Občinski svet Občine Vojnik je na osnovi 64. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 57/94 in 14/95) na seji dne 12. 5. 1995 sprejel
S T A T U T
Občine Vojnik
I. SPLOŠNE DOLOČBE IN OBMOČJA
1. člen
Statut določa temeljna načela za organizacijo in delovanje Občine Vojnik, oblikovanje in pristojnosti občinskih organov, organizacijo občinske uprave in javnih služb, način delovanja občanov pri sprejemanju odločitev v občini in druga zakonsko določena vprašanja skupnega pomena v občini.
2. člen
Območje Občine Vojnik (v nadaljevanju: občina) obsega območja naslednjih naselij: Arclin, Beli Potok pri Frankolovem, Bezenškovo Bukovje, Bezovica, Bovše, Brdce nad Dobrno, Brdce, Čreskova, Črešnjevec, Črešnjice, Dobrna, Dol pod Gojko, Frankolovo, Gabrovec pri Dramljah, Globoče, Gradišče pri Vojniku, Homec, Hrastnik, Hrenova, Ilovca, Ivenca, Jankova, Kladnart, Klanc, Koblek, Konjsko, Landek, Lemberg pri Novi Cerkvi, Lešje, Lindek, Lipa pri Frankolovem, Loka pri Dobrni, Lokovina, Male Dole, Nova Cerkev, Novake, Parož, Podgorje pod Čerinom, Polže, Pristava, Pristova, Rakova Steza, Razdelj, Razgor, Razgorce, Rove, Selce, Socka, Straža pri Dolu, Straža pri Novi Cerkvi, Stražica, Strmec nad Dobrno, Tomaž nad Vojnikom, Trnovlje pri Socki, Velika Raven, Verpete, Vine, Vinska Gorica, Vizore, Višnja vas, Vojnik, Vrba, Zabukovje,Zavrh nad Dobrno, Zlateče, Zelče.
3. člen
Občina varuje koristi svojih občanov. V okviru ustave in zakonov samostojno opravlja zadeve in izvršuje naloge, ki so nanjo prenešene s področnimi zakoni ter naloge, ki jih s soglasjem občine prenese v občinsko pristojnost država in zato zagotovi sredstva.
4. člen
Občina je pravna oseba. Sedež občine je v Vojniku, Keršova ulica 1. Občina ima svoj pečat, ki ga določi občinski svet z odlokom.
5. člen
Občina ima svoj grb, zastavo in občinski praznik, ki ga določi občinski svet z odlokom.
6. člen
Območje občine je razdeljeno na krajevne skupnosti, lahko pa tudi na vaške skupnosti.
Območja krajevnih skupnosti, njihove naloge, organe, način izvolitve in pristojnosti, način financiranja in pogoje za njihovo delovanje določi občinski svet z odlokom.
7. člen
Osebam, ki so za občino in njen razvoj posebej zaslužne, lahko občinski svet podeli občinska priznanja. Posebej zaslužne posameznike lahko imenuje tudi za častne občane občine.
Pogoji, postopek in pravice povezane s podelitvijo priznanj in imenovanje za častnega občana, se opredelijo z odlokom.
8. člen
Občina se lahko povezuje z drugimi občinami v pokrajino.
Občina sodeluje z drugimi občinami za opravljanje skupnih nalog na načelih prostovoljnosti in solidarnosti.
II. NALOGE OBČINE
9. člen
Občina po svojih organih samostojno ureja in opravlja vse lokalne zadeve javnega pomena, določene s tem statutom in zakonom, zlasti pa:
1. na področju normativnega urejanja
– sprejema statut občine, odloke in druge občinske akte,
– sprejema občinski proračun in zaključni račun,
– sprejema načrt razvoja občine,
– sprejema prostorske načrte,
– predpisuje lokalne davke,
– ureja upravljanje energetskih in vodovodnih komunalnih objektov ter vodnovarstvena območja,
– ureja javne ceste, javne poti, rekreacijske ter druge javne površine,
– ureja javni red v občini,
– ureja delovanje občinske uprave,
– ureja občinske javne službe,
– ureja način in pogoje opravljanja s premoženjem občine,
– določa prekrške in denarne kazni za prekrške, s katerimi se kršijo predpisi občine,
– določa meje območij krajevnih in vaških skupnosti,
– ureja lovsko gospodarske meje v občini
– ureja druge lokalne zadeve javnega pomena.
2. na področju družbenih dejavnosti in gospodarstva :
– pospešuje gospodarski razvoj občine,
– skrbi za službe socialnega skrbstva, predšolskega varstva, osnovnega varstva otrok in družine, za socialno ogrožene, invalide in ostarele,
– skrbi za zdravstveno varstvo in zdravstveno preventivo,
– pospešuje vzgojno, izobraževalno, raziskovalno, infromacijsko, dokumentacijsko, društveno, turistično in kulturno dejavnost,
– pospešuje razvoj športa in rekreacije.
3. na področju upravljanja:
– upravlja občinsko premoženje,
– upravlja lokalne javne službe,
– vodi javna in druga podjetja,
– upravlja občinske javne površine in drugo javno dobro,
– upravlja z lokalnimi javnimi cestami in javnimi potmi.
