Na podlagi določb 64. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93 in 14/95) je Svet Mestne občine Kranj na 6. seji dne 28. 6. 1995 sprejel
S T A T U T
Mestne občine Kranj
I. SPLOŠNE DOLOČBE TER OBMOČJA IN DELI OBČINE
1. člen
Območje Mestne občine Kranj (v nadaljevanju občina) obsega območja naslednjih naselij: Babni vrt, Bobovek, Breg ob Savi, Britof, Čadovlje, Čepulje, Golnik, Goriče, Ilovka, Jama, Jamnik, Javornik, Kokrica, Kranj, Lavtarski vrh, Letenice, Mavčiče, Meja, Mlaka pri Kranju, Nemilje, Njivica, Orehovlje, Pangršica, Planica, Podblica, Podreča, Povlje, Praše, Predoslje, Pševo, Rakovica, Spodnja Besnica, Spodnje Bitnje, Srakovlje, Srednja vas – Goriče, Srednje Bitnje, Suha pri Predosljah, Sv. Jošt nad Kranjem, Šutna, Tatinec, Tenetiše, Trstenik, Zabukovje, Zalog, Zg. Besnica, Zg. Bitnje, Žablje, Žabnica.
2. člen
Občina varuje koristi svojega prebivalstva. V okviru ustave in zakonov samostojno opravlja svoje zadeve in izvršuje naloge, ki so nanjo prenešene z zakoni ter naloge, ki jih s soglasjem občine prenese v občinsko pristojnost država in niso prenešene na pokrajino.
3. člen
Občani odločajo o zadevah lokalne samouprave neposredno in preko sveta.
4. člen
Občina se pri uresničevanju skupnih nalog lahko povezuje in sodeluje s sosednjimi in drugimi občinami ter širšimi lokalnimi samoupravnimi skupnostmi v državi in tujini.
5. člen
Občina se povezuje v pokrajino pod pogoji, ki jih določa zakon.
Občina sodeluje z drugimi občinami po načelih prostovoljnosti in solidarnosti.
6. člen
Občina je pravna oseba. Sedež občine je v Kranju, Slovenski trg 1.
7. člen
Občina ima grb in zastavo določeno z odlokom.
Občina ima pečat okrogle oblike premera 3,5 cm z napisom Mestna občina Kranj in v sredini grb mesta Kranja.
8. člen
V občini se praznuje občinski praznik.
Občinski praznik določi svet z odlokom.
9. člen
V občini so ustanovljene krajevne skupnosti:
Besnica, Bitnje, Bratov Smuk, Britof, Center, Čirče, Golnik, Gorenja Sava, Goriče, Huje, Jošt, Kokrica, Mavčiče, Orehek-Drulovka, Planina, Podblica, Primskovo, Predoslje, Stražišče, Struževo, Tenetiše, Trstenik, Vodovodni stolp, Zlato polje, Žabnica.
Krajevna skupnost je pravna oseba.
Na območju mesta se lahko ustanovijo mestne četrti, ki imajo enak status kot krajevne skupnosti.
II. NALOGE OBČINE
10. člen
Občina samostojno opravlja lokalne zadeve javnega pomena, ki jih določi s splošnim aktom občine ali so določene z zakonom.
Občina za zadovoljevanje potreb svojih prebivalcev opravlja zlasti naslednje naloge:
1. upravlja občinsko premoženje;
2. omogoča pogoje za gospodarski razvoj občine;
3. ustvarja pogoje za gradnjo stanovanj in skrbi za povečanje najemnega socialnega sklada stanovanj;
4. v okviru svojih pristojnosti ureja, upravlja in skrbi za lokalne javne službe;
5. pospešuje službe socialnega skrbstva, za predšolsko varstvo, osnovno varstvo otroka in družine, za socialno ogrožene, invalide in ostarele;
6. skrbi za varstvo zraka, tal, vodnih virov, za varstvo pred hrupom, za zbiranje in odlaganje odpadkov in opravlja druge dejavnosti varstva okolja;
7. ureja in vzdržuje vodovodne in energetske komunalne objekte;
8. pospešuje vzgojno-izobraževalno, informacijsko-dokumentacijsko, društveno, turistično, kulturno in drugo dejavnost na svojem območju;
9. pospešuje razvoj športa in rekreacije;
10. gradi, vzdržuje in ureja lokalne javne ceste, javne poti, rekreacijske in druge javne površine;
11. opravlja nadzorstvo nad javnimi prireditvami;
12. organizira komunalno-redarstveno službo in skrbi za red v občini;
13. skrbi za požarno varnost in organizira reševalno pomoč;
14. zagotavlja izvensodno poravnavo sporov;
15. organizira pomoč in reševanje za primere elementarnih in drugih nesreč;
16. občina opravlja statistično, evidenčno in analitično funkcijo za svoje potrebe v skladu z zakonom;
17. določi organizacijo in način dela v vojni;
18. organizira opravljanje pokopališke in pogrebne službe;
19. določa prekrške in denarne kazni za prekrške, s katerimi se kršijo predpisi občine;
20. organizira občinsko upravo;
21. sprejema statut občine in druge splošne akte;
22. ureja druge lokalne zadeve javnega pomena.
11. člen
Poleg lokalnih zadev javnega pomena občina opravlja še naloge, ki se nanašajo na razvoj mesta.
Občina zlasti:
1. skrbi za smotern razvoj mesta kot celote;
2. skrbi za mestne prometne naprave in mestne javne zgradbe;
3. določa namembnost mestnega prostora in usklajuje rabo prostora z mejnimi občinami;
4. urejuje mestni promet;
5. zagotavlja delovanje informacijsko-dokumentacijskih, kulturnih, znanstvenih, socialnih,varstvenih in zdravstvenih ustanov, ki imajo pomen za širšo lokalno skupnost ali za republiko;
6. zagotavlja varstvo naravnih in kulturnih spomenikov na območju mesta, ki so lokalnega pomena;
7. določa posebne davke v skladu z zakonom za opravljanje funkcij mesta;
8. ustanavlja službe za širše območje na področju vzgoje, izobraževanja, poklicnega usposabljanja, socialnega skrbstva in otroškega varstva ter druge službe javnega pomena.
