Na podlagi 29. in 64. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list št. 72/93, 57/94 in 14/95, 6/94 - odločba Ustavnega sodišča RS, št. U-I-13/94-65, 45/94 - odločba Ustavnega sodišča RS, št. U-I-144/94-18) je Občinski svet občine Dobrova - Horjul - Polhov Gradec na svoji 4. redni seji dne 25. aprila 1995 sprejel
S T A T U T
Občine Dobrova - Horjul - Polhov Gradec
I. STATUSNE DOLOČBE
1. člen
Območje Občine Dobrova - Horjul - Polhov Gradec obsega območja naslednjih naselij:
Babna Gora, Belica, Brezje pri Dobrovi, Briše pri Dobrovi, Butajnova, Črni Vrh, Dobrova, Dolenja vas pri Polhovem Gradcu, Draževnik, Dvor pri Polhovem Gradcu, Gaberje, Horjul, Hrastenice, Hruševo, Komanija, Koreno nad Horjulom, Lesno Brdo - del, Ljubgojna, Log pri Polhovem Gradcu, Osredek pri Dobrovi, Planina nad Horjulom, Podolnica, Podreber, Podsmreka, Polhov Gradec, Praproče, Pristava pri Polhovem Gradcu, Razori, Rovt, Samotorica, Selo nad Polhovem Gradcem, Setnica - del, Setnik, Smolnik, Srednja vas pri Polhovem Gradcu, Srednji Vrh, Stranska vas, Šentjošt nad Horjulom, Šujica, Vrzdenec, Zaklanec, Žažar,
2. člen
Sedež občine: Dobrova, Vladimirja Dolničarja 2.
3. člen
Občina je pravna oseba javnega prava, ki jo prestavlja in zastopa župan.
4. člen
V občini imajo svoj pečat občinski svet, občinska uprava in župan.
Pečat občinskega sveta in občinske uprave je okrogel, premera 35 mm. Zgoraj je polkrožen napis: OBČINA, pod njim v sredi vodoraven napis DOBROVA, pod tem HORJUL in pod tem POLHOV GRADEC. Pod imenom občine je zaporedna številka pečata in pod številko šestokraka zvezdica. Pečat župana je okrogel, premera 35 mm in ima po obodu polkrožen napis: OBČINA DOBROVA - HORJUL - POLHOV GRADEC in spodaj polkrožno ŽUPAN.
Občinski svet z odlokom določi uporabo pečatov občine.
II. TEMELJNA NAČELA ZA ORGANIZACIJO IN DELOVANJE OBČINE
5. člen
Območje občine je razdeljeno na pet krajevnih skupnosti: Črni Vrh, Dobrova, Horjul, Polhov Gradec in Šentjošt. Območja posameznih krajevnih skupnosti potrdi svet z odlokom.
Krajevna skupnost je pravna oseba, in kot taka nastopa v pravnem prometu v svojem imenu in za svoj račun ter je nosilec lastninske pravice na svojem premoženju.
6. člen
Določitev višine oziroma deleža sredstev za delovanje posamezne krajevne skupnosti se določi z odlokom, ki se sprejema z dvetretjinsko večino.
7. člen
Občinski svet lahko s sklepom prenese opravljanje določenih nalog oziroma zadev iz občinske pristojnosti v upravljanje krajevni skupnosti. Za ta namen določi občinski svet tudi ustrezna sredstva.
8. člen
Občinski svet mora predhodno dobiti mnenje organa krajevne skupnosti, kadar odloča o zadevah, ki prizadevajo interese krajanov samo te skupnosti.
9. člen
Občina se lahko povezuje v skupnost ali zvezo dveh ali več občin zaradi urejanja in opravljanja lokalnih zadev širšega pomena.
10. člen
Občina sodeluje z drugimi občinami za opravljanje skupnih zadev na načelih prostovoljnosti in solidarnosti.
11. člen
Občani se lahko obračajo s peticijo ali drugo pobudo na katerikoli organ občine, ki je dolžan z vlogo postopati kot z zahtevo v smislu zakona o splošnem upravnem postopku. Rok za odgovor oziroma rešitev vloge je 30 dni od prejema.
III. OBLIKOVANJE IN PRISTOJNOSTI ORGANOV OBČIN
1. Skupne določbe
12. člen
Organi občine so občinski svet, nadzorni odbor in župan. Člani organov občine opravljajo svojo funkcijo praviloma nepoklicno.
13. člen
Organi občine se volijo za štiri leta.
14. člen
Delo občinskih organov je javno. Javnost del se zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu občinskih organov, z navzočnostjo občanov in predstavnikov javnih občil na sejah občinskih organov ter na druge načine, ki jih določa ta statut in poslovnik občinskega sveta.
Občinski organi obveščajo javnost o svojem delu. Javnosti niso dostopni dokumenti in gradiva občinskih organov, ki so zaupne narave.
15. člen
Občinski organi in njihova delovna telesa so sklepčni, če je na njihovih sejah navzoča večina njihovih članov, kolikor zakon, ta statut ali drug predpis ne določa drugače.
2. Občinski svet
16. člen
Občinski svet je najvišji organ odločanja v občini. Občinski svet odloča z večino glasov navzočih članov, kolikor zakon, ta statut ali drug predpis ne določa drugače.