4. s svojimi sredstvi:
– gradi in vzdržuje lokalne javne ceste in javne poti, rekreacijske in druge javne površine,
– pospešuje kulturno, društveno, vzgojno in knjižnično dejavnost,
– gradi komunalne in vzdržuje vodovodne in energetske objekte in naprave,
– gradi stanovanja za socialno ogrožene,
– zagotavlja delovanje lokalnih javnih služb,
– zagotavlja delovanje občinskega sveta, župana in odborov ter občinske uprave,
– zagotavlja sredstva za izvajanje dejavnosti na področju osnovnega izobraževanja, raziskovalne dejavnosti, kulture, športa, socialnega varstva, otroškega varstva, zdravstvenega varstva in drugih dejavnosti,
– zagotavlja subvencije in tekoči transfer v gospodarske javne službe ( komunalna dejavnost, stanovanjska dejavnost, cestna dejavnost, gospodarjenje s prostorom, druge dejavnosti ),
– prispeva k požarni varnosti
– zagotavlja opravljanje pokopališke, pogrebne in mrliško ogledne službe.
5. zagotavlja in organizira:
– pomoč in reševanje za primere elementarnih nesreč,
– nadzorstvo nad krajevnimi prireditvami,
– izvensodno poravnavo sporov.
6. pridobiva in razpolaga:
– z vsemi vrstami premoženja,
– s sredstvi za delovanje in razvoj občine.
7. sklepa:
– pogodbe o pridobivanju in odtujitvi premičnin in nepremičnin,
– o koncesijah, o uporabi javnega dobra in o drugih razmerjih , v katere stopa občina.
10. člen
Občina opravlja tudi zadeve, ki se nanašajo na:
– vodenje evidence volilne pravice,
– razgrinjanje volilnih imenikov,
– volitve predstavnikov lokalnih interesov v Državni svet,
– občinsko upravno nadzorstvo,
– nadzorstvo nad izvajanjem občinskih javnih služb in javnih prireditev,
– evidenco občinskih zemljišč in drugega premoženja,
– ugotavljanje javnega interesa za razlastitev za potrebe občine,
– določanje pogojev za uporabo stavbnih zemljišč,
– odločanje o rabi prostora,
– gasilstvo kot obvezno lokalno službo
– civilno zaščito, opazovanje in obveščanje
– varstvo naravne in kulturne dediščine, ki ni v pristojnosti drugih organov in zavodov,
– ukrepe za zaščito okolja,
– sprejemanje prostorskih izvedbenih načrtov,
– odločanje o namembnosti urbanega prostora,
– javno zdravstveno službo na primarni ravni ter lekarniško dejavnost,
– organiziranje in določanje komunalnih dejavnosti,
– organizacijo dimnikarske službe,
– oskrbo naselij s toplotno energijo in plinom iz lokalnih omrežij,
– odlaganje odpadkov in opravljanje drugih dejavnosti varstva okolja,
– graditev in vzdrževanje vodovodnih in energetskih objektov,
– pospeševanje razvoja kmetijstva in ohranjanje naravne krajine,
– varstvo zraka, tal, vodnih virov, varstvo pred hrupom,
– urejanje lokalnega prometa,
– določanje pogojev za opravljanje obrti, gostinstva, turizma, podjetništva in industrije,
– določanje kazni za nepravilno parkiranje, določanje parkirnih površin, načina parkiranja, prepovedi parkiranja,
– predpisovanje prometne ureditve,
– urejanje lokalnega potniškega prometa,
– ustvarjanje pogojev za gradnjo stanovanj,
– zagotavljanje javne službe za osebno pomoč ter za pomoč na domu
– upravni nadzor nad izvajanjem svojih predpisov.
11. člen
Občina opravlja statistično, evidenčno in analitično funkcijo za svoje potrebe ter za te potrebe pridobiva na podlagi pisne zahteve statistične in evidenčne podatke od pooblaščenih organov za zbiranje statističnih podatkov in evidenčnih podatkov.
Za potrebe iz prejšnjega odstavka, občina na podlagi pisne zahteve pridobiva od upravljalcev zbirk podatkov o fizičnih osebah, ki imajo v občini stalno ali začasno prebivališče in o fizičnih osebah, ki imajo v občini nepremičnine, podatke o pravnih osebah, ki imajo sedež ali premoženje oziroma del premoženja v občini ter o prostoru.
III. ORGANI OBČINE
1. Skupne določbe
12. člen
Organi občine so občinski svet, župan, nadzorni odbor in občinska volilna komisija.
Člani organov občine opravljajo svojo funkcijo praviloma neprofesionalno. Člani občinskega sveta, župan in tajnik občine so občinski funkcionarji.
13. člen
Organi občine se volijo za štiri leta.
14. člen
Delo občinskih organov je javno.
Javnost dela se zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu občinskih organov, z navzočnostjo občanov in predstavnikov javnih občil na sejah občinskega sveta in občinskih odborov ter na druge načine, ki jih določata statut in poslovnik občinskega sveta.
Javnosti niso dostopni dokumenti in gradiva sveta in drugih občinskih organov, ki so zaupne narave.
15. člen
Občinski organi so sklepčni, če je na njihovih sejah navzoča najmanj polovica njihovih članov.
2. Občinski svet
16. člen
Občinski svet je najvišji organ odločanja v občini.