12. člen
Občina opravlja tudi zadeve, ki se nanašajo na:
1. zagotavljanje možnosti za stalen razvoj krajevnih skupnosti in sofinancira njihovo delovanje;
2. vodenje evidence volilne pravice;
3. razgrinjanje volilnih imenikov;
4. lokalne volitve in volitve predstavnikov lokalnih interesov v Državni svet;
5. nadzorstvo nad izvajanjem delovanja občinskih javnih služb;
6. evidenco občinskih zemljišč in drugega premoženja;
7. ugotavljanje javnega interesa za razlastitev za potrebe občine;
8. določanje pogojev za uporabo stavbnih zemljišč;
9. odločanje o rabi prostora;
10. gasilstvo;
11. civilno zaščito, opazovanje in obveščanje;
12. varstvo naravne in kulturne dediščine;
13. ukrepe za zaščito okolja;
14. sprejemanje prostorskih izvedbenih aktov;
15. odločanje o namembnosti urbanega prostora;
16. ustvarjanje pogojev za gradnjo stanovanj;
17. javno zdravstveno službo na primarni ravni ter lekarniško dejavnost;
18. mrliško ogledno službo;
19. določanje komunalnih dejavnosti;
20. organizacijo dimnikarske službe;
21. oskrbo naselij s toplotno energijo in plinom iz lokalnih omrežij;
22. odlaganje odpadkov in opravljanje drugih dejavnosti varstva okolja;
23. graditev in vzdrževanje vodovodnih in drugih energetskih objektov;
24. graditev in vzdrževanje lokalnih cest, ulic in trgov;
25. vzdrževanje gozdnih cest;
26. pospeševanje razvoja in kmetijstva in ohranjanje naravne krajine;
27. določanje pogojev za opravljanje obrti, gostinstva in turizma;
28. urejanje lokalnega prometa;
29. varstvo zraka, tal, vodnih virov, varstvo pred hrupom;
30. določanje parkirnih površin, načina parkiranja, prepovedi parkiranja in kazni za nepravilno parkiranje;
31. predpisovanje prometne ureditve;
32. urejanje lokalnega potniškega prometa;
33. zagotavljanje javne službe za osebno pomoč ter za pomoč na domu;
34. odločanje o drugih upravnih stvareh, ki so v pristojnosti občine;
35. upravni nadzor nad izvajanjem svojih predpisov.
13. člen
Občina predpisuje pod pogoji, ki jih določa zakon, davke in druge občinske dajatve.
III. ORGANI OBČINE
1. Skupne določbe
14. člen
Organi občine so svet, župan in nadzorni odbor.
15. člen
Organi občine se volijo za štiri leta.
16. člen
Delo organov občine in njihovih delovnih teles je javno.
Javnost dela se zagotavlja z obveščanjem javnosti, z navzočnostjo občanov in predstavnikov javnih občil na sejah sveta in odborov ter na druge načine, ki jih določata statut in poslovnik sveta.
Javnosti niso dostopni dokumenti in gradiva, ki so zaupne narave. Pri obravnavi takega gradiva se javnost lahko izključi. Prisotnost javnosti v teh primerih ureja poslovnik.
17. člen
Svet in nadzorni odbor sta sklepčna, če je na njunih sejah navzoča večina njunih članov.
2. Svet
18. člen
Svet je najvišji organ odločanja v občini.
Svet ima naslednje pristojnosti:
1. sprejema statut občine
2. sprejema odloke in druge občinske akte
3. sprejema poslovnik za svoje delo
4. sprejema prostorske plane in druge plane razvoja občine
5. potrjuje začasne nujne ukrepe
6. sprejema občinski proračun in zaključni račun
7. ustanavlja odbore in druga delovna telesa ter imenuje in razrešuje njihove člane
8. imenuje in razrešuje člane nadzornega odbora
9. imenuje volilne komisije za občinske volitve
10. na predlog župana imenuje in razrešuje podžupane
11. nadzoruje delo župana, podžupanov in občinske uprave glede izvrševanja odločitev občinskega sveta
12. določa organizacijo in delovno področje občinske uprave
13. daje mnenje k imenovanju načelnika upravne enote ter imenuje in razrešuje predstavnike občine v sosvetu upravne enote
14. imenuje sekretarja sveta
15. imenuje in razrešuje člane sveta za varstvo uporabnikov javnih dobrin
16. odloča o občinskih davkih
17. odloča o pridobitvi in odtujitvi občinskega premoženja, odloča o načinu in pogojih upravljanja občinskega premoženja
18. odloča o najemu občinskega posojila
19. razpisuje referendum
20. daje pobudo za sklice zborov občanov
21. določa plačo župana in drugih funkcionarjev občine v delu, ki ni določeno z državnimi predpisi
22. ustanavlja javne zavode in vse vrste druge oblike lokalnih javnih služb ter odloča o ostalih pravicah in obveznostih ustanovitelja
23. imenuje predstavnike lokalne skupnosti oz. mesta v institucije, kjer občina ni ustanovitelj
24. daje koncesije
25. določa prispevke za opravljanje komunalnih storitev
26. daje soglasje k prenosu nalog iz državne pristojnosti
27. odloča o drugih zadevah v skladu s predpisi.
19. člen
Svet izmed sebe izvoli predsednika in enega ali več podpredsednikov sveta.
Predsednik sveta predstavlja svet in vodi njegovo delo.
Podpredsednik sveta pomaga predsedniku pri njegovem delu in ga nadomešča v odsotnosti.
Svet ima sekretarja, ki pomaga predsedniku pri pripravljanju in vodenju sej sveta, vodi zapisnik in opravlja strokovne naloge za svet in njegove organe.
Sekretar mora imeti visoko ali višjo izobrazbo upravne ali pravne smeri ter strokovni izpit.
20. člen
Kandidata za predsednika sveta lahko predlaga najmanj četrtina članov sveta. Kandidat je izvoljen z večino glasov vseh članov sveta. če pri prvem glasovanju noben kandidat ne dobi zahtevane večine, se glasovanje ponovi. Pri ponovnem glasovanju se glasuje o tistih dveh kandidatih, ki sta pri prvem glasovanju dobila največ glasov.
