Na podlagi 29. in 64. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 57/94 in 14/59) je Občinski svet občine Pivka na seji dne 1. 6. 1995 sprejel
S T A T U T
Občine Pivka
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Ta statut ureja oziroma določa temeljna načela za organizacijo in delovanje Občine Pivka (v nadaljevanju občina), organov občine, pristojnosti občine in njenih organov, oblikovanje in organizacijo občinske uprave in javnih služb, premoženje in financiranje občine, splošne in posamične akte občine, varstvo občine v razmerju do države in drugih občin, način sodelovanja občanov pri sprejemanju odločitev v občini in širših lokalnih samoupravnih skupnosti ter druga vprašanja skupnega pomena v občini, ki jih določa zakon.
2. člen
Občina obsega območja naselij:
Buje, Čepno, Dolnja Košana, Drskovče, Gornja Košana, Gradec, Jurišče, Kal, Klenik, Mala Pristava, Nadanje Selo, Narin, Neverke, Nova Sušica, Palčje, Parje, Petelinje, Pivka, Ribnica, Selce, Slovenska vas, Stara Sušica, Suhorje, Šmihel, Tabor nad Knežakom, Trnje, Velika Pristava, Volče in Zagorje.
3. člen
Občina varuje koristi svojih občanov. V okviru ustave in zakonov samostojno opravlja svoje zadeve in izvršuje naloge, ki so nanjo prenešene s področnimi zakoni ter naloge, ki jih s soglasjem občine prenese v občinsko pristojnost država.
4. člen
Občani uresničujejo lokalno samoupravo v občini neposredno in prek organov občine.
Občina se pri uresničevanju skupnih nalog povezuje in sodeluje s sosednjimi in drugimi občinami ter širšimi lokalnimi samoupravnimi skupnostmi.
Občina sodeluje tudi z lokalnimi skupnostmi drugih držav ter z mednarodnimi organizacijami lokalnih skupnosti.
5. člen
Občani se lahko obračajo s peticijo ali drugo pobudo na katerikoli organ občine, ki jim mora odgovoriti najkasneje v tridesetih dneh.
6. člen
Občina je pravna oseba. Sedež Občine Pivka je v Pivki, Kolodvorska 5.
Občina ima svoj pečat, okrogle oblike, premera 35 mm, ki ima ob krožnici zgoraj napis OBČINA PIVKA in v liniji premera napis PIVKA.
Občina ima lahko svoj grb, zastavo in občinski praznik. Obliko in vsebino grba, zastave in datum občinskega praznika določi občinski svet z odlokom.
7. člen
Zaradi zadovoljevanja določenih skupnih potreb ljudi se v vsakem naselju iz 2. člena statuta v skladu s tem statutom ustanovi vaška skupnost oziroma trška skupnost v naselju Pivka.
Iz istih razlogov se prebivalci naselij lahko združujejo in povezujejo v širše krajevne skupnosti.
Vaške skupnosti in krajevne skupnosti so ne glede na obliko organiziranosti enakovredne.
Statusno organiziranost in lastninska razmerja vaških in krajevnih skupnosti določi svet z odlokom o njihovi ustanovitvi, ki ga sprejema po istem postopku kot statut.
8. člen
Odločitev o oblikovanju oziroma o preoblikovanju krajevnih skupnosti sprejmejo prebivalci z referendumom z večino glasov tistih, ki so se udeležili referenduma.
9. člen
Občinski svet lahko s sklepom prenese upravljanje določenih zadev iz občinske pristojnosti v upravljanje krajevni ali vaški skupnosti. Za ta namen določi občinski svet tudi ustrezna sredstva.
10. člen
Občinski svet mora predhodno dobiti mnenje organov krajevne skupnosti ali vaške skupnosti, kadar odloča o zadevah, ki prizadevajo interese prebivalcev samo te skupnosti.
11. člen
Občina Pivka se lahko povezuje v pokrajino.
Občina Pivka sodeluje z drugimi občinami za opravljanje skupnih zadev na načelih prostovoljnosti in solidarnosti.