Občinski svet ima naslednje pristojnosti:
– sprejema statut občine,
– sprejema odloke in druge občinske akte,
– sprejema poslovnik za svoje delo,
– sprejema prostorske načrte in druge načrte razvoja občine,
– potrjuje začasne nujne ukrepe,
– sprejema občinski proračun in zaključni račun,
– imenuje in razrešuje člane nadzornega odbora ter člane odborov in komisij občinskega sveta,
– imenuje volilne komisije za občinske volitve,
– nadzoruje delo odborov, župana in občinske uprave glede odločitev občinskega sveta
– določa organizacijo in delovno področje občinske uprave ter nadzoruje njeno delo,
– daje soglasje k načrtu delovnih mest občinske uprave, ki ga predlaga župan,
– daje soglasje k imenovanju višjih upravnih delavcev,
– odloča o pridobitvi in odtujitvi premičnin in nepremičnin, kolikor o tem v skladu s tem statutom ne odloča župan,
– odloča o najemu občinskega posojila,
– razpisuje referendum,
– daje pobudo za sklice zborov občanov,
– določa nadomestilo oziroma plačo županu ter nadomestilo članov občinskega sveta, odborov in nadzornega odbora,
– ustanavlja gospodarske in druge javne zavode ter javne gospodarske službe,
– imenuje in razrešuje člane sveta za varstvo uporabnikov javnih dobrin,
– daje koncesije,
– določa in daje soglasje k cenam komunalnih storitev,
– daje soglasje k prevzemu opravljanja državnih nalog,
– odloča o drugih zadevah, ki jih določata zakon in ta statut,
– daje mnenje k imenovanju načelnikov upravne enote.
17. člen
Člani občinskega sveta ne morejo biti klicani na odgovornost zaradi svojih stališč, mnenj in predlogov, ki so jih izrazili v zvezi z opravljanjem svoje funkcije na sejah občinskega sveta oziroma njegovih delovnih teles.
18. člen
Občinski svet ima 19 članov.
Člani nadzornega odbora in občinski uradniki, ki jih imenuje občinski svet, ne morejo biti člani občinskega sveta.
19. člen
Funkcija člana občinskega sveta ni združljiva s funkcijo župana in člana nadzornega odbora, kot tudi ne z delom v občinski upravi.
Funkcija člana občinskega sveta tudi ni združljiva s funkcijo načelnika upravne enote in vodje notranje organizacijske enote v upravni enoti, kot tudi ne z delom v državni upravi na delovnih mestih, na katerih delavci izvršujejo pooblastila v zvezi z nadzorstvom nad zakonitostjo oziroma nad primernostjo in strokovnostjo dela organov občine.
20. člen
Občinski svet izmed svojih članov izvoli predsednika in podpredsednika sveta.
Predsednik občinskega sveta predstavlja svet, ga sklicuje in vodi njegove seje.
Podpredsednik sveta pomaga predsedniku pri njegovem delu, ga nadomešča v odsotnosti ali v primeru zadržanosti in po njegovem pooblastilu opravlja posamezne zadeve z njegovega delovnega področja.
Strokovno in administrativno pomoč pri pripravi in vodenju sej občinskega sveta, njegovih komisij in odborov zagotavlja župan z zaposlenimi v občinski upravi.
21. člen
Kandidata za predsednika občinskega sveta predlaga najmanj četrtina članov sveta.
Kandidat za predsednika je izvoljen z večino glasov vseh članov sveta.
Predsednik sveta je lahko razrešen na utemeljen predlog najmanj četrtine članov sveta. Predsednik je razrešen, če za predlog za razrešitev glasuje večina vseh članov sveta.
Na enak način kot predsednika se voli in razrešuje tudi podpredsednika sveta.
22. člen
Predsednik mora sklicati sejo občinskega sveta na zahtevo župana ali najmanj četrtine članov sveta.
Predsednik mora sklicati sejo sveta najmanj enkrat v treh mesecih.
Dnevni red seje občinskega sveta predlaga predsednik sveta na lastno pobudo ali pa na predlog četrtine članov sveta. Dnevni red lahko predlagajo vsi tisti, ki imajo pravico zahtevati sklic sveta, skupaj z zahtevo za sklic seje. O sprejemu in dopolnitvi dnevnega reda odloči občinski svet.
Na vsaki seji občinskega sveta mora biti določen čas, rezerviran za vprašanja, ki jih postavljajo člani sveta predstavnikom občinskih odborov in županu, ter odgovore nanje.
23. člen
Seje občinskega sveta so javne.
Svet lahko sklene, da se javnost izključi, če to terja javni interes.
Člani odborov in župan imajo pravico prisostvovati sejam občinskega sveta. Predstavniki odborov in komisij so se na zahtevo občinskega sveta dolžni udeležiti seje sveta in odgovarjati na vprašanja članov občinskega sveta, kadar se obravnavajo zadeve iz njihovega področja.
24. člen
Občinski svet veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina njegovih članov.
Občinski svet sprejema odločitve z večino glasov navzočih članov, razen, če zakon ali ta statut določa drugačno večino.
Glasovanje je javno. Tajno se glasuje le, kadar tako določa zakon ali ta statut in kadar tako zahteva najmanj četrtina članov sveta.