Predsednik sveta je lahko razrešen na predlog najmanj četrtine članov sveta. Predsednik je razrešen, če za predlog za razrešitev glasuje najmanj polovica vseh članov sveta.
Na enak način kot predsednik se voli in razrešuje tudi podpredsednik sveta.
21. člen
Svet se sestaja na sejah, ki jih sklicuje predsednik sveta na lastno pobudo, mora pa jih sklicati na zahtevo sveta, nadzornega odbora ali na zahtevo najmanj četrtine članov.
Pravico predlagati sklic seje sveta ima tudi župan. Če predsednik sveta na predlog župana ne skliče seje v roku tridesetih dni od podanega pisnega predloga, jo lahko skliče župan.
Predsednik mora sklicati sejo sveta najmanj enkrat v treh mesecih.
Dnevni red sveta predlaga predsednik sveta na lastno pobudo ali na predlog najmanj četrtine članov sveta. Dnevni red lahko predlagajo tudi vsi tisti, ki imajo pravico zahtevati sklic sveta, skupaj z zahtevo za sklic seje. O sprejemu dnevnega reda odloči svet.
Na vsaki seji sveta mora biti določen čas, rezerviran za vprašanja, ki jih postavljajo člani sveta in se nanašajo na uresničevanje pristojnosti občine, ter na odgovore nanje.
22. člen
Seje sveta so javne.
V skladu s tem statutom lahko svet sklene, da se javnost izključi.
Župan ima zaradi uresničevanja svojih funkcij pravico prisostvovati sejam sveta in na njih razpravljati.
Člani odborov imajo pravico prisostvovati sejam sveta. Na zahtevo sveta so se dolžni udeležiti seje in odgovarjati na vprašanja članov sveta.
23. člen
Svet veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina njegovih članov.
Svet sprejema odločitve z večino glasov navzočih članov, razen če zakon ali statut določata drugače.
Glasovanje je javno. Tajno se glasuje le, kadar tako določa zakon, statut ali poslovnik sveta.
2. 1. Delovna telesa sveta
2. 1. 1. Odbori
24. člen
Svet ima naslednje občinske odbore:
1. odbor za finance
2. odbor za prostorsko urejanje in gospodarsko infrastrukturo
3. odbor za družbene dejavnosti
4. odbor za pridobivanje in opremljanje stavbnih zemljišč
5. stanovanjski odbor
6. odbor za šolstvo, kulturo, znanstveno raziskovalno dejavnost in šport
7. odbor za gospodarstvo
Svet lahko ustanovi tudi druge občinske odbore.
25. člen
Odbori imajo pet (5) članov, od tega dva (2) člana iz vrst občanov.
26. člen
Odbor v okviru svojega delovnega področja obravnava zadeve iz pristojnosti sveta in mu daje mnenja ter predloge.
27. člen
Delovno področje odbora za finance je:
1. proračun
2. zaključni račun
3 izvajanje proračuna
4. načini in pogoji za upravljanje in promet z občinskim premoženjem
5. dajanje in najemanje posojil
6. dajatve.
28. člen
Delovno področje odbora za prostorsko urejanje in gospodarsko infrastrukturo je:
1. prostorski načrti in izvedbeni akti
2. varovanje okolja
3. ceste
4. energetika
5. komunala
6. organiziranje in delovanje gospodarskih javnih služb.
29. člen
Delovno področje odbora za družbene dejavnosti je:
1. otroško varstvo
2. socialno varstvo in skrbstvo
3. zdravstvo
4. organiziranje in delovanje javnih zavodov.
30. člen
Delovno področje odbora za pridobivanje in opremljanje stavbnih zemljišč je:
1. pridobivanje in urejanje stavbnih zemljišč
2. investicijski programi urejanja stavbnih zemljišč
3. uresničevanje predkupne pravice občine
4. razlastitev zemljišč.
31. člen
Delovno področje stanovanjskega odbora je:
1. programi graditve stanovanj
2. revitalizacija
3. najemnine za stanovanja
4. stanovanjski krediti
5. gospodarjenje s poslovnimi prostori.
32. člen
Delovno področje odbora za šolstvo, kulturo in šport je:
1. šolstvo
2. kultura
3. znanstvenoraziskovalna dejavnost
4. šport
5. organiziranje in delovanje javnih zavodov.
33. člen
Delovno področje odbora za gospodarstvo je:
1. gospodarski razvoj občine
2. podjetništvo, drobno gospodarstvo
3. zaposlovanje, javna dela
4. obrtništvo
5. pospeševanje kmetijstva in skrb za urejanje kmetijskih zemljišč
6. turizem.
34. člen
Člane odbora izvoli svet izmed svojih članov in občanov. Predsednika odbora izvoli svet.
O izvolitvi članov odbora se glasuje na podlagi liste kandidatov, ki jo pripravi komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Kandidate iz vrst občanov lahko predlagajo tudi zainteresirane organizacije v občini in občani.
Če je predlaganih več kandidatov, kot je članov odbora, imajo prednost uvrstitve na listo kandidati iz različnih političnih strank, ki so zastopane v občinskem svetu, in sicer v sorazmerju z zastopanostjo strank v svetu.
35. člen
Člani odbora so izvoljeni, če je za kandidatno listo glasovala večina članov sveta.
Če kandidatna lista ni dobila potrebne večine glasov, se na isti seji volijo člani odbora posamično na podlagi javnega glasovanja. Če na ta način niso izvoljeni vsi člani odbora, se lahko predlagajo novi kandidati, o katerih se opravi posamično glasovanje na isti seji sveta.
Če tudi na način iz prejšnjega odstavka ne pride do izvolitve vseh članov odbora, se glasovanje ponovi, vendar samo glede manjkajočih članov odbora.
2. 1. 2. Komisije
36. člen
Svet ima stalne in občasne komisije.
Stalne komisije so:
1. statutarnopravna komisija
2. komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja
3. komisija za krajevne skupnosti
4. komisija za turizem
5. komisija za medobčinsko in mednarodno sodelovanje
6. komisija za kmetijstvo.
Komisije, razen komisije za krajevne skupnosti, imajo 5 (pet) članov, od tega najmanj 3 (tri) iz vrst članov sveta.
Svet lahko ustanovi občasne komisije s sklepom, s katerim določi tudi delovno področje komisije.