II. NALOGE OBČINE
12. člen
Občina po svojih organih samostojno ureja in opravlja vse lokalne zadeve javnega pomena, določene s tem statutom in zakonom, zlasti pa:
1. Na področju normativnega urejanja:
– sprejema statut občine, odloke in druge občinske akte;
– sprejema občinski proračun in zaključni račun;
– sprejema načrt razvoja občine;
– sprejema prostorske plane;
– predpisuje lokalne davke;
– ureja upravljanje z energetskimi in vodovodnimi komunalnimi objekti;
– ureja javne ceste, javne poti, rekreacijske ter druge javne površine;
– ureja javni red v občini;
– ureja delovanje občinske uprave;
– ureja občinske javne službe;
– ureja način in pogoje opravljanja s premoženjem občine;
– določa prekrške in denarne kazni za prekrške, s katerimi se kršijo predpisi občine;
– sestavlja premoženjsko bilanco, s katero izkazuje vrednost svojega premoženja;
– ureja varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami;
– ureja druge lokalne zadeve javnega pomena.
2. Pospešuje:
– službe socialnega skrbstva, predšolskega varstva, osnovnega varstva otrok in družine, za socialno ogrožene, invalide in ostarele;
– vzgojno, izobraževalno, raziskovalno, informacijsko, dokumentacijsko, društveno, turistično in kulturno dejavnost;
– razvoj športa in rekreacije;
– razvoj gospodarskih dejavnosti kot so kmetijstvo, drobno gospodarstvo, turizem in gozdarstvo.
3. Na področju upravljanja:
– upravlja občinsko premoženje;
– upravlja lokalne javne službe;
– vodi javna in druga podjetja;
– upravlja občinske javne površine in drugo javno dobro;
– vodi sile za zaščito, reševanje in pomoč;
– upravlja z lokalnimi javnimi cestami in javnimi potmi.
4. S svojimi sredstvi:
– gradi in vzdržuje lokalne javne ceste in javne poti;
– pospešuje kulturno, društveno, vzgojno in knjižnično dejavnost;
– gradi komunalne objekte in naprave;
– gradi stanovanja za socialno ogrožene;
– zagotavlja izdelavo ter sodeluje pri realizaciji projektov in programov za razvoj občine na vseh ravneh, še posebej pa na področjih kot so: razvoj podeželja, turizem, kmetijstvo, obrt in podjetništvo;
– zagotavlja delovanje lokalnih javnih služb;
– zagotavlja delovanje občinskega sveta, župana in odborov ter občinske uprave;
– zagotavlja sredstva za izvajanje dejavnosti na področju osnovnega izobraževanja, raziskovalne dejavnosti, kulture, športa, socialnega varstva, otroškega varstva, zdravstvenega varstva in drugih dejavnosti;
– zagotavlja subvencije in tekoče transferje v gospodarske javne službe (komunalna dejavnost, stanovanjska dejavnost, cestna dejavnost, gospodarjenje s prostorom, druge dejavnosti);
– zagotavlja opravljanje pokopališke, pogrebne in mrliško ogledne službe;
– organizira, usposablja in opremlja občinske enote, službe in druge operativne sestave za zaščito, reševanje in pomoč;
– zagotavlja sredstva za požarno varnost.
5. Vzdržuje:
– lokalne javne ceste, javne poti, rekreacijske in druge javne površine;
– vodovodne in energetske komunalne objekte.
6. S svojimi ukrepi:
– spodbuja gospodarski razvoj občine;
– spodbuja razvoj vasi, podeželja in kmetijstva;
– pospešuje razvoj športa in rekreacije;
– skrbi za požarno varnost in organizira reševalno pomoč;
– skrbi za varstvo zraka, tal, vodnih virov, varstvo pred hrupom ter za urejeno zbiranje odpadkov;
– skrbi za ohranjanje kulturne in naravne dediščine, predvsem podobe krajine, vasi in naselij ter značilne arhitekture.