25. člen
Občinski svet ima svoj poslovnik, s katerim podrobneje ureja način dela, postopek odločanja in razmerja do drugih občinskih organov.
Svet sprejema poslovnik z dvetretjinsko večino navzočih članov.
3. Odbori in komisije občinskega sveta
26. člen
Občinski svet ima naslednje odbore:
– odbor za gospodarstvo,
– odbor za finance
– odbor za komunalno dejavnost,
– odbor za družbene dejavnosti,
– odbor za kmetijstvo,
– odbor za urejanje prostora in varstvo okolja.
27. člen
Občinski svet ima komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, ki jo imenuje izmed članov občinskega sveta.
28. člen
Občinski svet lahko ustanovi tudi druge komisije in odbore kot svoja delovna telesa. člane komisij in odborov imenuje izmed članov občinskega sveta, lahko pa tudi izmed drugih občanov.
29. člen
Komisije in odbori občinskega sveta v okviru svojega delovnega področja v skladu s statutom občine in poslovnikom občinskega sveta obravnavajo zadeve iz pristojnosti občinskega sveta in dajejo občinskemu svetu mnenja in predloge.
30. člen
Občinski odbori imajo praviloma 5 članov.
31. člen
Odbor v okviru svojega delovnega področja:
– predlaga svetu sprejem odločitev iz njegove pristojnosti,
– nadzoruje delovanje občinskih javnih služb,
– obravnava pravilnike in druge akte,
– poroča o svojem delu občinskemu svetu,
– obravnava predlog proračuna.
Odbor opravlja druge zadeve, ki mu jih poveri občinski svet iz svoje pristojnosti.
Občinski svet sprejme odločitev o poveritvi zadev v odločanje občinskemu odboru z dvetretjinsko večino glasov navzočih članov.
32. člen
Predsednike odborov in komisij voli praviloma občinski svet, če jih ne volijo člani odborov in komisij izmed sebe.
33. člen
Člani odbora ali komisije so izvoljeni, če je za kandidatno listo glasovala večina članov sveta.
34. člen
Na predlog najmanj četrtine svojih članov lahko občinski svet začne postopek za nezaupnico odboru.
Nezaupnica je izglasovana, če je zanjo glasovala večina vseh članov občinskega sveta.
4. Nadzorni odbor
35. člen
Nadzorni odbor:
– opravlja nadzor nad razpolaganjem s premoženjem občine,
– nadzoruje namenskost in smotrnost porabe sredstev občinskega proračuna,
– nadzoruje finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev.
Nadzorni odbor, ki šteje 7 članov, najmanj dvakrat letno poroča občinskemu svetu o svojih ugotovitvah.
36. člen
Člane nadzornega odbora imenuje občinski svet izmed občanov.
Člani nadzornega odbora so imenovani na podlagi liste kandidatov z večino glasov navzočih članov občinskega sveta. Listo kandidatov predlagajo najmanj trije člani občinskega sveta in občani.
Člani nadzornega odbora ne morejo biti člani občinskega sveta, delavci občinske uprave ter člani vodstev organizacij, ki so uporabniki proračunskih sredstev.
Predsednika nadzornega odbora izvolijo člani nadzornega odbora na svoji seji.
5. Župan
37. člen
Občina ima župana, ki je izvoljen na neposrednih, tajnih volitvah.
Župan lahko opravlja svojo funkcijo poklicno.
Mandatna doba župana traja 4 leta.
38. člen
Župan predstavlja in zastopa občino.
V primeru njegove odsotnosti ali zadržanosti ga nadomešča predsednik občinskega sveta.
Župan opravlja naslednje naloge:
– predlaga občinskemu svetu v sprejem proračun občine in zaključni račun proračuna ter odloke in druge akte iz pristojnosti občinskega sveta,
– skrbi za objavo statuta, odlokov in drugih splošnih aktov občine,
– skrbi za izvajanje odločitev občinskega sveta,
– odloča o pridobitvi in odtujitvi nepremičnin, ki so povezane z delom občinske uprave,
– določa sistematizacijo delovnih mest v občinski upravi,
– vodi, nadzoruje in usmerja delo občinske uprave,
– sprejema začasne nujne ukrepe v izjemnih razmerah,
– razpisuje volitve v organe krajevnih skupnosti,
– opravlja druge zadeve, ki jih določa zakon in ta statut
Občinski svet lahko določi, da bo določene naloge iz pristojnosti občinskega sveta opravljal župan.
39. člen
Župan zadrži objavo splošnega akta občinskega sveta, če meni, da je neustaven ali nezakonit in predlaga občinskemu svetu, da o njem ponovno odloči na prvi naslednji seji, pri čemer mora navesti razloge za zadržanje. Če občinski svet vztraja pri svoji odločitvi, se splošni akt objavi, župan pa lahko vloži pri ustavnem sodišču zahtevo za oceno njegove skladnosti z ustavo in zakonom.
Če se odločitev sveta nanaša na zadevo, ki je bila z zakonom prenešena na občino, župan opozori pristojno ministrstvo na nezakonitost oziroma neprimernost take odločitve.