37. člen
Statutarnopravna komisija obravnava s stališča zakonitosti in pravnega oblikovanja predloge predpisov in drugih aktov, ki jih sprejema svet.
38. člen
Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja pripravlja predloge in mnenja v zvezi z volitvami, imenovanji, razrešitvami, mandatnimi in administrativnimi zadevami iz pristojnosti sveta, zlasti v zvezi z nadomestili članom sveta in članom delovnih teles sveta, financiranjem političnih strank ter določanjem plač župana in drugih funkcionarjev občine v delu, ki ni določeno z državnimi predpisi.
Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ima 5 (pet) članov iz vrst članov sveta.
39. člen
Komisija za krajevne skupnosti daje mnenje svetu, nadzornemu odboru in županu o zadevah iz njihove pristojnosti, ki se nanašajo na interese krajevnih skupnosti, zlasti pa o zadevah, ki se nanašajo na občinski proračun in prostorski razvoj občine.
Komisijo za krajevne skupnosti sestavljajo predstavniki krajevnih skupnosti.
Vsaka krajevna skupnost ima v komisiji enega predstavnika.
40. člen
Komisija za turizem obravnava letne in srednjeročne plane razvoja turizma v občini ter izdaja promocijski material in skrbi za promocijo občine.
41. člen
Komisija za medobčinsko in mednarodno sodelovanje usmerja in vodi sodelovanje z občinami in mesti v domovini in tujini, skrbi za ohranjanje prijateljskih stikov s pobratenimi mesti ter sodeluje z organi lokalnih skupnosti in v mednarodnih razmerjih.
42. člen
Komisija za kmetijstvo obravnava letne in srednjeročne plane razvoja kmetijstva v občini in druge akte s tega področja ter skrbi za kmetijska zemljišča in pospeševanje kmetijstva.
3. Župan
43. člen
Občina ima župana in dva podžupana.
Podžupana voli svet z večino glasov vseh članov na predlog župana.
44. člen
Znamenje županskih časti je častna veriga z mestnim grbom, ki jo nosi župan pri opravljanju protokolarnih dolžnosti.
Podrobnejše določbe o znamenju županskih časti in njegovi rabi določa odlok.
45. člen
Župan opravlja naslednje naloge:
1. predstavlja in zastopa občino;
2. predlaga svetu akte iz pristojnosti sveta;
3. skrbi in odgovarja za izvajanje odločitev sveta;
4. skrbi za objavo aktov;
5. vodi, nadzoruje in usmerja delo občinske uprave;
6. opravlja druge zadeve, ki jih določa zakon in ta statut;
7. odloča o pridobitvi in odtujitvi občinskih premičnin do zneska 500.000 SIT;
8. sprejme načrte zaščite in reševanja;
9. vodi zaščito, reševanje in pomoč;
10. sprejme začasne nujne ukrepe v primeru razmer, v katerih bi bilo lahko v večjem obsegu ogroženo življenje in premoženje občanov, pa se svet ne more pravočasno sestati;
11. sprejema akte in ukrepe v vojnem stanju, če se svet ne more sestati.
46. člen
Župan zadrži objavo splošnega akta sveta, če meni, da je neustaven ali nezakonit in predlaga svetu, da o njem ponovno odloči na prvi naslednji seji, pri čemer mora navesti razloge za zadržanje. Če svet vztraja pri svoji odločitvi, se splošni akt objavi, župan pa lahko vloži pri ustavnem sodišču zahtevo za oceno njegove skladnosti z ustavo in zakonom.
Če se odločitev sveta nanaša na zadevo, ki je z zakonom prenešena na občino, župan opozori pristojno ministrstvo na nezakonitost oziroma neprimernost take odločitve.
47. člen
Podžupan pomaga županu pri njegovem delu. Župan lahko pooblasti podžupana za opravljanje določenih nalog iz njegove pristojnosti.
V odsotnosti nadomešča župana eden od podžupanov, ki ga določi župan. Če župan le-tega ne določi, nadomešča župana najprej starejši podžupan, v primeru tudi njegove odsotnosti pa mlajši.
4. Nadzorni odbor
48. člen
Nadzorni odbor:
1. opravlja nadzor nad razpolaganjem s premoženjem občine;
2. nadzoruje namenskost in smotrnost porabe občinskega proračuna;
3. nadzoruje finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev.
Nadzorni odbor najmanj dvakrat letno poroča svetu o svojih ugotovitvah.
49. člen
Nadzorni odbor ima pet članov. Člane nadzornega odbora imenuje svet izmed občanov.
Člani nadzornega odbora so imenovani na podlagi liste kandidatov z večino glasov navzočih članov sveta. Listo kandidatov določi predsednik sveta na podlagi predloga komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.
Člani nadzornega odbora ne morejo biti člani sveta, delavci občinske uprave ter člani poslovodstev organizacij, ki so uporabniki proračunskih sredstev.
IV. KRAJEVNE SKUPNOSTI
50. člen
Zaradi zadovoljevanja določenih skupnih potreb lahko krajani naselja, dela naselja ali več posameznih naselij, ustanovijo krajevno skupnost.
Odločitev o oblikovanju nove krajevne skupnosti sprejmejo prebivalci z referendumom z večino glasov tistih, ki so se udeležili referenduma.
51. člen
Občinski svet lahko s sklepom prenese opravljanje določenih zadev iz občinske pristojnosti v upravljanje krajevni skupnosti. Za ta namen se določijo v proračunu ustrezna sredstva za izvedbo nalog in plačilo izvajalcev.
52. člen
Občinski svet mora predhodno dobiti mnenje organov krajevne skupnosti, kadar odloča o zadevah, ki prizadevajo interese prebivalcev samo te skupnosti.
Če občinski svet na svojo pismeno zahtevo v tridesetih dneh ne prejme odgovora organa krajevne skupnosti, se šteje, da je odgovor pozitiven in lahko odloči brez pridobitve mnenja.
53. člen
Organ krajevne skupnosti je svet krajevne skupnosti.
Svet krajevne skupnosti odloča o vseh zadevah v okviru nalog, ki jih samostojno opravlja krajevna skupnost.
Svet krajevne skupnosti sprejme svoj statut, v katerem opredeli organizacijo krajevne skupnosti in način svojega dela, v skladu z zakonom in statutom občine.