7. Zagotavlja in organizira:
– pomoč in reševanje za primere elementarnih nesreč;
– nadzorstvo nad krajevnimi prireditvami;
– izvensodno poravnavo sporov;
– promocijo občine.
8. Pridobiva in razpolaga:
– z vsemi vrstami premoženja;
– pridobiva sredstva za delovanje in razvoj občine.
9. Sklepa:
– pogodbe o pridobivanju in odtujitvi premičnin in nepremičnin, o koncesijah, o uporabi javnega dobra in o drugih razmerjih, v katere stopa občina.
13. člen
Občina opravlja tudi zadeve, ki se nanašajo na:
– vodenje evidence volilne pravice;
– razgrinjanje volilnih imenikov;
– volitve predstavnikov lokalnih interesov v Državni svet;
– občinsko upravno nadzorstvo;
– opravlja statistično, evidenčno in analitično funkcijo za svoje potrebe;
– nadzorstvo nad izvajanjem občinskih javnih služb in javnih prireditev;
– evidenco občinskih zemljišč in drugega premoženja;
– ugotavljanje javnega interesa za razlastitev za potrebe občine;
– določanje pogojev za uporabo stavbnih zemljišč;
– odločanje o rabi prostora;
– gasilstvo kot obvezno lokalno službo;
– civilno zaščito, opazovanje in obveščanje;
– varstvo naravne in kulturne dediščine;
– ukrepe za zaščito okolja;
– sprejemanje prostorskih izvedbenih aktov;
– odločanje o namembnosti urbanega prostora;
– izdajanje lokacijskih in gradbenih dovoljenj;
– javno zdravstveno službo na primarni ravni ter lekarniško dejavnost;
– določanje komunalnih dejavnosti;
– organizacijo dimnikarske službe;
– oskrbo naselij s toplotno energijo in plinom iz lokalnih omrežij;
– odlaganje odpadkov in opravljanje drugih dejavnosti varstva okolja;
– graditev in vzdrževanje vodovodnih in energetskih objektov;
– pospeševanje razvoja kmetijstva in ohranjanje naravne krajine;
– varstvo zraka, tal, vodnih virov, varstvo pred hrupom;
– urejanje lokalnega prometa;
– določanje pogojev za opravljanje obrti, gostinstva in turizma;
– določanje kazni za nepravilno parkiranje, določanje parkirnih površin, načina parkiranja, prepovedi parkiranja;
– predpisovanje prometne ureditve;
– urejanje lokalnega potniškega prometa;
– ustvarjanje pogojev za gradnjo stanovanj;
– zagotavljanje javne službe za osebno pomoč ter za pomoč na domu;
– skrbi za zdravstveno varstvo živali in opravljanje osnovne veterinarske dejavnosti;
– upravni nadzor nad izvajanjem svojih predpisov.
14. člen
Občina predpisuje pod pogoji, ki jih določa zakon, naslednje davke in druge občinske dajatve:
– davek od premoženja;
– davek na dediščine in darila;
– davek na dobitke od iger na srečo;
– davek na promet nepremičnin;
– določa najemnine in zakupnine za oddana zemljišča, stanovanja, lokale in druge občinske objekte;
– določa pogoje za oddajo in najem objektov in drugega premoženja.
III. ORGANI OBČINE
1. Skupne določbe
15. člen
Organi občine so občinski svet, župan in nadzorni odbor. Organ občine je tudi občinska volilna komisija.
Občina ima tudi zbor vaških skupnosti in naselja Pivka, poveljnika in štab civilne zaščite občine ter poveljnike in štabe civilne zaščite sektorjev.
Člani organov občine opravljajo svojo funkcijo praviloma neprofesionalno.
16. člen
Organi občine se volijo za štiri leta.
Svete vaških skupnosti se voli za štiri leta.
17. člen
Delo občinskih organov je javno.
Javnost dela se zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu občinskih organov, z navzočnostjo občanov in predstavnikov javnih občil na sejah občinskega sveta ter na druge načine, ki jih določa ta statut in poslovnik občinskega sveta.