40. člen
Župan ima pravico udeleževati se sej občinskega sveta in na njih razpravljati, predlagati obravnavanje določenih zadev na seji občinskega sveta in predlagati sklic redne ali izredne seje občinskega sveta. Če predsednik občinskega sveta na predlog župana ne skliče seje v roku enega meseca od podanega predloga, jo lahko skliče župan.
IV. NEPOSREDNE OBLIKE ODLOČANJA OBČANOV
41. člen
Neposredne oblike odločanja občanov o lokalnih zadevah so zbor občanov, referendum, svetovalni referendum in ljudska iniciativa.
42. člen
Zbor občanov se lahko skliče za vso občino ali za eno ali več krajevnih skupnosti ali za posamezno vaško skupnost.
43. člen
Zbor občanov v občini:
– razpravlja o spremembah statuta občine,
– razpravlja o povezovanju z drugimi občinami v širše lokalne skupnosti,
– razpravlja o lokalni problematiki,
– razpravlja o delu občinskega sveta, župana in drugih občinskih organov,
– razpravlja o poročilih občinskih organov o njihovem delu,
– razpravlja o spremembah območja občine,
– daje mnenje o zadevah iz prejšnjih alinej.
44. člen
Zbor občanov skliče župan na lastno pobudo, na pobudo občinskega sveta ali na zahtevo najmanj pet odstotkov volilcev v občini, zbor občanov v krajevni skupnosti pa tudi na pobudo najmanj petih odstotkov volivcev v tej skupnosti ali na pobudo njenega sveta.
Zbor občanov lahko razpravlja o zadevah 43. člena tega statuta, če je prisotnih na zboru najmanj 10% volilcev z območja, za katerega je bil sklican zbor občanov.
45. člen
Občinski svet lahko o kakšnem svojem aktu ali drugi odločitvi razpiše referendum na lastno pobudo, mora pa ga razpisati, če to zahteva najmanj 10% volilcev v občini.
Pravico glasovati na referendumu imajo vsi občani, ki imajo volilno pravico.
Odločitev na referendumu je sprejeta, če zanjo glasuje večina volilcev, ki so glasovali.
46. člen
Postopek za izvedbo referenduma vodijo organi, ki vodijo lokalne volitve.
47. člen
Občinski svet lahko razpiše svetovalni referendum o posameznih vprašanjih posebnega pomena, da se ugotovi volja občanov.
Svetovalni referendum se lahko razpiše za vso občino ali za njen del. Svetovalni referendum se mora razpisati na zahtevo najmanj 10% volilcev v občini oziroma krajevni skupnosti in ne zavezuje občinskih organov.
48. člen
Najmanj 5% volilcev v občini lahko zahteva izdajo ali razveljavitev splošnega akta ali druge odločitve iz pristojnosti občinskega sveta oziroma drugih občinskih organov.
Če se zahteva nanaša na razveljavitev splošnega akta občinskega sveta, mora ta obravnavo zahteve uvrstiti na prvo naslednjo sejo, o njej pa odločiti najkasneje v treh mesecih.
Če se zahteva nanaša na druge odločitve občinskih organov, mora pristojni organ o njej odločiti najkasneje v enem mesecu.
Glede postopka vložitve zahtev iz prvega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo določbe zakona o referendumu in o ljudski iniciativi.
V. OBČINSKA UPRAVA
1. Organizacija občinske uprave
49. člen
Organizacijo občinske uprave in spremembe predlaga župan.
Podrobnejšo organizacijo občinske uprave in spremembe se lahko na predlog župana določi z odlokom.
50. člen
Občinsko upravo vodi župan, ki je za izvajanje občinskih predpisov in odločitev občinskega sveta odgovoren svetu.
Za neposredno izvajanje nalog uprave skrbi tajnik občinske uprave, ki ga na predlog župana imenuje občinski svet.
51. člen
Naloge občinske uprave lahko opravlja občinski urad, v okviru katerega se lahko ustanovijo oddelki za izvajanje določenih nalog uprave.
Urad opravlja vse upravne zadeve iz pristojnosti občinske uprave, razen tistih, za katere se ustanovijo oddelki.
Za delo urada je tajnik odgovoren županu.
52. člen
Upravne naloge občinske uprave opravljajo tajnik, višji upravni, upravni in strokovni tehnični delavci.
Višje upravne delavce imenuje župan v soglasju z občinskim svetom.
Administrativna dela v organih in službah občine lahko opravljajo delavci s srednjo strokovno izobrazbo.
53. člen
Tajnik, višji upravni, upravni in strokovno tehnični delavci so upravičeni do plače, ki jo določi župan v skladu z zakonom ter načrtom delovnih mest in pravilnikom o nagrajevanju, ki ju sprejme občinski svet.
54. člen
Občinska uprava pripravlja in izvršuje odloke, odredbe, pravilnike in navodila, ki jih izdajata občinski svet in župan po pooblastilu sveta.
Uprava izvršuje tudi zakone in druge predpise države, kadar občinska uprava v skladu z zakonom odloča o upravnih stvareh iz državne pristojnosti.
55. člen
Posamične akte iz izvirne pristojnosti občine izdaja tajnik, ki lahko pooblasti delavce uprave, ki izpolnjujejo zakonske pogoje za odločanje v upravnih stvareh, za opravljanje posameznih dejanj v postopku ali za vodenje celotnega postopka in za odločanje v upravnih stvareh.
