Na podlagi 29. in 64. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 6/94 in 14/95) je Občinski svet Občine Dol pri Ljubljani na 7. seji dne 23. 5. 1995 sprejel
S T A T U T
Občine Dol pri Ljubljani
I. SPLOŠNE DOLOČBE TER OBMOČJE IN DELI OBČINE
1. člen
Območje občine Dol pri Ljubljani obsega območja naslednjih naselij: Beričevo, Brinje, Dol pri Ljubljani, Dolsko, Kamnica, Kleče pri Dolu, Klopce, Križevska Vas, Laze pri Dolskem, Osredke, Petelinje, Podgora pri Dolskem, Senožeti, Videm, Vinje, Vrh pri Dolskem, Zaboršt pri Dolu, Zagorica pri Dolskem, Zajelše.
2. člen
Občina v okviru ustave in zakonov varuje koristi občanov ter samostojno opravlja svoje zadeve in izvršuje naloge, ki so nanjo prenešene s področnimi zakoni, ter naloge, ki jih s soglasjem občine prenese v občinsko pristojnost država.
3. člen
Občani uresničujejo lokalno samoupravo v občini neposredno in prek organov občine.
4. člen
Občina se pri uresničevanju skupnih nalog povezuje in sodeluje s sosednjimi in drugimi občinami skladno z zakonom.
5. člen
Občina je pravna oseba.
Sedež Občine Dol pri Ljubljani je Videm 48, Dol pri Ljubljani.
Občina ima svoj pečat, ki je okrogle oblike s premerom 35 mm, na zgornjem obodu pečata je besedilo: OBČINA DOL PRI LJUBLJANI, v spodnjem delu pečata pa napis: Dol pri Ljubljani.
Občinski svet ima pečat okrogle oblike s premerom 35 mm, ki ima ob zgornji krožnici napis OBČINA DOL PRI LJUBLJANI, pod njim napis OBČINSKI SVET.
Župan Občine Dol pri Ljubljani ima pečat okrogle oblike s premerom 35 mm, ki ima ob zgornji krožnici napis OBČINA DOL PRI LJUBLJANI, pod njim napis ŽUPAN.
6. člen
Zaradi zadovoljevanja določenih skupnih potreb lahko občani naselja ali več posameznih naselij ustanovijo vaško skupnost.
Odločitev o oblikovanju in imenu vaške skupnosti sprejmejo prebivalci skladno z zakonom.
7. člen
Občina Dol pri Ljubljani sodeluje z drugimi občinami za opravljanje skupnih zadev na načelih prostovoljnosti in solidarnosti.
II. NALOGE OBČINE
8. člen
Občina po svojih organih samostojno ureja in opravlja vse lokalne zadeve javnega pomena, določene s tem statutom in zakonom, zlasti pa:
1. na področju normativnega urejanja in upravljanja:
– sprejema statut občine, odloke in druge občinske akte;
– sprejema občinski proračun in zaključni račun;
– sprejema načrt razvoja občine;
– sprejema prostorske plane;
– predpisuje lokalne davke;
– ureja javne ceste, javne poti, rekreacijske ter druge javne površine;
– ureja javni red v občini;
– ureja delovanje občinske uprave;
– ureja občinske javne službe;
– ureja način in pogoje opravljanja s premoženjem občine;
– sestavlja premoženjsko bilanco, s katero izkazuje vrednost svojega premoženja;
– ureja druge lokalne zadeve javnega pomena skladno z zakonom;
– upravlja občinsko premoženje;
– upravlja lokalne javne službe;
– vodi javna in druga podjetja;
– upravlja občinske javne površine in drugo javno dobro;
– upravlja z lokalnimi javnimi cestami in javnimi potmi;
– ureja varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami
– ureja druge z zakonom določene zadeve lokalnega pomena;
2. s svojimi ukrepi in sredstvi:
– vzpodbuja gospodarski razvoj;
– pospešuje razvoj obrti in podjetništva;
– gradi komunalne objekte in naprave;
– gradi stanovanja za socialno ogrožene;
– zagotavlja delovanje organov občine in občinskih javnih in lokalnih javnih služb;
– zagotavlja sredstva za izvajanje dejavnosti na področju osnovnega izobraževanja, raziskovalne dejavnosti, kulture, športa, socialnega varstva, otroškega varstva, zdravstvenega varstva in drugih družbenih dejavnosti in sprejema ukrepe za pospeševanje navedenih dejavnosti;
– zagotavlja subvencije in tekoče transferje v gospodarske javne službe (komunalna dejavnost, stanovanjska dejavnost, cestna dejavnost, gospodarjenje s prostorom, druge dejavnosti);
– zagotavlja sredstva za požarno varnost;
– zagotavlja opravljanje pokopališke, pogrebne in mrliško ogledne službe;
– 3. s svojimi sredstvi:
– vzdržuje in ureja lokalne javne ceste, javne poti, rekreacijske in druge javne površine, vodovodne in energetske komunalne objekte;
– s svojimi ukrepi spodbuja gospodarski razvoj občine, pospešuje razvoj športa in rekreacije;
– skrbi za požarno varnost in organizira reševalno pomoč;
4. s svojimi ukrepi:
– skrbi za varstvo zraka, tal, vodnih virov, varstvo pred hrupom, varstvo pred ionizirajočimi sevanji ter za urejeno zbiranje odpadkov;
5. zagotavlja in organizira:
– pomoč in reševanje za primere elementarnih nesreč, nadzorstvo nad krajevnimi prireditvami in izvensodno poravnavo sporov;
6. sklepa:
– pogodbe o pridobivanju in odtujitvi premičnin in nepremičnin, o koncesijah in določa pogoje za oddajo in najem objektov in drugega občinskega premoženja.