Občinski svet obvešča javnost o svojem delu.
Javnosti niso dostopne seje, dokumenti in gradiva sveta in drugih občinskih organov, ki so zaupne narave.
18. člen
Občinski organi so sklepčni, če je na seji prisotna večina vseh članov.
2. Občinski svet
19. člen
Občinski svet je najvišji organ odločanja o vseh zadevah v okviru pravic in dolžnosti občine.
V okviru svojih pristojnosti občinski svet:
– sprejema statut občine;
– sprejema odloke in druge občinske akte;
– sprejema poslovnik za svoje delo;
– sprejema prostorske in druge plane razvoja občine;
– odloča o organizaciji in delovnih področjih občinske uprave;
– sprejema občinski proračun in zaključni račun;
– daje soglasje k prenosu nalog iz državne pristojnosti na občino in o njih odloča;
– na predlog župana imenuje in razrešuje enega ali več podžupanov;
– imenuje in razrešuje člane nadzornega odbora ter člane komisij in odborov občinskega sveta;
– nadzoruje delo župana, podžupana in občinske uprave glede izvrševanja odločitev občinskega sveta;
– daje mnenje k imenovanju načelnika upravne enote;
– imenuje in razrešuje predstavnike občine v sosvetu načelnika upravne enote;
– odloča o pridobitvi in odtujitvi občinskega premoženja;
– imenuje in razrešuje člane sveta za varstvo uporabnikov javnih dobrin;
– na predlog župana imenuje tajnika občine;
– odloča o najemu občinskega posojila;
– razpisuje referendum;
– daje pobudo za sklicevanje zborov občanov;
– določa kriterije in merila za plače in nadomestila funkcionarjem, ki jih voli ali imenuje občinski svet;
– odloča o ustanavljanju gospodarskih in drugih javnih zavodov ter gospodarskih javnih služb;
– daje koncesije;
– določa prispevke za opravljanje komunalnih storitev;
– odloča o drugih zadevah, ki jih določa zakon in ta statut;
– določi organizacijo in način izvajanja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami;
– imenuje člane odbora za razpolaganje z dodeljenimi sredstvi požarnega sklada.
20. člen
Občinski svet ima 16 članov.
Župan, podžupan, člani nadzornega odbora, občinski tajnik, delavci v občinski upravi, načelnik upravne enote, vodje organizacijskih enot v upravni enoti, kakor tudi delavci v državni upravi na delovnih mestih, na katerih delavci izvršujejo pooblastila v zvezi z nadzorstvom nad zakonitostjo oziroma primernostjo in strokovnostjo dela organov občine, ne morejo biti člani občinskega sveta.
21. člen
Občinski svet se voli na podlagi splošne in enake volilne pravice z neposrednim in tajnim glasovanjem.
Volilno pravico imajo državljani, ki imajo v občini stalno prebivališče.
Občinski svet se voli po proporcionalnem načelu.
Za volitve občinskega sveta se občina lahko razdeli na volilne enote, ki jih določi odlok občinskega sveta.
22. člen
Občinski svet se konstituira na svoji prvi seji.
Prvo sejo občinskega sveta skliče dotedanji predsednik občinskega sveta. Do izvolitve novega predsednika občinskega sveta vodi sejo najstarejši član sveta.
23. člen
Občinski svet izmed sebe izvoli predsednika in podpredsednika sveta.
Predsednik sveta predstavlja občinski svet in vodi njegovo delo.
Podpredsednik sveta pomaga predsedniku pri njegovem delu in po njegovem pooblastilu opravlja posamezne zadeve z njegovega delovnega področja.
Strokovno in administrativno pomoč pri pripravi in vodenju sej občinskega sveta, njegovih komisij in odborov zagotavlja župan z zaposlenimi v občinski upravi.
24. člen
Kandidata za predsednika občinskega sveta lahko predlaga najmanj četrtina članov sveta.