Svet krajevne skupnosti volijo volivci s stalnim prebivališčem v krajevni skupnosti za dobo štirih let.
54. člen
Naloge krajevne skupnosti so:
1. upravlja premoženje krajevne skupnosti v skladu s predpisi;
2. organizira izgradnjo in vzdrževanje objektov skupne rabe kot so domovi, mrliške vežice, pokopališča;
3. vzdržuje in ureja krajevne ceste in poti, rekreacijske in druge javne površine;
4. pomaga in sodeluje pri zagotavljanju varstva naravnih in kulturnih spomenikov v krajevni skupnosti;
5. organizira pomoč in reševanje ob elementarnih in drugih nesrečah;
6. skrbi za izvajanje komunalne dejavnosti na svojem območju, če njihovo upravljanje z občinskimi predpisi ni drugače urejeno;
7. izvaja informiranje krajanov krajevne skupnosti;
8. pospešuje društveno, turistično in kulturno dejavnost;
9. skrbi za razvoj športa in rekreacije ter drugo dejavnost na svojem območju;
10. sodeluje pri izvensodni poravnavi sporov;
11. predlaga ukrepe za varstvo okolja;
12. sodeluje pri urejanju socialnih vprašanj.
55. člen
Viri financiranja delovanja krajevne skupnosti so:
1. dohodek iz premoženja krajevne skupnosti;
2. prispevki občanov za storitve;
3. subvencije, volila in prostovoljni prispevki;
4. namenska sredstva občinskega proračuna po kriterijih, ki jih določi svet.
V. NEPOSREDNE OBLIKE ODLOČANJA OBČANOV
56. člen
Neposredne oblike odločanja občanov o lokalnih zadevah so zbor občanov, referendum in ljudska iniciativa.
1. Zbor
57. člen
Zbor občanov se skliče v vseh krajevnih skupnostih (zbor občanov v občini) ali pa za eno oziroma več krajevnih skupnosti. Zbor je sklepčen, če je prisotnih 10% občanov. Če je zbor nesklepčen, predsednik predlaga polurno prestavitev začetka seje. Po tem času zbor občanov lahko prične z delom ne glede na število prisotnih.
58. člen
Zbor občanov v občini skliče župan na lastno pobudo, na pobudo sveta ali na zahtevo najmanj 5% volivcev v občini, zbor občanov v krajevni skupnosti pa tudi na pobudo najmanj 5% volivcev v tej skupnosti ali na pobudo sveta krajevne skupnosti.
59. člen
Zbor občanov v občini:
1. razpravlja o spremembah statuta občine,
2. razpravlja o povezovanju z drugimi občinami v širšo samoupravno lokalno skupnost,
3. razpravlja o lokalni problematiki,
4. razpravlja o delu organov občine,
5. razpravlja o spremembah območja občine.
60. člen
Zbor občanov v krajevni skupnosti:
1. razpravlja o problematiki v svoji skupnosti,
2. razpravlja o delu svojega sveta oz. njegovem poročilu,
3. razpravlja o delu svojega predstavnika v komisiji krajevnih skupnosti,
4. razpravlja o delu občinskih organov z vidika interesov svoje skupnosti,
5. ugotavlja interes prebivalcev za ustanovitev krajevne skupnosti ali mestne četrti ali za spremembo območja občine.
2. Referendum
61. člen
Občinski svet lahko o kakšnem svojem aktu ali drugi odločitvi razpiše referendum na lastno pobudo, mora pa ga razpisati, če to zahteva najmanj 10% volivcev v občini.
Pravico glasovati na referendumu imajo vsi občani, ki imajo pravico voliti člane sveta. Odločitev na referendumu je sprejeta, če zanjo glasuje večina volivcev, ki so glasovali.
62. člen
Postopek za izvedbo referenduma vodijo organi, ki vodijo lokalne volitve.
Glede glasovanja na referendumu in drugih vprašanj, ki niso urejena v tem statutu, veljajo določbe zakona o referendumu in o ljudski iniciativi, na njegovi podlagi pa se smiselno uporabljajo tudi določbe zakona o lokalnih volitvah.
63. člen
Svet lahko razpiše svetovalni referendum o posameznih vprašanjih posebnega pomena, da se ugotovi volja občanov.
Svetovalni referendum se lahko razpiše za vso občino ali njen del.
Svetovalni referendum se mora razpisati na zahtevo najmanj 5% volivcev v občini oziroma krajevni skupnosti.
Svetovalni referendum ne zavezuje občinskih organov.
Glede izvedbe svetovalnega referenduma se smiselno uporabljajo določbe 57. in 58. člena tega statuta.
3. Ljudska iniciativa
64. člen
Najmanj 5% volivcev v občini lahko zahteva izdajo ali razveljavitev splošnega akta ali druge odločitve iz pristojnosti sveta oz. drugih občinskih organov.
Če se zahteva nanaša na razveljavitev splošnega akta sveta, mora ta obravnavo zahteve uvrstiti na prvo naslednjo sejo, o njej pa odločiti najkasneje v treh mesecih.
Če se zahteva nanaša na druge odločitve občinskih organov, mora pristojni organ o njej odločiti najkasneje v enem mesecu.
Glede postopka vložitve zahteve iz prvega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo določbe zakona o referendumu in o ljudski iniciativi, ki urejajo ljudsko iniciativo.
VI. OBČINSKA UPRAVA
1. Organizacija občinske uprave
65. člen
Temelje organizacije uprave določa ta statut. Podrobnejšo organizacijo uprave na predlog župana določi svet z odlokom. S tem odlokom se na podlagi dogovora z drugo občino lahko določi, da občinska uprava opravlja vse ali del nalog za drugo občino.
66. člen
Občinsko upravo vodi župan.
Župan je za izvajanje občinskih predpisov in odločitev sveta odgovoren svetu.
Za neposredno izvajanje nalog uprave skrbi tajnik, ki ga na predlog župana imenuje svet. Tajnik mora izpolnjevati pogoje za odločanje v upravnih stvareh.
Župan lahko pooblasti tajnika za podpisovanje določenih aktov poslovanja.
67. člen
Naloge občinske uprave opravlja občinski urad.