17. člen
Občinski svet ima naslednje pristojnosti:
– sprejema statut občine;
– sprejema odloke in druge občinske akte;
– sprejema prostorske in druge plane razvoja občine;
– sprejema občinski proračun in zaključni račun;
– daje pobude in soglasje k prenosu nalog iz državne pristojnosti na občino;
– na predlog župana imenuje in razrešuje enega ali več podžupanov;
– imenuje in razrešuje člane nadzornega odbora ter člane komisij in odborov občinskega sveta;
– na predlog župana potrdi organizacijsko področje občinske uprave;
– nadzoruje delo župana, podžupana in občinske uprave glede izvrševanja odločitev občinskega sveta;
– odloča o pridobitvi in odtujitvi občinskega premoženja, kolikor s statutom občine ali z odlokom občinskega sveta za odločanje o tem ni pooblaščen župan;
– imenuje in razrešuje člane sveta za varstvo uporabnika javnih dobrin;
– imenuje in razrešuje člane volilne komisije za občinske volitve;
– imenuje in razrešuje višje upravne delavce na predlog župana;
– odloča o zadolževanju občine za financiranje investicij v infrastrukturne objekte in naprave, namenjene za opravljanje gospodarskih in drugih javnih služb;
– odloča o najetju posojil za občinske projekte;
– odloča o najetju posojil za začasno kritje odhodkov proračuna;
– razpisuje referendume;
– daje pobude za sklice zborov občanov;
– določa nadomestilo oziroma plačo župana ter nadomestila članov občinskega sveta, odborov in nadzornega odbora;
– ustanavlja gospodarske in druge javne zavode ter javne gospodarske službe;
– daje koncesije;
– določa višino prispevkov za opravljanje komunalnih storitev;
– daje mnenje k imenovanju načelnika upravne enote;
– odloča o z zakonom prenešenih zadevah iz državne pristojnosti na občino in
– odloča o drugih zadevah, ki jih določa zakon in ta statut.
18. člen
Občinski svet ima 18 članov.
Občinski svet se voli po proporcionalnem načelu.
19. člen
Občinski svet se konstituira na svoji prvi seji.
Prvo sejo občinskega sveta skliče dotedanji predsednik občinskega sveta. Do izvolitve novega predsednika občinskega sveta vodi sejo najstarejši član sveta.
20. člen
Člani občinskega sveta izmed sebe izvolijo predsednika in podpredsednika sveta.
Predsednik občinskega sveta predstavlja svet, ga sklicuje in vodi njegove seje.
Podpredsednik pomaga predsedniku pri njegovem delu, ga nadomešča v odsotnosti ali v primeru zadržanosti in po njegovem pooblastilu opravlja posamezne zadeve iz njegovega delovnega področja.
Občinski svet ima sekretarja, ki daje strokovno in administrativno pomoč predsedniku občinskega sveta pri pripravljanju in vodenju sej in opravlja druge zadeve po nalogu predsednika. Sekretarja na predlog predsednika sveta imenuje občinski svet.
21. člen
Kandidata za predsednika občinskega sveta lahko predlaga najmanj četrtina članov sveta.
Kandidat za predsednika je izvoljen z večino glasov vseh članov sveta. Če pri prvem glasovanju noben kandidat ne dobi zahtevane večine glasov, se glasovanje ponovi. Pri ponovnem glasovanju se glasuje o tistih dveh kandidatih, ki sta pri prvem glasovanju dobila največ glasov.
Predsednik je razrešen, če se z večino glasov vseh članov sveta izvoli nov predsednik.
Na enak način kot predsednik se voli in razrešuje tudi podpredsednik sveta.
22. člen
Občinski svet se sestaja na sejah, ki jih sklicuje predsednik občinskega sveta na lastno pobudo, mora pa jih sklicati na obrazloženo zahtevo tretjine svetnikov ali župana, odbora ter nadzornega odbora.
Predsednik mora sklicati sejo sveta najmanj enkrat v treh mesecih.
23. člen
Seje sveta so javne.
Če to terja javni interes, lahko svet sklene, da se javnost izključi.
Člani občinskih odborov in župan imajo pravico prisostvovati sejam občinskega sveta. Predsedniki občinskih odborov so se na zahtevo občinskega sveta dolžni udeležiti seje sveta in odgovarjati na vprašanja članov občinskega sveta.
24. člen
Občinski svet ima svoj poslovnik, s katerim podrobneje ureja način dela, postopek odločanja in ravnanja do drugih občinskih organov. Svet sprejme poslovnik z dvetretjinsko večino navzočih članov.
3. Delovna telesa občinskega sveta
25. člen
Občinski svet lahko ustanovi komisije in druga stalna ali občasna delovna telesa za proučevanje vprašanj z njegovega delovnega področja in za spremljanje izvajanja odlokov in drugih aktov občinskega sveta.
26. člen
Občinski svet ima naslednje komisije:
– komisijo za volitve, imenovanje in kadrovske zadeve;
– komisijo za vloge in pritožbe in
– statutarno-pravno komisijo;
Občinski svet lahko po potrebi ustanovi še druga stalna ali občasna delovna telesa.
27. člen
Število članov in sestava posameznih komisij in drugih delovnih teles občinskega sveta, njihovo delovno področje, trajanje mandata ter način izvolitve oziroma razrešitve članov se določi z odlokom.
