Na podlagi 39. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor, (Uradni list SRS, št. 18/84. 37/85, 29/86 in Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93, 71/93) 44. člena navodila o vsebini posebnih strokovnih podlag in o vsebini prostorskih izvedbenih aktov (Uradni list SRS, št. 14/85), 5. člena statutarnega odloka o začasni organizaciji in delovanju Občine Litija (Uradni list RS, št. 7/95 in 20/95) je Občinski svet občine Litija na 9. seji dne 29. 6. 1995 sprejel

S tem odlokom se sprejme ureditveni načrt za naselje Vače pri Litiji, ki ga je izdelal Ljubljanski urbanistični zavod, Ljubljana, Vojkova 57 pod številko projekta 4306 v juniju 1993.

Ureditveni načrt vsebuje:
v tekstualnem delu:
– obrazložitev ureditvenega načrta
– odlok
– soglasja pristojnih organov, organizacij in skupnosti;
v grafičnem delu:
– izsek iz dolgoročnega plana občine Litija v M 1:5000
– situacijski načrt z obodno parcelacijo v M 1:1000
– katastrski načrt (povečava iz M 1:2880) v M 1:1000
– analizo obstoječega stanja v M 1:1000
– ureditveno situacijo v M 1:1000
– prometno tehnična situacija v M 1:1000
– idejna višinska regulacija v M 1:1000
– zbirni načrt komunalnih vodov v M 1:1000
– predlog ureditve vaškega trga M 1:250.

Območje se nahaja v k.o. Vače
Meja prične na severovzhodnem delu območja v točki, ki je severovzhodni vogal parcele št. 132/1, od koder poteka proti jugozahodu po jugovzhodni meji te parcele, vzhodni meji parcele št. 132/8, prečka obstoječo pot (parc. št. 2259), po jugovzhodni meji te parcele do točke, ki je severni vogal parcele št. 141, nakar poteka proti vzhodu po severni meji parcele št. 153, jugovzhodni meji iste parcele, jugozahodni meji parcele št. 153, seka parcelo št. 151 do obstoječe poti (parc.št. 2257), nakar poteka proti jugovzhodu po severovzhodni meji parc. št. 2257, jugozahodni, vzhodni meji parc. št. 153 in po vzhodni meji parc. št. 154, zahodni meji parcele št. 161/1, prečka obstoječo pot (parc. št. 2264), po vzhodni meji parcel št. 2262/1 (pot) in parc. št. 2260/1 (pot) do točke, ki je na zahodni meji parc. št. 190/2, nakar prečka obstoječo pot (parc. št. 2260/1) do severovzhodne meje parc.št. 190/3.
Od tu meja poteka proti severozahodu preko parcele št. 190/3 in parc. št. 189/1 do severozahodnega vogala parcele št. 189/1, nakar poteka proti jugu po zahodni meji te parcele, seka parcelo št. 190/1 do severne meje parc. št. 192, proti zahodu po severni meji te parcele, po zahodni meji parcele št. 190/1, seka parcele št. 184, proti severozahodu po severovzhodnih mejah parcele št. 184, 64 in 65 do severovzhodnega vogala parc. št. 65, nakar poteka proti jugozahodu preko parcele št. 65, proti severozahodu preko parcel št. 6271, 2252 (pot), 61/1, 2251 (pot), delno preko parcele št. 50/1, proti severovzhodu po severozahodni meji parcele št. 2251, zahodni meji stavbne parc. št. 58, seka parcelo št. 50/1 do jugovzhodne meje parc. št. 47/3. Od tu meja poteka proti jugozahodu po severozahodni meji parcele št. 50/1, nakar proti severozahodu po jugozahodnih mejah parcel št. 47/2, 48/2, 48/1 in 43, prečka obstoječo pot parc. št. 2328, po severozahodni meji parcel št. 2328, 41, 38, preko parcel št. 37, 2255 (pot), 34 in 2254 (pot), nakar poteka po jugovzhodni meji parcele št. 31/1, seka parcelo št. 127 do jugovzhodne meje parcele št. 31/1.
Od te točke meja poteka proti jugovzhodu preko parcel št. 128 in 129 do severozahodne meje parcele št. 130/1, nakar proti jugozahodu po severozahodni meji parcele št. 130/1 do jugozahodnega vogala parcele št. 130/1, proti jugovzhodu po jugozahodnih mejah parcel št. 130/1, 131, 13272, 132/4, seka parcelo št. 115, po jugozahodni in jugovzhodni meji parc. št. 136, proti serveru delno preko parcele št. 136, proti severovzhodu preko parcele št. 135/1, po severozahodni meji parcele št. 13572 do severovzhodnega vogala iste parcele, proti severovzhodu seka parcelo št. 1-35/1, po severozahodni meji parcele št. 132/6, jugozahodni, severozahodni in serverovzhodni meji parcele št. 132/1 do izhodiščne točke.
Območje je analitično obdelano v merilu načrta M 1:1000 s koordinatami lomnih točk obodne parcelacije ter izračunano površino območja, ki znaša 20 ha 37 a 22 m2.