9. člen
Občina opravlja tudi zadeve, ki se nanašajo na:
– vodenje evidence volilne pravice,
– razgrinjanje volilnih imenikov,
– volitve predstavnikov lokalnih interesov v Državni svet,
– občinsko upravno nadzorstvo,
– nadzorstvo nad izvajanjem občinskih javnih služb in javnih prireditev,
– evidenco občinskih zemljišč in drugega premoženja,
– ugotavljanje javnega interesa za razlastitev za potrebe občine,
– določanje pogojev za uporabo stavbnih zemljišč,
– odločanje o rabi prostora,
– gasilstvo kot obvezno lokalno službo,
– civilno zaščito, opazovanje in obveščanje,
– varstvo naravne in kulturne dediščine,
– ukrepe za zaščito okolja,
– sprejemanje prostorskih izvedbenih aktov,
– odločanje o namembnosti urbanega prostora,
– izdajanje lokacijskih in gradbenih dovoljenj,
– javno zdravstveno službo na primarni ravni ter lekarniško dejavnost,
– določanje komunalnih dejavnosti,
– organizacijo dimnikarske službe,
– oskrbo naselij s toplotno energijo in plinom iz lokalnih omrežij,
– odlaganje odpadkov in opravljanje drugih dejavnosti varstva okolja,
– graditev in vzdrževanje vodovodnih in energetskih objektov,
– pospeševanje razvoja kmetijstva in ohranjanje naravne krajine,
– določanje pogojev za opravljanje obrti, gostinstva in turizma,
– določanje kazni za nepravilno parkiranje, določanje parkirnih površin, načina parkiranja, prepovedi parkiranja,
– predpisovanje lokalne prometne ureditve,
– urejanje lokalnega potniškega prometa,
– ustvarjanje pogojev za gradnjo stanovanj,
– zagotavljanje javne službe za osebno pomoč ter za pomoč na domu,
– upravni nadzor nad izvajanjem svojih predpisov.
10. člen
Občina predpisuje pod pogoji, ki jih določa zakon, naslednje davke in druge občinske dajatve:
– davek od premoženja,
– davek na dediščine in darila,
– davek na dobitke od iger na srečo,
– davek na promet nepremičnin,
– takse in kazni iz svoje pristojnosti,
– določa druge z zakonom dovoljene davke in dajatve.
III.VARSTVO PRAVIC OBČANOV
11. člen
Občani se lahko obračajo s peticijo ali drugo pobudo na katerikoli organ občine.
Pristojni organ je z vlogo občana dolžan postopati kot z upravno stvarjo in občanu zagotoviti ustrezno rešitev oz.primeren odgovor v zakonitem roku.
IV. ORGANI OBČINE
1. Skupne določbe
12. člen
Organi občine so občinski svet, župan, nadzorni odbor. Organ občine je tudi občinska volilna komisija.
Člani organov občine opravljajo svojo funkcijo neprofesionalno, razen župana, ki jo lahko opravlja profesionalno.
13. člen
Organi občine se volijo za štiri leta.
14. člen
Delo občinskih organov je javno.
Javnost dela se zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu občinskih organov, z navzočnostjo občanov in predstavnikov javnih občil na sejah občinskega sveta in občinskih odborov ter na druge načine, ki jih določa ta statut in poslovnik občinskega sveta.
Občinski svet obvešča javnost o svojem delu in delu organov občine.
Javnosti niso dostopni dokumenti in gradiva sveta in drugih občinskih organov, ki so zaupne narave.
15. člen
Občinski organi so sklepčni, če je na njihovih sejah navzoča večina članov.
2. Občinski svet
16. člen
Občinski svet je najvišji organ odločanja v občini.
Občinski svet ima naslednje pristojnosti:
– sprejema statut občine,
– sprejema odloke in druge občinske akte,
– sprejema poslovnik za svoje delo,
– sprejema prostorske plane in druge plane razvoja občine,
– potrjuje začasne nujne ukrepe,
– sprejema občinski proračun in zaključni račun,
– ustanavlja občinske odbore ter voli in razrešuje njihove člane ter imenuje in razrešuje člane sveta za varstvo uporabnikov javnih dobrin,
– imenuje člane nadzornega odbora,
– imenuje volilne komisije za občinske volitve,
– voli in razrešuje podžupana,
– nadzoruje delo župana, podžupana, odborov sveta in občinske uprave,
– odloča o prenosu izvirnih pristojnosti na organe širših lokalnih skupnosti,
– odloča o pridobitvi in odtujitvi premičnin in nepremičnin, kolikor o tem v skladu s tem statutom ne odloča župan,
– odloča o najemu občinskega posojila,
– razpisuje referendum,
– daje pobudo za sklice zborov občanov,
– ustanavlja gospodarske in druge javne zavode ter javne gospodarske službe,
– daje koncesije,
– določa prispevke za opravljanje komunalnih storitev,
– daje soglasje k prevzemu opravljanja državnih nalog,
– odloča o drugih zadevah, ki jih določa zakon in ta statut.