4. Občinski odbori
28. člen
Občinski svet ima naslednje občinske odbore:
– občinski odbor za urejanje prostora in varstvo okolja;
– občinski odbor za družbene dejavnosti;
– občinski odbor za preskrbo, trgovino, gostinstvo in turizem;
– občinski odbor za kmetijstvo in gozdarstvo in
– občinski odbor za reševanje in zaščito.
Občinski odbor ima najmanj tri in največ devet članov.
Občinski odbori so sestavljeni iz članov občinskega sveta in občanov.
Predsednik občinskega odbora je član sveta.
29. člen
Občinski odbor v okviru svojega delovnega področja:
– predlaga svetu sprejem odločitev iz njegove pristojnosti in
– pripravlja in predlaga sprejem pravilnika in drugih aktov iz svoje pristojnosti.
30. člen
Na predlog najmanj četrtine svojih članov lahko občinski svet izreče nezaupnico občinskemu odboru.
31. člen
Člane občinskega odbora izvoli občinski svet izmed svojih članov in občanov. Predsednika občinskega odbora izvolijo člani odbora izmed sebe z večino glasov vseh članov odbora. Za predsednika je lahko izvoljen le član, ki je iz vrst svetnikov.
O izvolitvi članov odbora se glasuje javno ali tajno na podlagi liste kandidatov. Na listo se uvrstijo kandidati, ki so jih predlagali najmanj trije člani sveta. Kandidate iz vrst občanov lahko predlagajo krajevne skupnosti.
32. člen
Člani občinskega odbora so izvoljeni, če je za kandidatno listo glasovala večina članov občinskega sveta.
Če kandidatna lista ni dobila potrebne večine glasov, se na isti seji volijo člani odbora posamično na podlagi javnega glasovanja. Če na ta način niso izvoljeni člani odbora, se lahko predlagajo novi kandidati, o katerih se opravi posamično glasovanje na isti seji občinskega sveta.
Če tudi na način iz prejšnjega odstavka ne pride do izvolitve vseh članov odbora, se glasovanje ponovi na naslednji seji sveta, vendar samo glede manjkajočih članov odbora.
5. Nadzorni odbor
33. člen
Nadzorni odbor ima pet članov.
Nadzorni odbor:
– opravlja nadzor nad razpolaganjem s premoženjem občine;
– nadzoruje namenskost in smotrnost porabe sredstev občinskega proračuna in
– nadzoruje finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev.
Nadzorni odbor najmanj dvakrat letno poroča občinskemu svetu o svojih ugotovitvah.
34. člen
Člane nadzornega odbora imenuje občinski svet izmed občanov.
Člani nadzornega odbora so imenovani na podlagi liste kandidatov z večino glasov navzočih članov občinskega sveta. Listo kandidatov določi predsednik občinskega sveta na podlagi predlogov najmanj četrtine članov občinskega sveta.
Člani nadzornega odbora ne morejo biti člani občinskega sveta, delavci občinske uprave in drugi javni uslužbenci ter člani poslovodstev organizacij, ki so uporabniki proračunskih sredstev.
6. Župan
35. člen
Občina ima župana in po potrebi enega podžupana.
Župan opravlja svojo funkcijo praviloma nepoklicno.
Župan je izvoljen na neposrednih tajnih volitvah, podžupana pa voli in razrešuje občinski svet z večino glasov vseh članov sveta.
36. člen
Župan ima poleg zakonskih še naslednje pristojnosti:
– predlaga imenovanje tajnika in lahko predlaga njegovo razrešitev;
– vodi, nadzoruje in usmerja delo občinske uprave;
– odloča o izločitvi tajnika občine v upravnem postopku in
– opravlja druge naloge, določene s tem statutom in drugimi predpisi.
37. člen
Župan ima pravico, da se udeležuje sej občinskega sveta in občinskih odborov, sej nadzornega odbora pa le na njegovo povabilo.
38. člen
Podžupan nadomešča župana v njegovi odsotnosti v obsegu pooblastil, ki mu jih da župan ter opravlja druge naloge po pooblastilu župana. Funkcija podžupana je praviloma nepoklicna.
IV. ORGANIZACIJA IN DELOVANJE KRAJEVNIH SKUPNOSTI
39. člen
Občani lahko ustanovijo novo krajevno skupnost na območju dela naselja ter na območju enega ali več naselij.
Krajevna skupnost se lahko združi z drugo krajevno skupnostjo, o čemer odločata obe skupnosti.
Del naselja, eno ali več naselij se lahko odcepi od ene in priključi k drugi krajevni skupnosti, o čemer odločata obe skupnosti.
Odločitve iz tega člena se sprejema z referendumom.
40. člen
Pobudo za ustanovitev in druge statusne spremembe krajevne skupnosti daje zbor občanov krajevne skupnosti ali svet krajevne skupnosti.
Svet krajevne skupnosti mora o pobudi za ustanovitev skupnosti, za združitev z drugo skupnostjo ali spremembo območja skupnosti oziroma za odcepitev ali priključitev dela območja skupnosti k drugi skupnosti, na teh območjih organizirati javno razpravo na zborih občanov.