Osebe iz prejšnjega odstavka odločajo tudi o upravnih stvareh iz prenesene državne pristojnosti in na podlagi javnih pooblastil, če ni z zakonom drugače določeno.
56. člen
Tajnik skrbi in je odgovoren za dosledno izvajanje zakona o splošnem upravnem postopku in drugih predpisov o upravnem postopku.
Župan mora zagotoviti vodenje evidence o upravnih stvareh v skladu s predpisom Ministrstva za notranje zadeve.
57. člen
Organi občine odločajo o pravicah in dolžnostih posameznikov in pravnih oseb ter njihovih pravnih koristih v upravnih stvareh v upravnem postopku.
O pritožbah zoper posamične akte, ki jih izdajo organi občinske uprave v upravnem postopku odloča na drugi stopnji župan.
O pritožbah zoper posamične akte, izdane v upravnih stvareh iz prenesene pristojnosti, odloča državni organ, ki ga določi zakon.
O zakonitosti dokončnih posamičnih aktov občine odloča v upravnem sporu pristojno sodišče.
58. člen
O izločitvi tajnika odloča župan.
O izločitvi uradne osebe odloča župan, če pa upravo vodi po pooblastilu župana tajnik, odloča o izločitvi uradnih oseb tajnik.
VI. OBČINSKE JAVNE SLUŽBE
59. člen
Občina lahko organizira javne službe na naslednjih področjih:
– oskrba s pitno vodo,
– odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih in meteornih voda,
– ravnanje s komunalnimi odpadki,
– odlaganje ostankov komunalnih odpadkov,
– javna snaga in čiščenje javnih površin,
– urejanje javnih poti, površin za pešce in zelenih površin,
– pregledovanje, nadzorovanje in čiščenje kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva zraka.
Javni zavodi so organizacije, ki jih občina ustanovi za opravljanje dejavnosti na področju vzgoje in izobraževanja, otroškega varstva, zdravstva, kulture, športa, socialnega varstva ali drugih dejavnosti, če cilj opravljanja dejavnosti ni pridobivanje dobička.
Javni zavodi so pravne osebe s pravicami, obveznostmi in odgovornostmi, ki jih določata zakon in odlok o ustanovitvi.
60. člen
Občina skrbi za:
– javno razsvetljavo,
– plakatiranje in okraševanje naselij,
– urejanje pokopališč ter pokopališko in pogrebno dejavnost,
– urejanje lokalnih cest,
– deratizacijo, dezinfekcijo in dezinsekcijo.
61. člen
Za izvajanje nalog iz prejšnjih dveh členov lahko ustanavlja občina javna podjetja in javne gospodarske zavode, podeljuje koncesije in oblikuje režijske odbore v okviru občinske uprave.
62. člen
Občinski svet z odlokom o gospodarskih javnih službah določi vrste javnih služb ter načine in oblike njihovega izvajanja.
Občinski svet z odlokom ustanovi posamezno javno podjetje ali posamezni javni zavod.
VII. PREMOŽENJE IN FINANCIRANJE OBČINE
63. člen
Premoženje občine sestavljajo nepremične in premične stvari v lasti občine, denarna sredstva in pravice.
Občina mora s premoženjem gospodariti kot dober gospodar.
Občinski svet odloča o pridobitvi in odtujitvi premičnin in nepremičnin, razen premičnin, ki so povezane z delom občinske uprave.
64. člen
Občina pridobiva sredstva iz lastnih virov in iz davkov, taks, pristojbin in drugih dajatev v skladu z zakonom.
65. člen
Gospodarjenje s svojim premoženjem organizira občina preko svojih upravnih organov, gospodarskih javnih služb in javnih zavodov, ki jih ustanovi v skladu z zakonom in tem statutom.
Gospodarske javne službe upravljajo z njenim premoženjem v njenem imenu in za njen račun.
Občinski svet na predlog župana imenuje in razrešuje člane upravnih organov, gospodarskih javnih služb in javnih zavodov ter potrjuje njihove letne programe in finančne načrte.
Občina z odloki natančneje uredi naloge, načine ter pogoje, pod katerimi gospodarske javne službe in javni zavodi upravljajo z občinskim premoženjem.
Občinski proračun je sprejet, če zanj glasuje večina vseh članov občinskega sveta.
66. člen
Sredstva proračuna se smejo uporabljati le za namene, ki so določeni s proračunom. V imenu občine se smejo prevzemati obveznosti le v okviru sredstev, ki so v proračunu predvidena za posamezne namene.
Sredstva proračuna se lahko uporabijo, če so izpolnjeni vsi s statutom in z zakonom predpisani pogoji za uporabo sredstev.
67. člen
Za izvrševanje proračuna je odgovoren župan občine, če ni z odlokom občine drugače določeno.
68. člen
Če se zaradi neenakomernega pritekanja prihodkov proračuna izvrševanje proračuna ne more uravnovesiti, se lahko za začasno kritje odhodkov uporabijo sredstva rezerve občine ali najame posojilo največ 5% sprejetega proračuna, ki mora biti odplačano do konca proračunskega leta. O najetju posojila odloča župan, v soglasju s svetom.
