Minister, pristojen za kulturo je na podlagi določil zakona o uresničevanju javnega interesa na področju kulture (Uradni list RS, št.75/94) sprejel

S tem navodilom se določajo kriteriji in merila, ki jih morajo upoštevati podjetja in druge pravne osebe, ki so na dan uveljavitve zakona o uresničevanju javnega interesa na področju kulture (v nadaljevanju: zakona) opravljale dejavnosti posebnega družbenega pomena na področju kulture, v postopku lastninskega preoblikovanja pri določitvi vrednosti deleža družbenega kapitala, ki je postal javna lastnina države ali lokalne skupnosti v skladu z določili 65. člena zakona.
Vrednost premoženja, ki v postopku lastninskega preoblikovanja predstavlja delež javne lastnine države oziroma lokalne samoupravne skupnosti, se določi na podlagi izvršenega popisa premoženja in njegove ocenitve v skladu z določili uredbe o metodologiji za izdelavo otvoritvene bilance stanja (Uradni list Republike Slovenije, št. 24/93, 60/93, 62/93, 72/93, 19/94, 32/94, 45/94 in 5/95) in skladno z oceno premoženja.

V skladu z določili 67. člena zakona postanejo javna infrastruktura nepremičnine in oprema, ki so bile v skladu z določili 65. in 66. člena zakona določene kot javna lastnina.
Nepremičnine in opremo, ki je predmet javne infrastrukture določi Vlada Republike Slovenije in pristojni organ lokalne samoupravne skupnosti v skladu z določili zakona in s tem navodilom.

Javna infrastruktura po prejšnji točki so naslednje nepremičnine in oprema podjetij in drugih pravnih oseb iz I. točke:
1. Objekti, na katerih je na dan 17. 12. 1994 v zemljiški knjigi vpisana družbena lastnina v upravljanju države ali lokalne skupnosti (63. člen zakona) in sicer v deležu, ki se določi v skladu s točko V. teh navodil.
2. Objekti, za katere je na dan 17. 12. 1994 v zemljiški knjigi vpisana pravica uporabe oziroma upravljanja podjetja ali druge pravne osebe (65. člen zakona) in je ta objekt bil ustanovitveni delež države ali lokalne samoupravne skupnosti kot ustanovitelja, ali pa je bil z njune strani prenesen brezplačno in sicer v deležu, ki je določen v skladu z določili točke V. teh navodil.
3. Nepremičnine in oprema, ki so bili pridobljeni s strani ustanovitelja (države ali lokalne samoupravne skupnosti) v skladu s predpisi o agrarni reformi, nacionalizaciji in zaplembah ter se v skladu z določili 19. člena zakona o denacionalizaciji (Uradni list RS, št. 27/91 in 31/93) v povezavi s 5. členom zakona denacionalizacijskim upravičencem ne vračajo v naravi.

Nepremičnine navedene v točki II. se kot javna infrastruktura zaznamujejo v zemljiški knjigi in sicer v deležu družbenega kapitala, ki je določen kot javna lastnina v skladu z določili tretjega odstavka 29. člena zakona.
Delež nepremičnin, ki je javna lastnina, se določi na podlagi valorizirane sodne cenitve nepremičnine, pridobljene pred vlaganji, ki so pomenila trajno povečanje vrednosti nepremičnin v odnosu do teh vlaganj.
Če deleža nepremičnin, ki je javna lastnina, ni mogoče določiti po prejšnjem odstavku, se določi na podlagi valorizirane knjigovodske vrednosti nepremičnine na dan vložitve oziroma prevzema v odnosu na njeno knjigovodsko vrednost na dan 31. 12. 1992.
Zemljiškoknjižnemu predlogu predloži novi lastnik pisno izjavo, po potrebi z ustreznimi dokazili o pridobitvi lastninske pravice po zakonu.

Iz otvoritvene bilance stanja podjetij in drugih pravnih oseb se na dan 31. 12. 1992 na osnovi knjigovodske vrednosti izvršenega popisa izloči premično in nepremično premoženje, ki je predmet denacionalizacijskih zahtevkov in ki v skladu z določili točke II. tega navodila, predstavlja javno infrastrukturo na področju kulture.
Prav tako se iz otvoritvenih bilanc izloči vrednost deleža družbenega kapitala pridobljenega ob ustanovitvi in v okviru financiranja prek samoupravnih interesnih skupnosti oziroma iz proračunov, ki predstavlja v skladu z določili 65. člena zakona javno lastnino države oziroma lokalne samoupravne skupnosti.
V preostalem delu se družbeni kapital lastnini po zakonu o lastninskem preoblikovanju podjetij.

Na podlagi obrazcev za popis nepremičnin, opreme, sofinanciranj in dotacij s strani proračunskih virov in sredstev samoupravnih interesnih skupnosti, ki so ustanovitveni vložek države ali lokalnih samoupravnih skupnosti ob ustanovitvi podjetja ali druge pravne osebe se določi vrednost deleža družbenega kapitala, ki postane javna lastnina države oziroma lokalne samoupravne skupnosti v skladu z določili zakona in tega navodila.
Podjetja in pravne osebe dobijo obrazce iz prejšnjega člena na ministrstvu, pristojnem za kulturo.

V 30 dneh po sprejemu akta Vlade Republike Slovenije ali pristojnega organa lokalne skupnosti o razlasitvi nepremičnin, ki se štejejo za javno infrastrukturo na področju kulture morajo pristojni organi objaviti javni razpis za uporabo teh objektov.
Ministrstvo, pristojno za kulturo, oziroma pristojni organ lokalne samoupravne skupnosti sklene z uporabniki, izbranimi na podlagi javnega razpisa, pogodbo o uporabi javne infrastrukture na področju kulture. Razpis natečaja mora vsebovati:
– lokacijo in velikost ter namembnost uporabe poslovnega prostora;
– izhodiščno višino najemnine;
– predvideno namembnost poslovnega prostora za kulturno dejavnost;
– zahtevo za predložitev dokazov prosilca o izpolnjevanju pogojev za izvajanje kulturne dejavnosti in morebitne druge pogoje v zvezi s stanjem in ureditvijo poslovnega prostora;
– čas, za katerega se poslovni prostor daje v uporabo.
Ministrstvo, pristojno za kulturo in pristojni organi lokalnih samoupravnih skupnosti morajo pri sklepanju pogodb o uporabi javne infrastrukture na področju kulture upoštevati kriterije in pogoje, ki bodo zagotavljali nemoteno nadaljevanje in programsko širitev obstoječe kulturne dejavnosti.

To navodilo začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.