17. člen
Občinski svet daje tudi mnenje k imenovanju načelnikov upravnih enot.
Občinski svet odloča o vseh na občino prenešenih pristojnostih iz državne pristojnosti, če zakon ne določa, da o teh zadevah odloča drug občinski organ.
18. člen
Občinski svet ima 13 članov.
Župan, podžupan, tajnik občine, člani nadzornega odbora, občinski uradniki ter vodilni delavci v javnih zavodih, ki jih imenuje občinski svet, ne morejo biti člani občinskega sveta.
19. člen
Občinski svet se voli na podlagi splošne in enake volilne pravice z neposrednim in tajnim glasovanjem.
Občinski svet se voli po proporcionalnem načelu.
Za volitve občinskega sveta se občina lahko razdeli na volilne enote, ki jih določi odlok občinskega sveta.
20. člen
Občinski svet se konstituira na svoji prvi seji.
Prvo sejo občinskega sveta skliče dotedanji predsednik občinskega sveta. Do izvolitve novega predsednika občinskega sveta vodi sejo najstarejši član sveta.
21. člen
Občinski svet izmed sebe izvoli predsednika in podpredsednika sveta.
Predsednik sveta predstavlja občinski svet in vodi njegovo delo.
Podpredsednik sveta pomaga predsedniku pri njegovem delu in po njegovem pooblastilu opravlja posamezne zadeve z njegovega delovnega področja.
22. člen
Občinski svet ima tajnika, ki pomaga predsedniku pri pripravljanju in vodenju sej sveta, vodi zapisnik in opravlja druge zadeve po nalogu predsednika. Tajnika imenuje občinski svet.
23. člen
Kandidata za predsednika občinskega sveta lahko predlaga vsak član sveta.
Kandidat je izvoljen z večino glasov vseh članov sveta. Če pri prvem glasovanju noben kandidat ne dobi zahtevane večine, se glasovanje ponovi. Pri ponovnem glasovanju se glasuje o tistih dveh kandidatih, ki sta pri prvem glasovanju dobila največ glasov.
Predsednik sveta je lahko razrešen na predlog najmanj četrtine članov sveta. Predsednik je razrešen, če za predlog za razrešitev glasuje najmanj polovica vseh članov sveta.
Na enak način kot predsednik se voli in razrešuje tudi podpredsednik sveta.
24. člen
Občinski svet se sestaja na sejah.
Seje sklicuje predsednik občinskega sveta na lastno pobudo, na zahtevo nadzornega odbora ali na zahtevo najmanj četrtine članov sveta.
Predsednik mora sklicati sejo občinskega sveta tudi na obrazloženo zahtevo župana.
Predsednik mora sklicati sejo sveta najmanj enkrat v treh mesecih.
Dnevni red seje sveta predlaga predsednik sveta na lastno pobudo ali na predlog najmanj četrtine članov sveta. Dnevni red lahko predlagajo tudi vsi tisti, ki imajo pravico zahtevati sklic sveta, in ga posredujejo skupaj z zahtevo za sklic seje. O sprejemu dnevnega reda odloči svet.
Na vsaki seji občinskega sveta mora biti določen čas, najmanj pa pol ure, rezerviran za vprašanja, ki jih postavljajo člani sveta predstavnikom občinskih upravnih organov ali županu, ter za odgovore nanje.
25. člen
Seje občinskega sveta so javne.
Če je v javnem interesu, lahko svet sklene, da je seja za javnost zaprta ali da se javnost izključi.
Člani občinskih odborov, župan in podžupan imajo pravico prisostvovati sejam občinskega sveta. Predstavniki občinskih odborov so se na zahtevo občinskega sveta dolžni udeležiti seje sveta in odgovarjati na vprašanja članov občinskega sveta.
Na seji sveta ima župan pravico razpravljati in dajati predloge.
26. člen
Občinski svet veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina njegovih članov.
Občinski svet sprejema odločitve z večino navzočih članov, razen če zakon ali ta statut določa drugačno večino.
Glasovanje je javno. Tajno se glasuje le, kadar tako določa zakon ali ta statut in kadar tako zahteva najmanj četrtina članov sveta.
27. člen
Občinski svet ima svoj poslovnik, s katerim podrobneje ureja način dela, postopek odločanja in razmerja do drugih občinskih organov.
Svet sprejema poslovnik z dvetretjinsko večino navzočih članov.
3. Župan
28. člen
Občina ima župana in enega podžupana.
Župan je izvoljen na neposrednih volitvah, podžupana pa voli občinski svet z dvetretjinsko večino glasov.
29. člen
Župan opravlja naslednje naloge:
– predstavlja in zastopa občino,
– skrbi in odgovarja za izvajanje odločitev občinskega sveta in občinskih odborov,
– vodi, nadzoruje in usmerja delo občinske uprave,
– opravlja druge zadeve, ki jih določa zakon in ta statut,
– določa sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi in sklepa delovno razmerje z zaposlenimi v občinski upravi.