69. člen
Občina oblikuje svoje rezerve, v katere izloča del skupno doseženih prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov, ki se določi vsako leto s proračunom, vendar najmanj 0,5% prihodka.
Odstotek izločanja sredstev določi občinski svet na predlog župana.
Izločanje v rezervo se izvrši vsak mesec.
Izločanje prihodkov v rezervo preneha, ko dosežejo rezerve občine 2% letnih doseženih prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov za zadnje leto.
70. člen
Rezerva se uporablja:
1. za odhodke, nastale kot posledica raznih elementarnih nesreč.
2. za zagotovitev sredstev proračuna, kadar prihodki pritekajo neenakomerno.
3. za kritje proračunskega primanjkljaja.
Sredstva za namene iz 1. in 3. točke prejšnjega odstavka se dajejo praviloma brez obveznosti vračanja, sredstva iz 2. točke morajo biti vrnjena v rezervo do konca leta.
O uporabi sredstev rezerv pod 1.in 2. točko odloča župan, pod 3. točko pa občinski svet.
71. člen
Občinski svet sprejme hkrati z zaključnim računom proračuna premoženjsko bilanco občine na dan 31. decembra leta, za katerega se sprejema zaključni račun.
Zaključni račun se predloži občinskemu svetu najkasneje do 1. marca tekočega leta za preteklo leto. Občinski svet pa ga sprejme do konca marca.
72. člen
Občina se sme zadolževati z izdajo vrednostnih papirjev ali z najetjem posojil.
Občina izda vrednostne papirje v skladu z zakonom.
Občina se ne sme zadolževati v tujini, razen na podlagi zakona.
73. člen
Občina se lahko zadolži le za financiranje investicij v infrastrukturne objekte in naprave, namenjene za opravljanje gospodarskih in drugih javnih služb v občini.
O zadolžitvi odloča občinski svet.
O zadolžitvi občina obvesti Ministrstvo za finance v osmih dneh po sprejetju odločitve.
74. člen
Javna podjetja in javni zavodi, katerih ustanoviteljica je občina, se smejo zadolževati le s soglasjem ustanovitelja.
O soglasju odloča občinski svet.
Občina sme dajati poroštva za izpolnitev obveznosti javnih podjetij in javnih zavodov, katerih ustanoviteljica je, vendar največ do 5% zagotovljene porabe v letu, v katerem se daje poroštvo.
75. člen
Sredstva za tekoče finančno izravnavo se zagotavljajo za primer, da občina ne more zagotoviti zagotovljene porabe.
76. člen
Finančno poslovanje izvaja finančno-računovodska služba.
Delo finančno-računovodske službe nadzoruje župan ali tajnik in nadzorni odbor.
VIII. SPLOŠNI IN POSAMIČNI AKTI OBČINE
1. Splošni akti občine
77. člen
Občinski svet sprejme statut občine in poslovnik za delo občinskega sveta.
78. člen
Statut je temeljni splošni akt občine, ki ga sprejme svet z dvetretjinsko večino glasov vseh članov občinskega sveta.
79. člen
S poslovnikom, ki ga sprejme občinski svet z dvetretjinsko večino navzočih članov, se uredi organizacija in način dela občinskega sveta ter uresničevanje pravic in dolžnosti članov občinskega sveta.
80. člen
Z odlokom ureja občina na splošni način zadeve iz svoje pristojnosti, ustanavlja organe občinske uprave in določa način njihovega dela ter ustanavlja javne službe.
Z odlokom ureja občina tudi zadeve iz prenesene pristojnosti določene z zakonom.
81. člen
Z odredbo občina uredi določene razmere, ki imajo splošen pomen ali odreja način ravnanja v takih razmerah.
82. člen
Za razlago posameznih določb statuta ali odloka je pristojen občinski svet.
83. člen
Z navodilom se lahko podrobneje predpiše način dela organov občinske uprave pri izvrševanju določb statuta ali odloka.
2. Postopek za sprejem odloka
84. člen
Postopek za sprejem odloka in drugih splošnih aktov določa poslovnik občinskega sveta.
Odloki in drugi splošni akti morajo biti uradno objavljeni in pričnejo veljati petnajsti dan po objavi, če ni v njih drugače določeno.
3. Posamični akti občine
85. člen
Posamični akti občine so odločbe in sklepi.
S posamičnimi akti - sklepom ali odločbo - odloča občina o upravnih stvareh iz lastne pristojnosti, iz prenesene pristojnosti ter na podlagi javnih pooblastil.
86. člen
Organi občine odločajo o pravicah in dolžnostih posameznikov in pravnih oseb ter o njihovih pravnih koristih v upravnih stvareh v upravnem postopku.
O pritožbah zoper posamične akte, ki jih izdajajo organi občinske uprave v upravnem postopku, odloča na drugi stopnji župan.
O pritožbah zoper posamične akte izdane v upravnih stvareh iz prenesene pristojnosti, odloča državni organ, ki ga določi zakon.
O zakonitosti dokončnih posamičnih aktov občine odloča v upravnem sporu pristojno sodišče.
IX. VARSTVO OBČINE V RAZMERJU DO DRŽAVE IN ŠIRŠIH LOKALNIH SKUPNOSTI
87. člen
Občinski svet ali župan lahko vloži zahtevo za presojo ustavnosti in zakonitosti predpisov države, s katerimi posega v ustavni položaj in v pravice občine, oziroma če se s predpisi pokrajine, brez pooblastila oziroma soglasja občine, posega v njene pravice.