Območje obdelave je po dolgoročnem planu občine Litija namenjeno stanovanjski gradnji in spremljajočim dejavnostim.

Območje je glede na morfologijo in razvoj naselja razdeljeno na območje Starih Vač – območje vaškega jedra in Novih Vač.
Stare Vače obsegajo trg pred cerkvijo, ulice proti Klancu, proti Kleniku, proti Litiji, proti Loščam in območje Krepake.
Območje Novih Vač obsega nova razvojna območja (od severa proti jugu): Rožence nad šolo, pod Glažarjem ob cesti Vače Litija, na Koterbinovem, Grobelce pod Starimi Vačami in območje na vzhodnem delu nad ovinkom ceste Vače–Litija.

Na obravnavanem območju so z ureditvenim načrtom dovoljeni naslednji posegi:
– tekoča vzdrževalna dela
– funkcionalne izboljšave – rekonstrukcije in adaptacije
– urejanje in vzdrževanje odprtih površin in igrišč
– postavitev mikrourbane opreme
– spremembe namembnosti in dejavnosti
– rušenja objektov in druga dela v zvezi s pripravo stavbnega zemljišča
– gradnja objektov in naprav za potrebe komunale, prometa in zvez
– gradnja stanovanjskih in spremljajočih objektov
– gradnja objektov za obrtne, servisne dejavnosti in kmečko gospodarstvo.
Navedeni posegi so dovoljeni, če so izpolnjene svetlobno-tehnične zahteve in če posegi ne motijo bivalnega okolja. Spremembe namembnosti v obstoječih objektih so dovoljene le, če velikost funkcionalnega zemljišča ustreza normativnim pogojem za novo dejavnost.
Pozidanost v območju vaškega jedra je lahko maksimalno 40%, ostalih območjih pa maksimalno 30%.

Vaško jedro in območja novogradenj
Na območju vaškega jedra morajo posegi spoštovati obstoječi talni red.
Razmerje dolžine stranic stanovanjskih in drugih hiš mora biti minimalno 1:1,5. Višina zgradb mora v vaškem jedru upoštevati obstoječo stavbno tkivo zato naj bo omejena na klet – pritličje in izrabljeno podstrešje. Kleti morajo biti vkopane. Višinski gabarit objektov v območju novogradenjnaj bo omejen na klet – pritličje, nadstropje in izrabljeno podstrešje. Kleti morajo biti vkopane.
Naklon glavnih strešin zgradb mora biti 40° (± 10), glavne strehe morajo biti simetrične.
Spoštovati je treba ritem in dimenzijo stavbnih odprtin, posebno oken, historičnih varovanih objektov.
Kritina je lahko opečni zareznik, zaklopnik ali bobrovec, vse v rdeče rjavi barvi. Izjema so le adaptacije pri hišah s sivo kritino, kjer je kritina lahko siva.
Frčade–kukrli morajo biti grajeni v istih naklonih in kritini kot glavne strehe.
Višina kolenčnega zidu nad gornjo ploščo do vrha kapne lege sme biti največ 1 m.
Pri gradnji v pobočjih je treba višinske razlike premoščati z brežinami, saj gradnja vedutno izpostavljenih betonskih zidov ni primerna.
Zadnja vrsta hiš na jugozahodnem in jugovzhodnem pobočju mora biti ozelenjena s sadnim drevjem.
Pozidavo zadnje vrste hiš ob zahodnem robu na Grobelcah je treba zasnovati v rahlih lokih.