Občinski svet lahko določi, da bo določene naloge iz pristojnosti občinskega sveta opravljal župan.
30. člen
Župan mora zadržati izvajanje nezakonite odločitve občinskega sveta. Če to stori, mora navesti razloge za zadržanje take odločitve na seji občinskega sveta.
Če se odločitev sveta nanaša na zadeve, ki so bile z zakonom poverjene občini, mora župan opozoriti pristojno ministrstvo na nezakonitost oziroma neprimernost odločitve.
31. člen
V primeru razmer, v katerih bi bilo lahko v večjem obsegu ogroženo življenje in premoženje občanov, občinski svet pa se ne more pravočasno sestati, lahko župan sprejme začasne nujne ukrepe. Te mora predložiti v potrditev občinskemu svetu takoj, ko se ta lahko sestane.
32. člen
Župan ima pravico udeleževati se sej občinskega sveta in občinskih odborov, sej nadzornega odbora pa le na njegovo povabilo.
33. člen
Podžupan pomaga županu pri njegovem delu in ga nadomešča v odsotnosti. Župan lahko pooblasti podžupana ali tajnika občine za opravljanje posamičnih nalog iz tretje in četrte alinee 29. člena tega statuta.
4. Nadzorni odbor
34. člen
Nadzorni odbor:
– opravlja nadzor nad razpolaganjem s premoženjem občine,
– nadzoruje namenskost in smotrnost porabe sredstev občinskega proračuna,
– nadzoruje finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev.
Nadzorni odbor najmanj dvakrat letno poroča občinskemu svetu o svojih ugotovitvah.
35. člen
Nadzorni odbor šteje pet članov.
Člane nadzornega odbora imenuje občinski svet izmed občanov.
Člani nadzornega odbora so imenovani na podlagi liste kandidatov z večino glasov navzočih članov občinskega sveta.
Listo kandidatov določi predsednik občinskega sveta na podlagi predlogov najmanj četrtine članov občinskega sveta, zainteresiranih organizacij v občini in občanov.
Člani nadzornega odbora ne morejo biti člani občinskega sveta, delavci občinske uprave ter člani poslovodstev organizacij, ki so uporabniki proračunskih sredstev.
5. Odbori občinskega sveta
36. člen
Odbori občinskega sveta so stalna ali začasna delovna posvetovalna telesa občinskega sveta, ki pripravljajo strokovne podlage za odločitve občinskega sveta za področja iz njegove delovne pristojnosti.
37. člen
Odbori občinskega sveta opravljajo naslednje naloge:
– obravnavajo predloge župana, članov sveta in občanov (ljudska iniciativa) s svojega delovnega področja, preden o njih odloča svet in dajejo svetu mnenja o teh predlogih,
– razpravljajo o vprašanjih s svojega delovnega področja in dajejo svetu in županu mnenja o teh vprašanjih,
– predlagajo svetu oz. županu odločitve s svojega področja,
– oblikujejo podlage in mnenja za odločanje občinskega sveta glede pripravljajočih se predpisov, ki neposredno zadevajo vprašanja občinske pristojnosti oz. koristi.
Občinski svet lahko poveri odboru odločanje o zadevah iz pristojnosti sveta. Zadeve, ki se prenesejo v pristojnost odbora, določi svet s sklepom, ki ga sprejme z dvetretjinsko večino vseh članov ali s spremembo statuta.
38. člen
Odbor občinskega sveta ima največ devet članov, izmed katerih je največ ena tretjina članov sveta. Način imenovanja članov odborov ureja poslovnik sveta.
Župan in podžupan ne moreta biti člana odborov.
Odbor veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina vseh članov. Odločitve sprejema odbor z večino glasov članov.
Župan, podžupan in člani sveta so lahko navzoči na sejah odborov občinskega sveta in na njih sodelujejo v razpravi.
39. člen
Občinski svet ustanovi posamezni odbor, določi njegove pristojnosti ter področja dela s posebnim aktom, ki ga občinski svet sprejme z večino glasov članov sveta.
Predsednika, ki je praviloma član sveta, in člane odbora imenuje občinski svet z večino navzočih članov.
40. člen
Odbor občinskega sveta je za svoje delo odgovoren občinskemu svetu.
Na predlog najmanj četrtine svojih članov lahko občinski svet razreši odbor ali posameznega člana odbora.
Odbor občinskega sveta lahko odstopi v celoti. Za odstop mora glasovati večina vseh članov odbora.
Če odbor v celoti odstopi, občinski svet odloča o njegovi razrešitvi. Odbor je razrešen, če za razrešitev glasuje večina navzočih članov občinskega sveta.
Če odstopi ali je razrešen posamezni član odbora, občinski svet imenuje novega člana. Prednost pri predlaganju novega člana ima predlagatelj, ki je predlagal člana, ki je odstopil.
6. Komisije sveta
41. člen
Komisije občinskega sveta so delovna telesa občinskega sveta, pristojne za pripravo predlogov in drugih podlag za odločanje.