Tajnik vodi občinski urad in opravlja vse upravne zadeve iz pristojnosti občinske uprave, razen tistih, za katere so ustanovljeni oddelki.
Oddelki se ustanovijo za izvajanje upravnih nalog na določenih upravnih področjih. Vodijo jih načelniki.
Za opravljanje strokovnih in administrativnih del in nalog za potrebe sveta in njegovih delovnih teles se ustanovi poseben oddelek, ki ga vodi sekretar sveta.
Občinska uprava zagotavlja opravljanje informacijske dejavnosti na svojem upravnem področju.
Podrobnejšo organizacijo določa akt o organizaciji in delovnem področju občinske uprave.
68. člen
Za delo urada je tajnik odgovoren županu, za delo oddelkov so načelniki oddelkov neposredno odgovorni tajniku.
69. člen
Upravne naloge občinske uprave opravljajo tajnik, višji upravni, upravni in strokovnotehnični delavci.
70. člen
Občinska uprava izvršuje odloke in druge predpise, ki jih izdaja svet, in predpise, ki jih izdaja župan.
Uprava izvršuje tudi zakone in druge predpise države, kadar občinska uprava v skladu z zakonom odloča o upravnih stvareh iz državne pristojnosti.
71. člen
Posamične akte iz izvirne pristojnosti občine izdaja tajnik oziroma načelnik na svojem delovnem področju. Tajnik oziroma načelnik na svojem delovnem področju lahko pooblasti delavce uprave, ki izpolnjujejo zakonske pogoje za odločanje v upravnih stvareh, za opravljanje posameznih dejanj v postopku ali za vodenje celotnega postopka in za odločanje v upravnih stvareh.
Osebe iz prejšnjega odstavka odločajo tudi o upravnih stvareh iz prenesene državne pristojnosti in na podlagi javnih pooblastil, če ni z zakonom drugače določeno.
72. člen
Tajnik je odgovoren za dosledno izvajanje predpisov o upravnem postopku.
73. člen
Občina odloča s posamičnimi akti o upravnih stvareh iz lastne pristojnosti in iz prenesene državne pristojnosti.
O upravnih stvareh iz občinske pristojnosti odloča na prvi stopnji občinska uprava, na drugi stopnji pa župan, če ni z zakonom drugače določeno.
74. člen
O izločitvi uradne osebe odloča tajnik.
O izločitvi tajnika odloča župan.
O izločitvi župana odloča svet.
VII. OBČINSKE JAVNE SLUŽBE
75. člen
Občina organizira javne službe na naslednjih področjih:
1. oskrba s pitno vodo,
2. odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih in padavinskih voda,
3. ravnanje s komunalnimi odpadki,
4. deratizacija in dezinfekcija,
5. odlaganje ostankov komunalnih odpadkov,
6. javna snaga in čiščenje javnih površin,
7. urejanje javnih poti, površin za pešce in zelenih površin,
8. pregledovanje, nadzorovanje in čiščenje kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva zraka,
9. gašenje in reševanje,
10. kultura,
11. šport,
12. otroško varstvo,
13. socialno varstvo,
14. javna razsvetljava,
15. plakatiranje in okraševanje naselij,
16. urejanje pokopališč ter pokopališka in pogrebna dejavnost,
17. urejanje lokalnih cest in mestnih ulic,
18. na drugih področjih, kjer je to potrebno za samostojno opravljanje lokalnih zadev javnega pomena.
76. člen
Za izvajanje nalog iz prejšnjih dveh členov ustanavlja občina javna podjetja in zavode, podeljuje koncesije, vlaga javni kapital v dejavnost oseb zasebnega prava ali oblikuje režijske obrate.
77. člen
Svet z odlokom o javnih službah določi vrste javnih služb ter načine in oblike njihovega izvajanja.
Svet z odlokom ustanovi posamezno javno podjetje ali posamezni javni zavod.
VIII. PREMOŽENJE IN FINANCIRANJE OBČINE
78. člen
Premoženje občine sestavljajo nepremične in premične stvari, denarna sredstva in pravice.
Občina mora s premoženjem gospodariti kot dober gospodar.
Svet odloča o pridobitvi in odtujitvi premičnin in nepremičnin, če ni s tem statutom drugače določeno, ter določa način in pogoje upravljanja občinskega premoženja.
79. člen
Občina pridobiva prihodke iz lastnih virov in iz davkov, taks, pristojbin in drugih dajatev v skladu z zakonom.
80. člen
Prihodki in odhodki za posamezne namene financiranja javne porabe so zajeti v proračunu občine.
Proračun občine sestavljata bilanca prihodkov in odhodkov ter račun financiranja.
V bilanci prihodkov in odhodkov se izkazujejo načrtovani prihodki iz davkov, taks, pristojbin, drugih dajatev in drugi dohodki ter prihodki od upravljanja in razpolaganja z občinskim premoženjem in načrtovani odhodki.
V računu financiranja se izkaže odplačevanje dolgov in zadolževanje občine.
81. člen
Sredstva proračuna se smejo uporabljati le za namene, ki so določeni s proračunom. V imenu občine se smejo prevzemati obveznosti le v okviru sredstev, ki so v proračunu predvidena za posamezne namene.
Sredstva proračuna se lahko uporabijo, če so izpolnjeni vsi s statutom in z zakonom predpisani pogoji za uporabo sredstev.
82. člen
Za izvrševanje proračuna je odgovoren župan, če ni z odlokom drugače določeno.
83. člen
Če se zaradi neenakomernega pritekanja prihodkov proračuna izvrševanje proračuna ne more uravnovesiti, se lahko za začasno kritje odhodkov uporabijo sredstva rezerv ali najame posojilo v višini največ 5% sprejetega proračuna, ki mora biti odplačano do konca proračunskega leta. O najetju posojila odloča svet.
84. člen
Občina oblikuje svoje rezerve, v katere izloča del skupno doseženih prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov, ki se določi vsako leto s proračunom, vendar najmanj 0,5% prihodka. Izločanje v rezervo se izvrši vsak mesec.
Odstotek izločanja sredstev določi svet na predlog župana.
Izločanje prihodkov v rezerve preneha, ko dosežejo rezerve občine 2% letnih doseženih prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov za zadnje leto.