V javni razpravi iz prejšnjega odstavka tega člena je treba ugotoviti, če je pobuda utemeljena s prostorskimi, zgodovinskimi, upravno-gospodarskimi ali kulturnimi razlogi, in če je v interesu prebivalcev.
41. člen
Krajevna skupnost je konstituirana, ko je izvoljen svet in sprejet statut skupnosti.
42. člen
Krajevna skupnost ima svoj statut, ki ga sprejme svet skupnosti.
43. člen
Organ krajevne skupnosti je svet krajevne skupnosti, ki se izvoli s tajnim glasovanjem.
Svet volijo volivci s stalnim bivališčem v krajevni skupnosti za štiri leta.
44. člen
Glede na način dela sveta krajevne skupnosti se smiselno uporabljajo določbe tega statuta, ki urejajo način dela občinskega sveta. Svet podrobneje uredi način svojega dela s poslovnikom.
45. člen
Člani sveta krajevne skupnosti izvolijo izmed sebe predsednika in podpredsednika.
Svet krajevne skupnosti imenuje tajnika, ki pomaga predsedniku sveta pri njegovem delu, vodi zapisnik in opravlja druge naloge po nalogu predsednika.
46. člen
Krajevna skupnost skrbi za urejanje komunalne dejavnosti na svojem območju, in sicer:
– za vodovod in kanalizacijo,
– za krajevne ceste in lokalne poti
– za pokopališča in
– izdaja soglasja k lokacijskim in gradbenim dovoljenjem ter za postopke, za katere je potrebna priglasitev del.
V. NEPOSREDNE OBLIKE ODLOČANJA OBČANOV
47. člen
Neposredne oblike odločanja občanov o lokalnih zadevah so zbor občanov, referendum in ljudska iniciativa.
1. Zbor občanov
48. člen
Zbor občanov se lahko skliče za vso občino, za eno ali več krajevnih skupnosti ali za vaške skupnosti.
49. člen
Občani na zborih občanov:
– razpravljajo o zadevah lokalne samouprave;
– razpravljajo o delu občinskih organov oz. o delu organov krajevne skupnosti;
– razpravljajo o povezovanju z drugimi občinami v širše samoupravne lokalne skupnosti;
– dajejo mnenja oziroma pobude o zadevah iz prejšnjih alinej in
– opravljajo druge zadeve, določene s tem statutom in drugimi predpisi.
50. člen
Zbor občanov skliče župan na lastno pobudo, na pobudo občinskega sveta ali na zahtevo najmanj petih odstotkov volivcev v občini, zbor občanov v krajevni skupnosti pa tudi na pobudo najmanj petih odstotkov volivcev v tej skupnosti ali na pobudo njenega sveta.
2. Referendum
51. člen
Občinski svet lahko o kakšnem svojem aktu ali drugi odločitvi razpiše referendum na lastno pobudo, mora pa ga razpisati, če to zahteva deset odstotkov volivcev v občini.
Pravico glasovanja na referendumu imajo vsi občani, ki imajo pravico voliti člane občinskega sveta.
Odločitev na referendumu je sprejeta, če zanjo glasuje večina volivcev, ki so glasovali.
52. člen
Postopek za izvedbo referenduma vodijo organi, ki vodijo lokalne volitve.
Glede glasovanja na referendumu in drugih vprašanj, ki niso urejena s tem statutom, veljajo določbe zakona o referendumu in o ljudski iniciativi, na njegovi podlagi pa se smiselno uporablja tudi določbe zakona o lokalnih volitvah.
53. člen
Občinski svet oziroma župan lahko razpišeta svetovalni referendum o posameznih vprašanjih posebnega pomena, da se ugotovi volja občanov.
Svetovalni referendum se lahko razpiše za vso občino ali za njen del.
Svetovalni referendum se mora razpisati na zahtevo najmanj petih odstotkov volivcev v občini oziroma krajevni skupnosti.
Svetovalni referendum ne zavezuje občinskih organov.
3. Ljudska iniciativa
54. člen
Najmanj pet odstotkov volivcev v občini lahko zahteva izdajo ali razveljavitev splošnega akta ali druge odločitve iz pristojnosti občinskega sveta oziroma drugih občinskih organov.
Če se zahteva nanaša na razveljavitev splošnega akta občinskega sveta, mora ta obravnavo zahteve uvrstiti na prvo naslednjo sejo, o njej pa odločiti najkasneje v treh mesecih.
Če se zahteva nanaša na druge odločitve občinskih organov, mora pristojni organ o njej odločiti najkasneje v enem mesecu.
Glede postopka vložitve zahteve iz prvega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo določbe zakona o referendumu in ljudski iniciativi, ki ureja ljudsko iniciativo.
VI. ORGANIZACIJA OBČINSKE UPRAVE
55. člen
Organizacija občinske uprave je na predlog župana določena s tem statutom. Župan lahko predlaga spremembo organizacije občinske uprave, določene s tem statutom. Podrobnejša organizacija občinske uprave se lahko na predlog župana določi z odlokom.
56. člen
Občinsko upravo vodi župan.
Župan je za izvajanje občinskih predpisov in odločitev občinskega sveta odgovoren svetu.
Za neposredno izvajanje nalog uprave skrbi tajnik občinske uprave, ki ga na predlog župana imenuje občinski svet.