Občinski svet ima naslednje komisije:
– Komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, ki ima pet članov (predsednik in štirje člani). V pristojnost komisije sodi priprava sklepa o potrditvi mandatov članov občinskega sveta ter vse, kar je potrebno za potrditev mandata novega člana sveta v primeru prenehanja mandata kateremu od članov sveta. Pripravlja predloge potrebnih aktov za volitve in imenovanja iz pristojnosti občinskega sveta ter predloge, mnenja oz. soglasja k imenovanjem ali izvolitvam v skladu z zakoni in tem statutom. Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja določa nadomestilo oziroma plačo župana ter nadomestila članov občinskega sveta, odborov in nadzornega odbora.
– Komisijo za vloge in pritožbe občanov in organizacij civilne družbe v občini, ki ima tri člane (predsednik in dva člana). Pristojnosti komisije se določijo s sklepom o ustanovitvi in imenovanju članov.
– Statutarno-pravno komisijo, ki ima tri člane (predsednik in dva člana). Njene pristojnosti se določijo s sklepom o ustanovitvi in imenovanju članov. Občinski svet ob odločitvi za pripravo novega besedila statuta občine ali poslovnika občinskega sveta lahko določi, da ta komisija šteje več članov.
Občinski svet lahko ustanovi in imenuje tudi druge komisije.
V. NEPOSREDNE OBLIKE ODLOČANJA
OBČANOV
42. člen
Neposredne oblike odločanja občanov o lokalnih zadevah so zbor občanov, referendum in ljudska iniciativa.
43. člen
Zbor občanov se lahko skliče za vso občino ali po naseljih.
44. člen
Zbor občanov v občini:
– razpravlja o spremembah statuta občine,
– razpravlja o povezovanju z drugimi občinami v širše samoupravne lokalne skupnosti,
– razpravlja o lokalni problematiki,
– razpravlja o delu občinskega sveta, župana in drugih občinskih organov,
– razpravlja o poročilih občinskih organov in o njihovem delu,
– razpravlja o spremembah območja občine,
– daje mnenja o zadevah iz prejšnjih alinej.
45. člen
Zbor občanov po naseljih :
– razpravlja o problematiki v svojem naselju,
– razpravlja o delu občinskih organov zlasti z vidika interesov svojega naselja,
– daje mnenja o zadevah iz prejšnjih alinej.
46. člen
Zbor občanov skliče župan na lastno pobudo, na pobudo občinskega sveta ali na zahtevo najmanj deset odstotkov volivcev v občini.
47. člen
Občinski svet lahko o kakšnem svojem aktu ali drugi odločitvi razpiše referendum na lastno pobudo, mora pa ga razpisati, če to zahteva najmanj deset odstotkov volivcev v občini.
Pravico glasovati na referendumu imajo vsi občani, ki imajo pravico voliti člane občinskega sveta.
Odločitev na referendumu je sprejeta, če zanjo glasuje večina volivcev, ki so glasovali.
48. člen
Postopek za izvedbo referenduma vodijo organi, ki vodijo lokalne volitve.
Glede glasovanja na referendumu in drugih vprašanj, ki niso urejena v tem statutu, veljajo določbe zakona o referendumu in ljudski iniciativi, na njegovi podlagi pa se smiselno uporabljajo tudi določbe zakona o lokalnih volitvah.
49. člen
Občinski svet oziroma župan lahko razpišeta svetovalni referendum o posameznih vprašanjih posebnega pomena, da se ugotovi volja občanov.
Svetovalni referendum se lahko razpiše za vso občino ali za njen del.
Svetovalni referendum se mora razpisati na zahtevo najmanj deset odstotkov volivcev v občini .
Svetovalni referendum ne zavezuje občinskih organov.
Glede izvedbe svetovalnega referenduma se smiselno uporabljajo določbe 47. in 48. člena tega statuta.
50. člen
Najmanj deset odstotkov volivcev v občini lahko zahteva izdajo ali razveljavitev splošnega akta ali druge odločitve iz pristojnosti občinskega sveta oziroma drugih občinskih organov.
Če se zahteva nanaša na razveljavitev splošnega akta občinskega sveta, mora ta obravnavo zahteve uvrstiti na prvo naslednjo sejo, o njej pa odločiti najkasneje v treh mesecih.
Če se zahteva nanaša na druge odločitve občinskih organov, mora pristojni organ o njej odločiti najkasneje v enem mesecu.
Glede postopka vložitve zahteve iz prvega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo določbe zakona o referendumu in ljudski iniciativi, ki urejajo ljudsko iniciativo.
VI. OBČINSKA UPRAVA IN NJENA ORGANIZACIJA
51. člen
Organizacija občinske uprave se na predlog župana določi z odlokom.
52. člen
Občinsko upravo vodi, usmerja in nadzoruje župan.
Župan za vodenje občinske uprave lahko predlaga tajnika občinske uprave, ki mu je tudi neposredno odgovoren za izvajanje nalog uprave.
Tajnika občinske uprave na predlog župana imenuje občinski svet.