Trg pred cerkvijo
Hiša št. 29 naj se odstrani in na istih temeljih nadomesti z novo. V pritličju in nadstropju je obvezen javni program.
Na mestu nekdanje osnovne šole in kaplanije se lahko zgradi nova javna zgradba višine pritličje in nadstropje.
Trg se deli v gornji del pred cerkvijo in spodnji del okrog vaškega vodnjaka. Meja poteka ob južni strani hiše št. 29, do opornega zidu ob župnijskem vrtu.
Razlika v višinah med obema deloma trga mora biti čim manj opazna.
Program gornjega dela trga:
– dostop na gornji del trga se uredi tako, da se omogoči dostava;
– parkirna mesta ob severnem vstopu na trg; s podesta pred trgovino do parkirnih mest vodi rampa;
– ob župnijskem zidu je oblikovana 25–30 m2 velika ploščad – oder za javne nastope in prireditve s potrebnimi priključki za ustrezne inštalacije. Tu so lahko tudi mize s klopmi za turiste, šolske izlete in druge prireditve in drogovi za zastave;
– na trgu naj bo prostor za postavitev osrednje plastike – začetek ogleda forme vive; načrtovan je koncept nizanja kiparskih del od osrednje plastike proti Kleniku in v drugo smer proti Slivni;
– pred vhodom v cerkev je trg raven;
– parkovna dela ob cerkvi sta urejena simetrično;
– ob robu župnijskega vrta se lahko namestijo drogovi za zastave;
– gornji trg je lahko v tlaku kvalitetneje obdelan od spodnjega – kamnite plošče, granitne kocke, betonske plošče, asfalt.
Program spodnjega dela trga, ki naj bo prevozen za motorni promet:
– na južnem delu trga se predvidi lokacija za javni objekt v istih gabaritih kot je včasih bil;
– južni del trga se lahko začasno uredi kot parkirišče; na mestu nekdanje šole in kaplanije je možno urediti parkirišče pod drevjem;
– ob obstoječem baročnem vodnjaku se uredi manjši vodnjak s pitno vodo in pa prostor za mlaj ob posebnih svečanostih;
– spodnji del trga je lahko v tlaku manj zahevno obdelan od zgornjega – granitne kocke, betonske plošče, asfalt.

V območju nove zazidave se zgradi mreža dovoznih cest. Te so dvosmerne s širino vozišča 5 m. Lokalni dovozi do skupine ali posameznih objektov imajo lahko širino vozišča 4 m. Nove ceste se posredno ali neposredno navezujejo na cesto Vače–Litija.
V območju vaškega jedra se širine cest lahko prilagajajo obstoječi stavbni strukturi.

Na odseku od pošte do kapelice južno od središča naselja se v dolžini 250 m zgradi enostranski hodnik za pešce, širine 1,6 m.

Površine za mirujoči promet se uredijo pri tiskarni, pri cerkvi, pri osnovni šoli, pri pokopališču in začasno na spodnjem delu trga.