Župan lahko pooblasti tajnika za podpisovanje določenih aktov poslovanja.
57. člen
Naloge občinske uprave opravlja:
– občinski urad, v okviru katerega se lahko ustanavljajo oddelki za izvajanje določenih nalog uprave.
Urad opravlja vse upravne zadeve iz pristojnosti občinske uprave, razen tistih, za katere so ustanovljeni oddelki.
Občinska uprava zagotavlja opravljanje informacijske dejavnosti na svojem območju.
58. člen
Za delo urada je tajnik odgovoren županu.
59. člen
Z odlokom občinskega sveta se na predlog župana ustanovijo občinski upravni organi, upravne organizacije in strokovne službe ter podrobneje uredijo vprašanja v zvezi z njihovo organizacijo in določijo njihova delovna področja.
60. člen
Tajnik, višji upravni, upravni in strokovni tehnični delavci so upravičeni do plače, ki jo v skladu z zakonom ter načrtom delovnih mest in pravilnikom o nagrajevanju, ki ju sprejmeta občinski svet, določi župan.
61. člen
Občinska uprava izvršuje odloke, odredbe, pravilnike in navodila, ki jih izdajata občinski svet in župan po pooblastilu sveta.
Uprava izvršuje tudi zakone in druge predpise države, kadar občinska uprava v skladu z zakonom odloča o upravnih stvareh iz državne pristojnosti.
62. člen
Posamične akte iz izvirne pristojnosti občine izdaja tajnik, ki lahko pooblasti delavce uprave, ki izpolnjujejo zakonske pogoje za odločanje v upravnih stvareh, za opravljanje posameznih dejanj v postopku ali za vodenje celotnega postopka in za odločanje v upravnih stvareh.
Osebe iz prejšnjega odstavka odločajo tudi o upravnih stvareh iz prenesene državne pristojnosti in na podlagi javnih pooblastil, če ni z zakonom drugače določeno.
63. člen
V upravnem postopku o upravnih stvareh iz občinske in prenesene državne pristojnosti odločajo uradne osebe po zakonu o splošnem upravnem postopku in po posebnih predpisih, določenih z zakonom.
64. člen
Tajnik skrbi in je odgovoren za dosledno izvajanje zakona o splošnem upravnem postopku in drugih predpisov o upravnem postopku.
Župan mora zagotoviti vodenje evidence o upravnih stvareh v skladu s predpisom Ministrstva za notranje zadeve.
65. člen
O upravnih stvareh iz občinske izvirne pristojnosti lahko odloča samo uradna oseba, ki je pooblaščena za opravljanje teh zadev in ima višjo ali visoko strokovno izobrazbo in opravljen preizkus strokovne in usposobljenosti za dejanja v upravnem postopku, v skladu s posebnim zakonom. Ob teh pogojih lahko na prvi stopnji v enostavnih upravnih stvareh odloča tudi uradna oseba, ki ima srednjo strokovno izobrazbo.
Če župan nima ustrezne strokovne izobrazbe za opravljanje dejanj v upravnem postopku, mora postopek do izdaje odločbe voditi uradna oseba, ki izpolnjuje pogoje za vodenje upravnega postopka po zakonu in tem statutu.
Administrativna dela v organih in službah občine lahko opravljajo delavci s srednjo strokovno izobrazbo.
66. člen
O pritožbah zoper posamične akte iz izvirne pristojnosti občinske uprave odloča župan. Zoper odločitve župana je dopusten upravni spor.
O pritožbah zoper posamične akte, ki jih v zadevah iz državne pristojnosti in na podlagi javnih pooblastil na prvi stopnji izdaja občinska uprava, odloča ministrstvo, pristojno za ustrezno področje, oziroma njegov organ v sestavi.
67. člen
O izločitvi župana odloča občinski svet.
O izločitvi tajnika odloča župan.
O izločitvi uradne osebe odloča župan, če pa upravo vodi po pooblastilu župana tajnik, odloča o izločitvi uradne osebe tajnik.
68. člen
Funkcija tajnika je poklicna.
Mandatna doba tajnika je štiriletna in je vezana na mandat občinskega sveta.
VII. OBČINSKE JAVNE SLUŽBE
69. člen
Občina po potrebi organizira javne službe.
Občina skrbi tudi za:
– javno razsvetljavo;
– plakatiranje in okraševanje naselij;
– urejanje pokopališč ter pokopališko in pogrebno dejavnost;
– urejanje lokalnih, komunalnih cest in poti;
– deratizacijo in dezinfekcijo in
– druge zadeve, pomembne za občino.
70. člen
Za izvajanje nalog iz prejšnjega člena lahko ustanavlja občina javna podjetja in javne gospodarske zavode, podeljuje koncesije in oblikuje režijske obrate v okviru občinske uprave.
71. člen
Občinski svet z odlokom o gospodarskih javnih službah določi vrste javnih služb ter načine in oblike njihovega izvajanja.
Občinski svet z odlokom ustanovi posamezno javno podjetje ali posamezni zavod.
VIII. AKTI OBČINE
1. Splošni akti
72. člen
Občina ureja zadeve iz svoje pristojnosti s statutom, poslovnikom, odloki, odredbami, pravilniki, navodili in drugimi splošnimi akti, ki jih določa zakon ali drugi predpisi.