53. člen
Nadzor nad zakonitostjo dela uprave, pri opravljanju nalog iz prenešene pristojnosti opravljajo ministrstva vsako na svojem področju, ki nadzorujejo tudi zakonitost splošnih in posamičnih aktov, ki jih iz svoje izvirne pristojnosti izdajajo župan, občinski svet in pooblaščeni delavci občinske uprave.
VII. OBČINSKE JAVNE SLUŽBE
54. člen
Občina lahko organizira javne službe na podlagi zakona.
55. člen
Za izvajanje nalog iz prejšnjega člena ustanavlja občina javna podjetja in javne gospodarske zavode, podeljuje koncesije in oblikuje režijske službe v okviru občinske uprave.
56. člen
Občinski svet z odlokom o gospodarskih javnih službah določi vrste javnih služb ter načine in oblike njihovega izvajanja.
Občinski svet z odlokom ustanovi posamezno javno podjetje ali posamezni javni zavod.
VIII. PREMOŽENJE IN FINANCIRANJE OBČINE
57. člen
Premoženje občine sestavljajo nepremične in premične stvari v lasti občine, denarna sredstva in pravice.
Občina mora s premoženjem gospodariti kot dober gospodar.
Občinski svet odloča o pridobitvi in odtujitvi premičnin in nepremičnin.
Občinski svet lahko pooblasti župana, da odloča o nabavi oz. prodaji občinskega premoženja v vrednosti, ki je določena z odlokom o proračunu občine za tekoče leto.
58. člen
Občina pridobiva prihodke iz lastnih virov in iz davkov, taks, pristojbin in drugih dajatev v skladu z zakonom.
59. člen
Prihodki in izdatki za posamezne namene financiranja javne porabe so zajeti v proračunu občine.
Proračun občine sestavljata bilanca prihodkov in odhodkov ter račun financiranja.
V bilanci prihodkov in odhodkov se izkazujejo načrtovani prihodki iz davkov, taks, pristojbin, drugih dajatev in drugi dohodki ter prihodki od upravljanja in razpolaganja z občinskim premoženjem in načrtovani odhodki.
V računu financiranja se izkaže odplačevanje dolgov in zadolževanje občine.
60. člen
Sredstva proračuna se smejo uporabljati le za namene, ki so določeni s proračunom. V imenu občine se smejo prevzemati obveznosti le v okviru sredstev, ki so v proračunu predvidena za posamezne namene.
Sredstva proračuna se lahko uporabijo, če so izpolnjeni vsi s statutom in z zakonom predpisani pogoji za uporabo sredstev.
61. člen
Za izvrševanje proračuna je odgovoren župan občine, če ni z odlokom o proračunu občine za tekoče leto določeno drugače.
62. člen
Če se zaradi neenakomernega pritekanja prihodkov proračuna izvrševanje proračuna ne more uravnovesiti, se lahko za začasno kritje odhodkov uporabijo sredstva rezerve občine ali najame posojilo največ 5% sprejetega proračuna, ki mora biti odplačano do konca proračunskega leta. O najetju posojila odloča župan po predhodnem soglasju občinskega sveta.
63. člen
Občina oblikuje svoje rezerve, v katere izloča del skupno doseženih prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov, ki se določi vsako leto s proračunom, vendar najmanj 0,5% prihodka. Odstotek izločanja sredstev določi občinski svet na predlog župana.
Izločanje v rezervo se izvrši vsak mesec.
Izločanje prihodkov v rezerve preneha, ko dosežejo rezerve občine 2% letno doseženih prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov za preteklo leto.
64. člen
Rezerva se uporablja:
1. za odhodke, nastale kot posledica izrednih razmer, kot so zlasti suša, potres, požar, poplave in druge naravne oziroma ekološke nesreče, epidemije oziroma preprečevanje epidemij, živalske kužne bolezni in rastlinski škodljivci;
2. za zagotovitev sredstev proračuna, kadar prihodki pritekajo neenakomerno;
3. za kritje proračunskega primanjkljaja.
Sredstva za namene iz 1. in 3. točke prejšnjega odstavka se dajejo praviloma brez obveznosti vračanja, sredstva iz 2. točke morajo biti vrnjena v rezerve do konca leta.
O uporabi sredstev iz 1. in 2. točke prvega odstavka odloča župan, ki o tem obvesti svet na prvi naslednji seji.
O uporabi sredstev iz 3. točke prvega odstavka odloča občinski svet.
65. člen
Po preteku leta, za katero je bil sprejet proračun, sprejme občinski svet zaključni račun proračuna za preteklo leto.
V zaključnem računu proračuna se izkažejo predvideni in doseženi prihodki, predvideni in doseženi odhodki ter predvidena in dosežena izvršitev računa financiranja.
Občinski svet sprejme hkrati z zaključnim računom proračuna tudi premoženjsko bilanco občine na dan 31. decembra leta, za katerega se sprejema zaključni proračun.
Zaključni račun proračuna se predloži občinskemu svetu do konca marca tekočega leta za preteklo leto.
66. člen
Občina se sme zadolževati z izdajo vrednostnih papirjev ali z najetjem posojil.
Občina izda vrednostne papirje v skladu z zakonom.
Občina se ne sme zadolževati v tujini, razen na podlagi zakona.