88. člen
Občinski svet ali župan lahko začneta pred ustavnim sodiščem spor o pristojnosti, če Državni zbor ali vlada s svojimi predpisi urejata razmerja, ki so po ustavi in zakonih v pristojnosti občine. Enako lahko postopa, če pokrajina ali druga občina posega v njeno pristojnost.
89. člen
Župan oziroma občinski odbor po pooblastilu občinskega sveta lahko kot stranka v upravnem sporu spodbijata konkretne upravne akte in ukrepe, s katerimi državni organi izvršujejo oblastni nadzor. Upravni spor lahko sprožita tudi, če osebe javnega in zasebnega prava z dokončnimi upravnimi akti uveljavljajo pravico na škodo javnih koristi občine.
90. člen
Župan lahko vstopi v upravni ali sodni postopek kot stranka ali stranski intervenient, če bi lahko bile v teh postopkih, oziroma če so z že izdanimi akti prizadete pravice in koristi občine, določene z ustavo in zakoni.
91. člen
Občinski odbori so dolžni za potrebe občinskega sveta oblikovati mnenje glede pripravljajočih se predpisov, ki zadevajo koristi občine in pokrajine. Na tej podlagi oblikuje občinski svet svoje mnenje, ki ga pošlje Državnemu zboru.
Občina odloča s posamičnimi akti o upravnih stvareh in to:
– iz svoje izvirne pristojnosti,
– iz prenesene državne pristojnosti,
– na podlagi javnih pooblastil.
X. POVEZOVANJE OBČINE V POKRAJINO IN DRUGO SODELOVANJE
92. člen
Občina se pri uresničevanju skupnih koristi in nalog lahko povezuje in sodeluje s sosednjimi in drugimi občinami, ter širšo lokalno skupnostjo in pokrajino.
Odločitev o vključitvi občine v pokrajino sprejme občinski svet z dvetretjinsko večino vseh članov sveta.
O nameri vključitve občine v pokrajino se lahko izvede svetovalni referendum.
S statutarnim sklepom o vključitvi občine v pokrajino se določijo okvirne naloge, ki jih bo občina prenesla na pokrajino. S potrditvijo statuta pokrajine občinski svet dokončno določi prenesene občinske pristojnosti pokrajine.
Občina lahko sodeluje z lokalnimi skupnostmi v tujini.
93. člen
Občinski svet lahko z dvetretjinsko večino glasov vseh članov sveta sklene, da se občina poveže v druge oblike združevanja, ki so pomembne za občino.
Na enak način odloča občinski svet tudi o navezavi prijateljskih odnosov z mesti in občinami v tujini.
94. člen
Na pokrajino prenesene lokalne zadeve širšega pomena, za katere občina daje soglasje pokrajini in so določena s pokrajinskim statutom, so med drugim:
– določitev skupne lokacije odlagališča odpadkov na svojem območju,
– gradnja medobčinskih komunalnih objektov in naprav,
– gradnja in financiranje medobčinskih cest.
95. člen
Člane pokrajinskega sveta predlaga in izvoli občinski svet izmed svojih članov.
Po svojem položaju je župan član pokrajinskega sveta.
XI. SPREMEMBE IN DOPOLNITVE STATUTA
96. člen
Predlog za spremembo ali dopolnitev statuta lahko podajo organi občine ali skupina najmanj 10% volilcev v občini.
97. člen
O predlogu, da se začne postopek za spremembo ali dopolnitev statuta, odloča občinski svet z večino prisotnih članov.
Če svet predlog sprejme, se osnutek sprememb ali dopolnitev statuta občine, kot ga je določil občinski svet, da v razpravo.
O spremembi ali dopolnitvi statuta občine odloči občinski svet z dvetretjinsko večino glasov vseh članov sveta.
XII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
98. člen
Vsi predpisi bivše občine Celje, ki so veljali na dan 31. 12. 1994, se uporabljajo do uskladitve s tem statutom, če niso z njim v nasprotju.
99. člen
Gospodarske javne službe in javni zavodi, katerih ustanovitelj je občina Vojnik, morajo svoje akte uskladiti z določbami tega statuta v šestih mesecih po njegovi uveljavitvi.
100. člen
Obstoječe krajevne skupnosti nadaljujejo z delom pod sedanjimi pogoji, do sprejema odloka o ustanovitvi krajevnih skupnosti ter izvolitve svojih novih organov.
Rok za sprejem odloka iz prvega odstavka tega člena je dva meseca po uveljavitvi statuta.
101. člen
Prve volitve v svet krajevne skupnosti se opravijo najkasneje do 3. 12. 1995.
Mandatna doba sveta krajevne skupnosti traja do drugih rednih volitev v občinski svet.
Prvo sejo na prvih volitvah izvoljenega sveta krajevne skupnosti skliče predsednik občinske volilne komisije najkasneje v 20 dneh po volitvah.
102. člen
Statut začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 029-5/95-4
Vojnik, dne 12. maja 1995.
Predsednik
Občinskega sveta
občine Vojnik
Peter Vrisk, dipl. inž. l. r.