73. člen
Občinski svet sprejme statut občine in poslovnik za delo občinskega sveta.
Občinski svet sprejema odloke, odredbe, pravilnike in navodila kot splošne pravne akte.
Občinski odbor lahko sprejme poslovnik za svoje delo.
Občinski svet sprejema prostorske in druge plane razvoja občine, občinski proračun in zaključni račun.
74. člen
Statut je temeljni splošni akt občine, ki ga sprejme svet z dvetretjinsko večino glasov vseh članov občinskega sveta.
75. člen
S poslovnikom, ki ga sprejme občinski svet z dvetretjinsko večino navzočih članov, se uredi organizacija in način dela občinskega sveta ter uresničevanje pravic in dolžnosti članov občinskega sveta.
76. člen
Z odlokom ureja občina na splošni način zadeve iz svoje pristojnosti, ustanavlja občinske uprave in določa način njihovega dela ter ustanavlja javne službe.
Z odlokom ureja občina tudi zadeve iz prenesene pristojnosti, kadar je tako določeno z zakonom.
77. člen
Z odredbo občina uredi določene razmere, ki imajo splošen pomen ali odreja način ravnanja v takih razmerah.
78. člen
S pravilnikom se razčlenijo posamezne določbe statuta ali odloka o procesu njenega izvrševanja.
79. člen
Z navodilom se lahko podrobneje predpiše način dela organov občinske uprave pri izvrševanju določb statuta ali odloka.
80. člen
S proračunom občine se razporedijo vsi prihodki in izdatki za posamezne namene financiranja javne porabe v občini.
Občinski proračun se sprejme za proračunsko leto, ki se začne in konča hkrati s proračunskim letom za državni proračun.
Občinski proračun je prejet, če zanj glasuje večina vseh članov občinskega sveta.
81. člen
Odlok lahko predlaga vsak član občinskega sveta, župan, občinski odbor ali najmanj pet odstotkov volivcev v občini.
Predlog odloka pošlje predlagatelj predsedniku občinskega sveta.
82. člen
Predlog odloka mora vsebovati naslov odloka, uvod, besedilo členov in obrazložitev.
Uvod obsega razloge za sprejem odloka, oceno stanja, cilje in načela odloka ter oceno finančnih in drugih posledic, ki jih bo imel sprejem odloka.
83. člen
Predlagatelj določi svojega predstavnika, ki bo sodeloval v obravnavah predloga odloka na sejah občinskega sveta.
Župan lahko sodeluje v vseh obravnavah predloga odloka na sejah občinskega sveta, tudi kadar on ni predlagatelj.
84. člen
Predsednik občinskega sveta pošlje predlog odloka članom občinskega sveta in županu, kadar ta ni predlagatelj odloka, najmanj 15 dni pred dnem, določenim za sejo sveta, na kateri bo obravnavan predlog odloka.
Občinski svet razpravlja o predlogu odloka na dveh obravnavah.
85. člen
V prvi obravnavi predloga odloka se razpravlja o razlogih, ki zahtevajo sprejem odloka ter o ciljih in načelih ter temeljnih rešitvah predlaganega odloka.
V drugi obravnavi razpravlja občinski svet po vrstnem redu o vsakem členu predlaganega odloka in o naslovu odloka. Ko občinski svet konča razpravo o posameznem členu predloga odloka, člani občinskega sveta o njem glasujejo. Na koncu člani občinskega sveta glasujejo še o naslovu odloka in o predlogu odloka v celoti.
86. člen
Kadar to zahtevajo izredne potrebe občine, naravne nesreče ali kadar gre za manj pomembne spremembe odlokov, lahko občinski svet sprejme odlok po hitrem postopku.
Pri hitrem postopku se združita prva in druga obravnava predloga odloka na isti seji.
Pri hitrem postopku je mogoče predlagati amandmaje na sami seji vse do konca obravnave predloga odloka.
O uporabi hitrega postopka odloči občinski svet na začetku seje pri določanju dnevnega reda. Hitri postopek lahko predlaga vsak predlagatelj odloka.
87. člen
V drugi obravnavi predloga odloka lahko predlagajo njegove spremembe in dopolnitve člani občinskega sveta in predlagatelj z amandmaji.
Župan lahko predlaga amandmaje tudi, kadar ni sam predlagatelj odloka.
Amandma mora biti predložen članom občinskega sveta najmanj sedem dni pred dnem, določenim za sejo občinskega sveta, na kateri bo obravnavan predlog odloka, h kateremu je predlagan amandma.
Na sami seji lahko predlaga amandma najmanj ena četrtina članov občinskega sveta.
88. člen
Amandma, člen odloka, naslov odloka in odlok v celoti je sprejet, če zanj na seji občinskega sveta, na kateri je navzočih najmanj polovica članov, glasuje večina navzočih članov.
89. člen
O predlogih drugih splošnih aktov, razen občinskega proračuna, razpravlja in odloča občinski svet na eni obravnavi.
90. člen
Statut, odloki in drugi predpisi občine morajo biti objavljeni v uradnem glasilu in pričnejo veljati petnajsti dan po objavi (če ni v njih drugače določeno).
2. Posamični akti
91. člen
Posamični akti občine so odločbe in sklepi.