67. člen
Občina se lahko zadolži le za financiranje investicij v infrastrukturne objekte in naprave, namenjene za opravljanje gospodarskih in drugih javnih služb.
O zadolžitvi odloča občinski svet.
O zadolžitvi občina obvesti Ministrstvo za finance v osmih dneh po sprejetju odločitve.
68. člen
Javna podjetja in javni zavodi, katerih ustanoviteljica je občina, se smejo zadolževati le s soglasjem ustanovitelja.
O soglasju odloča občinski svet.
Občine smejo dajati poroštva za izpolnitev obveznosti javnih podjetij in javnih zavodov, katerih ustanoviteljice so, vendar največ do 5% zagotovljene porabe v letu, v katerem se daje poroštvo.
69. člen
Prihodki občine za financiranje zagotovljene porabe so:
– davek na dediščine in darila,
– davek na dobitke iger na srečo,
– davek na promet nepremičnin,
– upravne takse,
– posebna taksa za uporabo igralnih avtomatov zunaj igralnic.
Prihodki iz prejšnjega odstavka pripadajo občini v višini, ki je določena z zakonom o njihovi uvedbi.
Za financiranje zagotovljene porabe pripada občini tudi del prihodkov od dohodnine, v višini, določeni z zakonom.
70. člen
Prihodki občine za financiranje drugih nalog so:
– davek od premoženja,
– nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča,
– krajevne takse,
– komunalne takse,
– pristojbine,
– odškodnina zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča in gozda,
– prihodki uprave,
– drugi prihodki, določeni s posebnimi zakoni.
Prihodki iz prejšnjega odstavka pripadajo občini v višini, ki je določena v aktu o njihovi uvedbi.
Ne glede na določbe prejšnjega odstavka lahko občinski svet predpiše, da se davek od premoženja plačuje v višini, ki je do petkrat večja od višine, ki je določena z zakonom.
71. člen
Finančno poslovanje izvršuje knjigovodska služba.
Delo knjigovodske službe nadzorujejo župan ali tajnik in nadzorni odbor.
IX. SPLOŠNI IN POSAMIČNI AKTI OBČINE
72. člen
Občinski svet sprejme statut občine in poslovnik za delo občinskega sveta.
Občinski svet sprejema odloke, odredbe, uredbe, pravilnike, navodila, sklepe, stališča ter obvezne razlage kot splošne pravne akte.
Občinski odbor lahko sprejme poslovnik za svoje delo in izdaja pravilnike.
Občinski svet sprejema prostorske in druge plane razvoja občine, občinski proračun in zaključni račun.
73. člen
Statut je temeljni splošni akt občine, ki ga sprejme svet z dvetretjinsko večino glasov vseh članov občinskega sveta.
Spremembe statuta se sprejmejo po enakem postopku kot statut.
74. člen
S poslovnikom, ki ga sprejme občinski svet z dvetretjinsko večino navzočih članov, se uredi organizacija in način dela občinskega sveta ter uresničevanje pravic in dolžnosti članov občinskega sveta.
75. člen
Z odlokom ureja občina na splošni način zadeve iz svoje pristojnosti, ustanavlja organe občinske uprave in določa način njihovega dela ter ustanavlja javne službe.
Z odlokom ureja občina tudi zadeve iz prenesene pristojnosti, kadar je tako določeno z zakonom.
76. člen
Z uredbo občina uredi določene razmere, ki imajo splošen pomen ali odreja način ravnanja v takih razmerah.
77. člen
S pravilnikom se razčlenijo posamezne določbe statuta ali odloka v procesu njunega izvrševanja.
78. člen
Z navodilom se lahko podrobneje predpiše način dela organov občinske uprave pri izvrševanju določb statuta ali odloka.
79. člen
S proračunom občine se razporedijo vsi prihodki in izdatki za posamezne namene financiranja javne porabe v občini.
Občinski proračun se sprejme za proračunsko leto, ki se začne in konča hkrati s proračunskim letom za državni proračun.
Občinski proračun je sprejet, če zanj glasuje večina članov občinskega sveta.
80. člen
Postopek za sprejem občinskega odloka se določi v poslovniku občinskega sveta.
81. člen
Statut, odloki in drugi predpisi občine morajo biti objavljeni v uradnem glasilu in pričnejo veljati petnajsti dan po objavi, če v njih ni drugače določeno.
82. člen
Posamični akti občine so odločbe in sklepi.
S posamičnimi akti - sklepom ali odločbo - odloča občina o upravnih stvareh iz lastne pristojnosti, iz prenesene pristojnosti ter na podlagi javnih pooblastil.
83. člen
Organi občine odločajo o pravicah in dolžnostih posameznikov in pravnih oseb ter o njihovih pravnih koristih v upravnih stvareh v upravnem postopku.
O pritožbah zoper posamične akte, ki jih izdajo organi občinske uprave v upravnem postopku, odloča na drugi stopnji župan.
O pritožbah zoper posamične akte, izdane v upravnih stvareh iz prenesene pristojnosti, odloča državni organ, ki ga določi zakon.
O zakonitosti dokončnih posamičnih aktov občinskih organov odloča v upravnem sporu pristojno sodišče.