Komunalno in energetsko je treba rešiti obstoječe in novo naselje.
Kanalizacija
Predvidena kanalizacijska mreža je zasnovana po strogo ločenem sistemu.
Odpadne sanitarne vode iz stanovanjskih objektov bodo speljane direktno v novo kanalizacijo za odpadne sanitarne vode. Pred izlivom v vodotok Loki potok je predvidena čistilna naprava. Greznice se ukinejo. Eventualne tehnološke odpadne vode iz obrtnih delavnic in gostinskih obratov je treba priključiti na novo kanalizacijo za odpadne vode po zahtevah sanitarne inšpekcije in upravljalca čistilne naprave.
Obstoječa kanalizacija se ohrani za odvod padavinske vode. Padavinske vode iz novih voznih površin bodo speljane v bližnje odprte odvodnike, tako kot to predvideva projekt ureditve cest.
Čiste padavinske vode je možno speljati v odprte naravne odvodnike le, če so ti sposobni brez škode za nizvodne obrežne lastnike to dodatno vodo provajati.
Gnojne jame v II. in III. varstveni coni morajo biti betonirane z betonom v vodotesni izvedbi.
Ker so padci kanalov razmeroma veliki je treba regulirati hitrost vode v kanalu z izgradnjo kaskadnih in umirjevalnih jaškov.
Načrtovana čistilna naprava je locirana na južnem delu naselja med cesto Litija–Vače in potokom Loki potok izven varstvene cone vodnega vira. Lokacija čistilne naprave je določena okvirno in jo je treba natančneje določiti v fazi nadaljnjega projektiranja v sodelovanju s predstavniki KS.
Objekt čistilne naprave je armiranobetonski objekt betoniran na kraju samem z vodotesnim betonom. Oprema čistilne naprave je lahko tipska tipa Hidrodisk, Biodisk ali podobno. Območje čistilne naprave je treba ograditi z žično ograjo višine 2 m. Urediti je treba dovozno pot do čistilne naprave in instalirati elektro dovodni kabel za N = 1,5 kW.
Goščo in mehanske očiščene odpadne vode iz čistilne naprave je treba odvajati na mesto kot to določi sanitarna inšpekcija.
Za vzdrževanje čistilne naprave je treba zadolžiti strokovno usposobljeno osebo, ki mora voditi dnevnik o obratovanju in vzdrževanju.
Za izdajo uporabnega dovoljenja bodočim objektom oziroma za vselitev prvega stanovalca je pogoj zgraditev urejene kanalizacije s čistilno napravo.
Vodovod
Vodni vir
V primeru, da kemične in biološke raziskave vzorcev vode pokažejo, da voda iz vodnega vira ne ustreza, je potrebno predhodno čiščenje (kloriranje) vode.
Omrežje
Za celotno območje Vač je treba zgraditi novo vodovodno omrežje.
Za uravnavanje vodnega tlaka v konicah ter za rezervoar požarne vode, se uporabi obstoječ vodohram na severu naselja.
Po obstoječem in predvidenem cestnem omrežju se razveja vodovodna mreža dimenzije x 100, na katero bo možno priključiti celotno pozidavo.
V območju Vač sta predvidena tudi vodovodna sistema, ki bosta napajala naselji Mačkovca in Baltija.
Elektrika
V delu, kjer se koncentrira nova pozidava je predvidena lokacija za novo TP.
Iz predvidene TP se razveja nizkonapetostno omrežje in se ga pokabli. Del obstoječe pozidave, ki je priklopljeno na TP Vače–Hosta se preveže na novopredvideno TP.
V koridorju 20 kv daljnovoda niso možne novogradnje.
PTT
V novozgrajenem PTT objektu v Vačah se predvideva montaža nove telefonske centrale kapacitete 600 priključkov. Centrala bo povezana z VC Litija preko antenskega sistema montiranega na objektu nove PTT Vače.
Za priključitev novih naročnikov, bo treba zgraditi novo TT omrežje. Projekti novopredvidenega omrežja se bodo izdelovali posamično ali za celotno območje, glede na terminski plan novogradnje.
Za priključitev novih naročnikov je potrebna predhodna montaža nove telefonske centrale.
Ogrevanje
V obstoječi in predvideni pozidavi je predvideno ogrevanje v individualnih kuriščih.
Javna razsvetljava
Obstoječe in predvidene ceste je treba osvetliti. Osrednji trg se osvetli poudarjeno na osnovi projekta ureditve trga.
Omrežje, ki bo napajalo svetilke se pokabli. Za napajanje javne razsvetljave so predvidena prižigališča ob transformatorskih postajah.