S posamičnimi akti - sklepom in odločbo - odloča občina o upravnih stvareh iz lastne pristojnosti, iz prenesene pristojnosti ter na podlagi javnih pooblastil.
92. člen
Organi občine odločajo o pravicah in dolžnostih posameznikov in pravnih oseb ter o njihovih pravnih koristih v upravnih stvareh v upravnem postopku.
O pritožbah zoper posamične akte, ki jih izdajo organi občinske uprave v upravnem postopku odloča na drugi stopnji župan.
O pritožbah zoper posamične akte, izdane v upravnih stvareh iz prenesene pristojnosti, odloča državni organ, ki ga določi zakon.
O zakonitosti dokončnih posamičnih aktov občinskih organov odloča v upravnem sporu pristojno sodišče.
IX. PREMOŽENJE IN FINANCIRANJE OBČINE
93. člen
Premoženje občine sestavljajo nepremične in premične stvari v lasti občine, denarna sredstva in pravice.
Občina mora s premoženjem gospodariti kot dober gospodar.
Občinski svet odloča o pridobitvah in odtujitvah premičnin in nepremičnin.
94. člen
Občina financira lokalne zadeve javnega pomena iz lastnih virov, sredstev države in zadolžitev.
95. člen
Lastni viri občine so:
– davki in druge dajatve
– dohodki od njenega premoženja in
– drugi viri.
96. člen
Za financiranje lokalnih zadev javnega pomena pripadajo občini naslednji prihodki:
1. davek od premoženja;
2. davek na dediščine in darila;
3. davek na dobitke od iger na srečo;
4. davek na promet nepremičnin;
5. drugi davki, določeni z zakonom in
6. upravne takse in posebne takse za uporabo igralnih avtomatov zunaj igralnic
Za financiranje lokalnih zadev javnega pomena pripadajo občini tudi prihodki iz dohodnine, v višini določeni z zakonom.
97. člen
Prihodki in izdatki za posamezne namene financiranja javne porabe so zajeti v proračunu občine.
Proračun občine sestavljata bilanca prihodkov in odhodkov ter račun financiranja.
V bilanci prihodkov in odhodkov se izkazujejo načrtovani prihodki iz davkov, taks, pristojbin, drugih dajatev in drugi dohodki ter prihodki od upravljanja in razpolaganja z občinskim premoženjem in načrtovani odhodki.
V račun financiranja se izkaže odplačevanje dolgov in zadolževanje občine.
98. člen
Sredstva proračuna se smejo uporabljati le za namene, ki so določeni s proračunom. V imenu občine se smejo prevzemati obveznosti le v okviru sredstev, ki so v proračunu predvidena za posamezne namene.
Sredstva proračuna se lahko uporabljajo, če so izpolnjeni vsi s statutom in z zakonom predpisani pogoji za uporabo sredstev.
99. člen
Za izvrševanje proračuna je odgovoren župan občine, če ni z odlokom občine drugače določeno.
100. člen
Če se zaradi neenakomernega pritekanja prihodkov proračuna izvrševanje proračuna ne more uravnovesiti, se lahko za začasno kritje odhodkov uporabijo sredstva rezerve občine ali najame posojilo največ pet odstotkov sprejetega proračuna, ki mora biti odplačano do konca proračunskega leta. O najetju posojila odloča župan.
101. člen
Za izdatke, ki v tekočem letu niso predvideni v proračunu občine, je potrebno pridobiti soglasje občinskega sveta.
102. člen
Država je dolžna zagotoviti občini dodatna sredstva:
– za opravljanje nujnih nalog občine,
– za financiranje nalog, ki jih prenese v opravljanje občini,
– za sofinanciranje lokalnih zadev javnega pomena, kadar ima poseben interes za njen razvoj in
– za izravnavo z investicijskim vložkom v skladu s programom v občinah z najnižjim standardom.
103. člen
Rezerva se uporablja:
1. za odhodke, nastale kot posledica izrednih razmer, kot so zlasti suša, potres, požar, poplave in druge naravne oziroma ekološke nesreče, epidemije oziroma preprečevanje epidemij, živalske kužne bolezni in rastlinski škodljivci;
2. za zagotovitev sredstev proračuna, kadar prihodki pritekajo neenakomerno in
3. za kritje proračunskega primanjkljaja.
Sredstva za namene iz 1. in 3. točke prejšnjega odstavka se dajejo pravilom brez obveznosti vračila, sredstva iz 2. točke morajo biti vrnjena v rezerve do konca leta.
O uporabi sredstev iz 1., 2. in 3. točke prvega odstavka odloča občinski svet. Z odlokom občine je lahko določeno, da župan odloča o uporabi sredstev za namene iz 1. točke prvega odstavka do zneska, določenega v proračunu za tekoče leto.
104. člen
Po preteku leta, za katero je bil sprejet proračun, sprejme občinski svet zaključni račun proračuna za preteklo leto.
V zaključnem računu proračuna se izkažejo predvideni in doseženi dohodki, predvideni in doseženi odhodki ter predvidena in dosežena izvršitev računa financiranja.
Občinski svet sprejme hkrati z zaključnim računom proračuna tudi premoženjsko bilanco občine na dan 31. decembra leta, za katerega se sprejema zaključni račun.
Zaključni račun se predloži občinskemu svetu do konca marca tekočega leta za preteklo leto.