X. VAŠKA SKUPNOST
84. člen
Občina lahko določene svoje pristojnosti prenese na vaško skupnost, če je bil tak interes izražen na zboru občanov naselja.
Občina vaški skupnosti za opravljanje prenesenih pristojnosti zagotavlja finančna sredstva.
85. člen
Vaška skupnost svoje predloge, mnenja in ugotovitve posreduje občinskemu svetu, županu ali občinskemu odboru.
XI. VARSTVO OBČINE V RAZMERJU DO DRŽAVE IN ŠIRŠIH LOKALNIH SKUPNOSTI
86 . člen
Občinski svet ali župan lahko vloži zahtevo za presojo ustavnosti in zakonitosti predpisov države, s katerimi se posega v ustavni položaj in v pravice občine, oziroma če se s predpisi pokrajine brez pooblastila oziroma soglasja občine posega v njene pravice.
87 . člen
Občinski svet ali župan lahko začneta pred ustavnim sodiščem spor o pristojnosti, če državni zbor ali vlada s svojimi predpisi urejata razmerja, ki so po ustavi in zakonih v pristojnosti občine. Enako lahko postopa, če pokrajina ali druga občina posega v njeno pristojnost.
88. člen
Župan oziroma občinski odbor po pooblastilu občinskega sveta lahko kot stranka v upravnem sporu spodbijata konkretne upravne akte in ukrepe, s katerimi državni organi izvršujejo oblastni nadzor. Upravni spor lahko sprožita tudi, če osebe javnega in zasebnega prava z dokončnimi upravnimi akti uveljavljajo pravice na škodo javnih koristi občine.
XII. POVEZOVANJE OBČINE IN DRUGO SODELOVANJE
89. člen
Občina se lahko poveže z drugimi sosednjimi občinami v širšo lokalno skupnost zaradi uresničevanja skupnih koristi svojega prebivalstva.
Odločitev o vključitvi občine v širšo lokalno skupnost sprejme občinski svet z dvetretjinsko večino vseh članov sveta.
O odločitvi občinskega sveta se lahko v občini izvede referendum.
S statutarnim sklepom o vključitvi občine v širšo lokalno skupnost se določijo okvirne naloge, ki jih bo občina prenesla na širšo lokalno skupnost. S potrditvijo statusa širše lokalne skupnosti občinski svet dokončno določi prenesene občinske pristojnosti širši lokalni skupnosti.
90. člen
Občinski svet lahko z dvetretjinsko večino navzočih članov sklene, da se občina poveže v skupnost ali zvezo dveh ali več občin, če je to koristno za urejanje in opravljanje zadev širšega pomena, pomembnih za občino. Če zahteva večina navzočih članov občinskega sveta, se lahko o takem povezovanju izvede razprava med občani in ugotovi njihova volja.
91. člen
Občina se lahko pobrati ali vzpostavi prijateljske stike z drugimi občinami in mesti. O pobratenju ali vzpostavljanju prijateljskih stikov sprejme občinski svet posebno listino.
XIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
92. člen
Z dnem uveljavitve tega statuta prenehajo obstajati krajevne skupnosti kot pravne osebe.
V primeru, da bi občina Dol pri Ljubljani želela odtujiti nepremično premoženje, ki je bilo na dan 31. 12. 1994 last dotedanje krajevne skupnosti, mora pridobiti soglasje tiste vaške skupnosti, na katere območju se ta nepremičnina nahaja.
93. člen
Konstituiranje vaških skupnosti iz 6. člena tega statuta se opravi do 1. decembra 1995.
Ustanovitev in oblikovanje vaških skupnosti, njihove pristojnosti, status, organiziranost in financiranje se določi z občinskim odlokom, ki ga občinski svet sprejme z dvetre-tjinsko večino.
94. člen
Do sprejetja odloka iz prejšnjega člena tega statuta se premoženje (premičnine in nepremičnine) dosedanjih krajevnih skupnosti vodi v bilanci občine v skladu s tem statutom, z njim pa upravljajo dosedanji sveti krajevnih skupnosti.
95. člen
Nedokončani projekti in naloge dosedanjih krajevnih skupnosti se z dnem uveljavitve tega statuta prenesejo na občinski svet.
Občinski svet lahko s posebnim sklepom, izvedbo nedokončanih nalog oziroma projektov prenese v izvršitev dosedanjim svetom krajevnih skupnosti.
96. člen
Z dnem uveljavitve tega statuta prenehata veljati statutarna sklepa Občine Dol pri Ljubljani št. 1-SS/95 (Uradni list RS, št. 13/95) in št. 2- SS/95 (Uradni list RS, št. 24/95).
Do sprejema novih predpisov Občine Dol pri Ljubljani se smiselno uporabljajo določila veljavnih aktov, ki so jih sprejele Skupščini občin Ljubljana Bežigrad in Ljubljana Moste-Polje ter Skupščina mesta Ljubljane in so veljali na dan 31. 12. 1994 ter niso v nasprotju z določili tega statuta.
97. člen
Ta statut začne veljati z dnem objave v Uradnem listu RS.
Št. 112/95
Dol pri Ljubljani, dne 23. maja 1995.
Predsednik
Občinskega sveta
občine Dol pri Ljubljani
Anton Silvester Zupan l. r.