85. člen
Rezerva se uporablja:
1. za odhodke, nastale kot posledica izrednih razmer, kot so zlasti suša, potres, požar, poplave in druge naravne oziroma ekološke nesreče, epidemije oziroma preprečevanje epidemij, živalske kužne bolezni in rastlinski škodljivci;
2. za zagotovitev sredstev proračuna, kadar prihodki pritekajo neenakomerno:
3. za kritje proračunskega primanjkljaja.
Sredstva za namene iz 1. in 3. točke prejšnjega odstavka se dajejo praviloma brez obveznosti vračanja, sredstva iz 2. točke morajo biti vrnjena v rezerve do konca leta.
O uporabi sredstev iz 1. in 3. točke prvega odstavka odloča svet, o uporabi sredstev rezerve v primeru iz 2. točke prvega odstavka pa župan.
Z odlokom občine je lahko določeno, da župan odloča o uporabi sredstev za namene iz 1. točke prvega odstavka do zneska, določenega v proračunu za tekoče leto.
86. člen
Po preteku leta, za katero je bil sprejet proračun, sprejme svet zaključni račun proračuna za preteklo leto.
V zaključnem računu proračuna se izkažejo predvideni in doseženi prihodki, predvideni in doseženi odhodki ter predvidena in dosežena izvršitev računa financiranja.
Svet sprejme hkrati z zaključnim računom proračuna tudi premoženjsko bilanco občine na dan 31. decembra leta, za katerega se sprejema zaključni proračun.
Zaključni račun proračuna se predloži svetu do konca marca tekočega leta za preteklo leto.
87. člen
Občina se sme zadolževati z izdajo vrednostnih papirjev ali z najetjem posojil.
Občina izda vrednostne papirje v skladu z zakonom.
Občina se ne sme zadolževati v tujini, razen na podlagi zakona.
88. člen
Občina se lahko zadolži le za financiranje investicij v infrastrukturne objekte in naprave, namenjene za opravljanje javnih služb.
O zadolžitvi odloča svet.
O zadolžitvi občina obvesti ministrstvo, pristojno za finance, v osmih dneh po sprejetju odločitve.
89. člen
Javna podjetja in javni zavodi, katerih ustanoviteljica je občina, se smejo zadolževati le s soglasjem ustanovitelja.
O soglasju odloča svet.
Občina sme dajati poroštva za izpolnitev obveznosti javnih podjetij in javnih zavodov, katerih ustanoviteljica je, vendar vsota vseh poroštev ne sme presegati 5% od zagotovljene porabe v letu, v katerem se daje poroštvo. O poroštvu odloča svet.
90. člen
Prihodki občine za financiranje zagotovljene porabe so:
1. davek na dediščine in darila,
2. davek na dobitke iger na srečo,
3. davek na promet nepremičnin,
4. upravne takse,
5. posebna taksa za uporabo igralnih avtomatov zunaj igralnic.
Prihodki iz prejšnjega odstavka pripadajo občini v višini, ki je določena z zakonom o njihovi uvedbi.
Za financiranje zagotovljene porabe pripada občini tudi del prihodkov od dohodnine v višini, določeni z zakonom.
91. člen
Prihodki občine za financiranje drugih nalog so:
1. davek od premoženja,
2. nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča,
3. krajevne takse,
4. komunalne takse,
5. pristojbine,
6. odškodnina zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča in gozda,
7. prihodki uprave,
8. prihodki, določeni z drugimi predpisi.
Prihodki iz prejšnjega odstavka pripadajo občini v višini, ki je določena v aktu o njihovi uvedbi.
92. člen
Finančno poslovanje nadzorujejo župan, nadzorni odbor in svet, vsak v okviru svoje pristojnosti.
IX. SPLOŠNI IN POSAMIČNI AKTI OBČINE
1. Splošni akti občine
93. člen
Svet sprejme statut občine in poslovnik za delo sveta.
Svet sprejema odloke, odredbe, pravilnike in navodila kot splošne pravne akte.
Svet sprejema plane razvoja občine.
94. člen
Statut je temeljni splošni akt občine, ki ga v dvofaznem postopku sprejme svet z dvetretjinsko večino glasov vseh članov sveta.
95. člen
S poslovnikom, ki ga sprejme svet z dvetretjinsko večino navzočih članov, se uredi organizacija in način dela sveta ter uresničevanje pravic in dolžnosti članov sveta.
96. člen
Z odlokom ureja občina na splošni način zadeve iz svoje pristojnosti, ustanavlja organe občinske uprave in določa način njihovega dela ter ustanavlja in ureja javne službe.
Z odlokom ureja občina tudi zadeve iz prenesene pristojnosti, kadar je tako določeno z zakonom.
97. člen
Z odredbo občina uredi določene razmere, ki imajo splošen pomen ali odreja način ravnanja v takih razmerah.
98. člen
S pravilnikom se razčlenijo posamezne določbe statuta ali odloka v procesu njunega izvrševanja.
99. člen
Z navodilom se lahko podrobneje predpiše način dela organov občinske uprave pri izvrševanju določb statuta ali odloka.
100. člen
S proračunom občine se razporedijo vsi prihodki in izdatki za posamezne namene financiranja javne porabe v občini.
Občinski proračun se sprejme z odlokom za proračunsko leto, ki se začne in konča hkrati s proračunskim letom za državni proračun.
Občinski proračun je sprejet, če zanj glasuje večina vseh članov sveta.
2. Postopek za sprejem odloka
101. člen
Odlok lahko predlaga vsak član sveta, župan ali najmanj pet odstotkov volivcev v občini.
Osnutek odloka pošlje predlagatelj predsedniku sveta.
102. člen
Osnutek odloka mora vsebovati naslov odloka, uvod, besedilo členov in obrazložitev.
Uvod obsega razloge za sprejem odloka, oceno stanja, cilje in načela odloka ter oceno finančnih in drugih posledic, ki jih bo imel sprejem odloka.
103. člen
Predlagatelj določi svojega predstavnika, ki bo sodeloval v obravnavah odloka na sejah sveta.
104. člen
Predsednik sveta pošlje osnutek odloka članom sveta in županu, kadar ta ni predlagatelj, najmanj 15 dni pred dnem, določenim za sejo sveta, na kateri bo obravnavan.