105. člen
Občina se sme zadolžiti z izdajo vrednostnih papirjev ali z najetjem posojil.
Občina izda vrednostne papirje v skladu z zakonom.
Občina se ne sme zadolžiti v tujini, razen na podlagi zakona.
106. člen
Prihodki občine za financiranje zagotovljene porabe so:
– davek na dediščine in darila,
– davek na dobitke od igre na srečo,
– davek od prometa nepremičnin,
– upravne takse,
– posebna taksa za uporabo igralnih avtomatov zunaj igralnic.
Prihodki iz prejšnjega odstavka pripadajo občini v višini, ki je določena z zakonom o njihovi uvedbi.
Za financiranje zagotovljene porabe pripada občini tudi del prihodkov iz dohodnine, v višini, določeni z zakonom.
107. člen
Prihodki občine za financiranje drugih nalog so:
– davek od premoženja,
– nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča,
– krajevne takse,
– komunalne takse,
– pristojbine,
– odškodnina zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča in gozda,
– prihodki uprave,
– drugi dohodki, določeni s posebnimi zakoni.
Prihodki iz prejšnjega odstavka pripadajo občini v višini, ki je določena v aktu o njihovi uvedbi.
Ne glede na določbe prejšnjega odstavka lahko občinski svet predpiše, da se davek od premoženja plačuje v višini, ki je do petkrat večja od višine, ki je določena z zakonom.
108. člen
Finančno poslovanje izvršuje knjigovodska služba.
Delo knjigovodske službe nadzoruje župan ali tajnik in nadzorni odbor.
X. VARSTVO OBČINE V RAZMERJU DO DRŽAVE IN ŠIRŠIH LOKALNIH SKUPNOSTI
109. člen
Občinski svet ali župan lahko vloži zahtevo za presojo ustavnosti in zakonitosti predpisov države, s katerimi se posega v ustavni položaj in v pravice občine oziroma, če se s predpisi pokrajine, brez pooblastila oziroma soglasja občine, posega v njene pravice.
110. člen
Občinski svet ali župan lahko začneta pred ustavnim sodiščem spor o pristojnosti, če Državni zbor ali vlada s svojimi predpisi ureja razmere, ki so po ustavi in zakonih v pristojnosti občine. Enako lahko postopa, če pokrajina ali druga občina posega v njeno pristojnost.
111. člen
Župan oziroma občinski odbor po pooblastilu občinskega sveta lahko kot stranka v upravnem sporu spodbijata konkretne upravne akte in ukrepe, s katerimi državni organi izvršujejo oblastni nadzor. Upravni spor lahko sprožita tudi, če oseba javnega in zasebnega prava z dokončnimi upravnimi akti uveljavlja pravice na škodo javnih koristi občine.
112. člen
Župan lahko vstopi v upravni ali sodni postopek kot stranka ali kot stranski intervenient, če bi lahko bile v teh postopkih, oziroma če so z že izdanimi akti prizadete pravice in koristi občine, določene z ustavo in zakoni.
113. člen
Občinski odbori so dolžni za potrebe občinskega sveta oblikovati mnenje glede pripravljajočih se predpisov, ki se tičejo koristi občine in pokrajine. Na tej podlagi oblikuje občinski svet svoje mnenje, ki ga pošlje Državnemu zboru.
Občina odloča s posamičnimi akti o upravnih sporih, in to:
– o upravnih stvareh iz svoje izvirne pristojnosti;
– o upravnih stvareh iz prenesene državne pristojnosti in
– o upravnih stvareh na podlagi javnih pooblastil.
XI. POVEZOVANJE OBČINE V POKRAJINO IN DRUGO SODELOVANJE
114. člen
Občinski svet lahko z dvetretjinsko večino vseh članov sklene, da se občina poveže v skupnost ali zvezo dveh ali več občin, če je to koristno za urejanje in opravljanje zadev širšega pomena, pomembnih za občino. Če zahteva večina navzočih članov občinskega sveta, se lahko o takem povezovanju izvede razprava med občani in ugotovi njihova volja.
XII. SPREMEMBE STATUTA
115. člen
Obrazloženo pobudo za spremembo tega statuta lahko da župan ali najmanj ena četrtina članov občinskega sveta.
Kadar ni sam pobudnik, pobudo obravnava ustrezen občinski odbor in jo s svojimi stališči posreduje občinskemu svetu, ki odloči o uvedbi postopka za spremembo statuta.
V kolikor občinski svet sprejme sklep o uvedbi postopka za spremembo statuta, določi komisijo za pripravo osnutka spremembe statuta.
XIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
116. člen
V obdobju uveljavitve predpisov, ki bodo urejali delovna razmerja funkcionarjev in delavcev v občini, se smiselno uporabljajo predpisi, ki urejajo delovna razmerja funkcionarjev in delavcev v državnih organih, če ta statut ali drug predpis ne določa drugače.
117. člen
V šestdesetih dneh po objavi tega statuta v Uradnem listu se izvedejo tajne volitve v organe vseh krajevnih skupnosti na območju občine.
118. člen
Ta statut začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Dobrova, dne 25. aprila 1995.
Predsednik
Občinskega sveta
občine Dobrova - Horjul -
Polhov Gradec
Anton Gerjolj l. r.
