklade v skladu z zakonom.

Z odredbo mestna občina uredi določene razmere, ki imajo splošen pomen, ali odreja način ravnanja v takih razmerah.

S pravilnikom se razčlenijo posamezne določbe statuta ali odloka v procesu njunega izvrševanja.

Z navodilom se lahko podrobneje predpiše način dela organov uprave mestne občine pri izvrševanju določb statuta ali odloka.

S proračunom mestne občine se razporedijo vsi prihodki in izdatki za posamezne namene financiranja javne porabe v mestni občini.
Občinski proračun se sprejme za proračunsko leto, ki se začne in konča hkrati s proračunskim letom za državni proračun.
Proračun mestne občine se sprejme z dvetretjinsko večino navzočih članov sveta.

Statut, odloki in drugi predpisi mestne občine, morajo biti objavljeni v uradnem glasilu in pričnejo veljati praviloma petnajsti dan po objavi (če v njih ni drugače določeno).

Posamični akti mestne občine so odločbe in sklepi.
S posamičnimi akti - sklepom ali odločbo - odloča mestna občina o upravnih stvareh iz lastne pristojnosti, iz prenešene pristojnosti ter na podlagi javnih pooblastil.

Mestna občina lahko vloži zahtevo za presojo ustavnosti in zakonitosti predpisov države, s katerimi se posega v ustavni položaj in v pravice mestne občine, oziroma če se s predpisi pokrajine, brez pooblastila oziroma soglasja mestne občine posega v njene pravice.

Mestna občina lahko začne pred ustavnim sodiščem spor o pristojnosti, če Državni zbor ali vlada s svojimi predpisi urejata razmerja, ki so po ustavi in zakonih v pristojnosti mestne občine, enako lahko postopa, če pokrajina ali druga občina posega v njeno pristojnost.

Župan lahko kot stranka v upravnem sporu spodbija konkretne upravne akte in ukrepe, s katerimi državni organi izvršujejo oblastni nadzor. Upravni spor lahko sproži tudi, če osebe javnega in zasebnega prava z dokončnimi upravnimi akti uveljavljajo pravice na škodo javnih koristi mestne občine.

Župan lahko vstopi v upravni ali sodni postopek kot stranka ali kot stranski intervenient, če bi lahko bile v teh postopkih oziroma, če so z že izdanimi akti prizadete pravice in koristi mestne občine, določene z ustavo in zakoni.

Mestna občina Slovenj Gradec se lahko poveže z drugimi sosednjimi občinami v širšo lokalno skupnost zaradi uresničevanja skupnih koristi svojega prebivalstva.
Odločitev o vključitvi mestne občine v širšo lokalno skupnost sprejme svet mestne občine z dvetretjinsko večino vseh članov sveta mestne občine.
O odločitvi sveta mestne občine se v mestni občini lahko izvede referendum.
S statutarnim sklepom o vključitvi mestne občine v pokrajino se določijo okvirne naloge, ki jih bo mestna občina prenesla na pokrajino. S potrditvijo statusa pokrajine svet mestne občine dokončno določi prenesene občinske pristojnosti pokrajine.

Z dnem uveljavitve statuta prenehajo veljati določbe statutarnega sklepa, ki je bil sprejet dne 19. 1. 1995, objavljen v Uradnem listu RS, št. 7, dne 4. 2. 1995, razen II. odstavka 6. člena in 7. člena statutarnega sklepa.

Akt o organizaciji in delovnem področju uprave Mestne občine Slovenj Gradec in sistemizaciji delovnih mest izda župan v 30 dneh po uveljavitvi tega statuta.

Statut Mestne občine Slovenj Gradec se objavi v Uradnem listu RS in začne veljati petnajsti dan po objavi.