105. člen
Svet razpravlja o odloku v dveh fazah.
V prvi obravnavi – osnutek odloka – se razpravlja o razlogih, ki zahtevajo sprejem odloka ter o ciljih in načelih ter temeljnih rešitvah.
V drugi obravnavi – predlog odloka – razpravlja svet po vrstnem redu o vsakem členu predloga in o naslovu odloka. Ko svet konča razpravo o posameznem členu predloga, člani sveta o njem glasujejo. Na koncu člani sveta glasujejo še o naslovu odloka in o predlogu odloka v celoti.
106. člen
V drugi obravnavi odloka lahko predlagajo njegove spremembe in dopolnitve člani sveta in predlagatelj z amandmaji.
Župan lahko predlaga amandmaje tudi, kadar ni sam predlagatelj odloka.
Amandma mora biti predložen članom sveta najmanj tri dni pred dnem, določenim za sejo sveta, na kateri bo obravnavan predlog odloka, h kateremu je predlagan amandma. K členom, na katere se amandma nanaša, lahko član sveta vloži amandma na seji, k ostalim členom pa lahko na sami seji predlaga amandma najmanj ena četrtina članov sveta.
107. člen
Amandma, člen odloka, naslov odloka in odlok v celoti je sprejet, če zanj glasuje večina navzočih članov sveta, če ni predpisana drugačna večina.
108. člen
Kadar to zahtevajo izredne potrebe občine, naravne nesreče ali kadar gre za manj pomembne spremembe odlokov, lahko svet sprejme odlok po hitrem postopku.
Pri hitrem postopku se združita prva in druga obravnava odloka na isti seji.
Pri hitrem postopku je mogoče predlagati amandmaje na sami seji vse do konca obravnave predloga odloka.
O uporabi hitrega postopka odloči svet na začetku seje pri določanju dnevnega reda (na obrazložen predlog). Hitri postopek lahko predlaga vsak predlagatelj odloka.
109. člen
Določbe o sprejemanju odlokov se smiselno uporabljajo za sprejem statuta in poslovnika.
O predlogih drugih splošnih aktov razpravlja in odloča svet na eni obravnavi.
110. člen
Statut, odloki in drugi predpisi občine morajo biti objavljeni v uradnem glasilu in pričnejo veljati petnajsti dan po objavi, če ni v njih drugače določeno.
3. Posamični akti občine
111. člen
Posamični akti občine so odločbe in sklepi.
S posamičnimi akti – sklepom ali odločbo – odloča občina o upravnih stvareh iz lastne pristojnosti, iz prenesene pristojnosti ter na podlagi javnih pooblastil ter aktih poslovanja.
112. člen
Organi občine odločajo o pravicah in dolžnostih posameznikov in pravnih oseb ter o njihovih pravnih koristih v upravnih stvareh v upravnem postopku.
O pritožbah zoper posamične akte, ki jih izdajo organi občinske uprave v upravnem postopku odloča na drugi stopnji župan.
O pritožbah zoper posamične akte, izdane v upravnih stvareh iz prenesene pristojnosti, odloča državni organ, ki ga določi zakon.
O zakonitosti dokončnih posamičnih aktov občinskih organov odloča v upravnem sporu pristojno sodišče.
X. VARSTVO OBČINE V RAZMERJU DO DRŽAVE IN ŠIRŠIH LOKALNIH SKUPNOSTI
113. člen
Svet ali župan lahko vloži zahtevo za presojo ustavnosti in zakonitosti predpisov države, s katerimi se posega v ustavni položaj in v pravice občine oziroma, če se s predpisi pokrajine, brez pooblastila oziroma soglasja občine, posega v njene pravice.
114. člen
Svet ali župan lahko začneta pred ustavnim sodiščem spor o pristojnosti, če Državni zbor ali vlada s svojimi predpisi urejata razmerja, ki so po ustavi in zakonih v pristojnosti občine. Enako lahko postopa, če pokrajina ali druga občina posega v njeno pristojnost.
115. člen
Župan po pooblastilu sveta lahko kot stranka v upravnem sporu spodbija konkretne upravne akte in ukrepe, s katerimi državni organi izvršujejo oblastni nadzor. Upravni spor lahko sproži tudi, če osebe javnega in zasebnega prava z dokončnimi upravnimi akti uveljavljajo pravice na škodo javnih koristi občine.
116. člen
Župan lahko vstopi v upravni ali sodni postopek kot stranka ali kot stranski intervenient, če bi lahko bile v teh postopkih oziroma, če so z že izdanimi akti prizadete pravice in koristi občine, določene z ustavo in zakoni.
XI. POVEZOVANJE OBČINE V POKRAJINO IN DRUGO SODELOVANJE
117. člen
Občina se povezuje v pokrajino pod pogoji, ki jih določa zakon.
118. člen
Svet lahko z večino vseh članov sklene, da se občina poveže v skupnost ali zvezo dveh ali več občin, če je to koristno za urejanje in opravljanje zadev širšega pomena.
Skupnost ali zveza usklajuje urejanje in upravljanje zadev, določenih v aktu o ustanovitvi, ne more pa izvajati dejavnosti v imenu in za račun občine.
XII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
119. člen
Do konstituiranja občinske uprave odloča o upravnih stvareh uradna oseba, ki izpolnjuje zahtevane pogoje.
Če župan nima ustrezne strokovne izobrazbe za opravljanje dejanj v upravnem postopku, mora postopek do izdaje odločbe voditi uradna oseba, ki izpolnjuje pogoje za vodenje upravnega postopka po zakonu in tem statutu.
120. člen
V enem mesecu po sprejemu statuta svet sprejme poslovnik o svojem delu ter akt o organizaciji in delovnem področju občinske uprave.
V enem mesecu po sprejetju akta o organizaciji in delu občinske uprave mora župan izdati akt o sistemizaciji delovnih mest v občinski upravi.
121. člen
Odloki in drugi splošni akti, ki jih je sprejela Skupščina občine Kranj, ostanejo v veljavi. Spremenijo se lahko le po postopku, ki ga določa ta statut.
122. člen
Ta statut začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Predsednik
Občinskega sveta
mestne občine Kranj
Branko Grims l. r.