Gradnja novih objektov, prizidave, nadzidave in spremembe namembnosti oziroma dejavnosti v obstoječih objektih in vsi ostali posegi v okolju so dovoljeni, če v prostoru ne povzročajo večjih motenj, kot so s predpisi dovoljene. Pri vseh posegih je treba upoštevati normativne določbe glede zaščite okolja.
Pri ekološko zahtevnih posegih mora investitor pridobiti celostno oceno vplivov na okolje. Rezultati ocene so podlaga za odobritev konkretnega posega v prostor.
Varstvo zraka
Pri obstoječi gradnji je treba meriti emisije posameznega vira onesnaženja, ugotavljati stopnjo in mesto onesnaženosti zraka in izvesti sanacijo.
Pri lociranju novih programov oziroma dejavnosti, je treba preveriti možni vpliv na onesnaženje zraka in določiti pogoje oziroma ukrepe.
Varstvo pred hrupom
Novogradnje in nove dejavnosti je treba locirati tako, da ravni hrupa ne presegajo stopenj, določenih z odlokom o maksimalno dovoljenih ravneh hrupa.
Pri posameznih virih prekomernega hrupa je treba meriti nivo hrupa in izvesti ustrezno sanacijo z aktivno ali pasivno zaščito, oziroma spremeniti namembnosti ali dejavnosti, da se v posameznih območjih ne presežejo dovoljene ravni hrupa.
V 50 m pasu ob cesti Vače–Litija nivo hrupa ne sme presegati vrednosti IV. stopnje, v ostalem delu območja obdelave pa III. stopnje hrupne obremenjenosti.
Varstvo voda
Območje leži pretežno v 3. varstvenem pasu vodnih virov, na zahodu pa tudi v 1. in 2. varstvenem pasu vodnih virov. Zato je pri posegih v prostor treba upoštevati določila odloka o določitvi varstvenih pasov vodnih virov v območju občine Litija.
Za varstvo voda je treba sanirati vire onesnaženja.
Uporabniki prostora, ki spuščajo ali odvajajo odpadne vode so dolžni redno preiskovati kvaliteto in količinske spremembe odpadnih vod.
Pri vseh posegih v prostor v območju kmetij je treba upoštevati navodila za gradnjo gnojišč in greznic.
Tehnične odplake, ki vsebujejo mastne, vnetljive, strupene ali agresivne snovi, se morajo pred iztokom v javno kanalizacijsko omrežje očistiti do take mere kot zahteva odlok o čiščenju odpadnih snovi in po navodilu sanitarne inšpekcije.
Odstranjevanje odpadkov
Komunalne odpadke je treba zbirati v smetnjakih.
Odjemna oziroma zbirna mesta morajo biti praviloma na funkcionalnem zemljišču povzročitelja komunalnih odpadkov (ali na javni površini), prometno dostopna, locirana v objektu ali na utrjeni površini, zaščitena z nadstrešnico ter opremljena z vodo za občasno čiščenje in odtokom z lovilcem olj.
Posebni odpadki se morajo skladiščiti v območju proizvodnih ali obrtnih obratov v posebnih namensko zgrajenih skladiščih do končne dispozicije na deponiji posebnih odpadkov.

Parceli št. 37 in 38, k.o.Vače sta varovani s prvim varstvenim režimom arheološkega spomenika, ki zahteva nezazidljivost območja. Ostale parcele, severno od ceste Vače-Slivno oziroma vzhodno proti pokopališču, pa sodijo v območje tretjega varstvenega režima, ki predpisuje arheološki nadzor nad posegi v zemeljski plasti.
Iz stališča varovanja kulturne kajine naj ostanejo nepozidane percele stevilka: 37, 38, 39/1(del), 40, 41, 43, 46/1 (del), 47/2, 48/2, 125/1, 126, 127, 128, 129(del), 132/1 in 132/8.
V območju urejanja so varovani in se ohranjajo naslednji elementi naravne in kulturne dediščine:
– ž. c. sv. Andreja – drugi varstveni režim za sakralne spomenike,
– pokopališče s pokopališko kapelo – drugi varstveni režim za sakralne spomenike,
– kapelica pri hiši Vače 22,
– kapelica ob cesti v južnem delu naselja,
– spomenik neznanim padlim borcem ob cesti v južnem delu naselja,
– stanovanjski objekt Vače št. 22 – drugi varstveni režim za etnološko dediščino,
– stanovanjski in gospodarski objekti, ki tvorijo historično talno zasnovo naselja in strnjene zazidalne linije ob glavnih komunikacijah
– tržni prostor z vodnjakom pred cerkvijo,
– enoredni drevored sadnega drevja ob južnem vstopu v naselje,
– sadovnjak južno od šole,
– posamezne skupine večjih dreves v južnem delu, namenjenem novi pozidavi,
– lipa ob hiši Vače 96.
Za vse posege na območjih in objektih varovane naravne in kulturne dediščine je treba pridobiti soglasje in smernice za urejanje od pristojnega zavoda.

Z uveljavitvijo tega odloka prenehajo veljati določila odloka o potrditvi zazidalnih načrtov (Uradni list SRS, št. 26/74) v delu, ki obravnava zazidalni načrt Vače.

Ureditveni načrt je stalno na vpogled pri upravnem organu Občine Litija pristojnem za urejanje prostora, na Krajevni skupnosti Vače in pri izdelovalcu Ljubljanskem urbanističnem zavodu.

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja pristojen organ Občine Litija.

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.