Kandidat je izvoljen z večino glasov vseh članov sveta. Če pri prvem glasovanju noben kandidat ne dobi zahtevane večine, se glasovanje ponovi. Pri ponovnem glasovanju se glasuje o tistih dveh kandidatih, ki sta pri prvem glasovanju dobila največ glasov.
Predsednik sveta je lahko razrešen na predlog najmanj četrtine članov sveta. Predsednik je razrešen, če za predlog za razrešitev glasuje najmanj polovica vseh članov sveta.
Na enak način kot predsednik se voli in razrešuje tudi podpredsednik sveta.
25. člen
Občinski svet se sestaja na sejah, ki jih sklicuje predsednik sveta na lastno pobudo, mora pa jih sklicati na zahtevo sveta, odbora občinskega sveta, nadzornega odbora ali na zahtevo najmanj četrtine članov sveta.
Predsednik mora sklicati sejo občinskega sveta tudi na obrazloženo zahtevo župana.
Predsednik mora sklicati sejo sveta najmanj enkrat v treh mesecih. Dnevni red sveta predlaga predsednik sveta na lastno pobudo ali na predlog najmanj četrtine članov sveta. Dnevni red lahko predlagajo tudi vsi tisti, ki imajo pravico zahtevati sklic sveta, skupaj z zahtevo za sklic seje. O sprejemu dnevnega reda odloči svet.
Na vsaki seji občinskega sveta mora biti določen čas, najmanj pol ure, rezerviran za vprašanja, ki jih postavljajo člani sveta predstavnikom občinskih organov ter za odgovore nanje.
26. člen
Seje občinskega sveta so javne.
Če to terja javni interes, lahko svet sklene, da se javnost izključi.
Člani odborov sveta in župan imajo pravico prisostvovati sejam občinskega sveta. Predstavniki odborov sveta so se na zahtevo občinskega sveta dolžni udeležiti seje sveta in odgovarjati na vprašanja članov občinskega sveta.
27. člen
Občinski svet veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina njegovih članov.
Občinski svet sprejema odločitve z večino navzočih članov, razen če zakon ali ta statut določa drugačno večino.
Glasovanje je javno. Tajno se glasuje le, kadar tako določa zakon ali statut, in kadar tako zahteva najmanj četrtina članov sveta.
28. člen
Občinski svet ima svoj poslovnik, s katerim podrobneje ureja način dela, postopek odločanja in razmerja do drugih občinskih organov.
Svet sprejema poslovnik z dvetretjinsko večino navzočih članov.
3. Odbori občinskega sveta
29. člen
Občinski svet ima naslednje odbore:
– odbor za finance in proračun;
– odbor za komunalne dejavnosti, urejanje prostora;
– odbor za kmetijstvo, gozdarstvo, razvoj podeželja in turizem;
– odbor za gospodarstvo in obrt;
– odbor za družbene dejavnosti;
– odbor za varstvo okolja.
Občinski svet po potrebi ustanovi tudi druge odbore. Člane odborov izvoli občinski svet izmed članov sveta in občanov.
30. člen
Odbor občinskega sveta opravlja zadeve, ki mu jih poveri občinski svet iz svoje pristojnosti in dajejo občinskemu svetu mnenja in predloge.
Občinski svet sprejme odločitev o poveritvi zadev v odločanje odboru, če za to glasuje večina vseh članov sveta.
31. člen
Občinski svet določa število članov posameznih odborov s sklepom. Člani odborov so poleg svetnikov tudi občani največ do dvetretjinske sestave odbora.
32. člen
Na predlog najmanj četrtine svojih članov lahko občinski svet izreče nezaupnico odboru.
Odbor je razrešen, ko svet z večino glasov vseh članov sveta izvoli nov odbor.
33. člen
Člane odbora občinskega sveta izvoli občinski svet izmed svojih članov in občanov. Predsednika odbora izvolijo člani odbora izmed svojih članov z večino glasov vseh članov odbora s soglasjem občinskega sveta.
O izvolitvi članov odbora se glasuje tajno na podlagi liste kandidatov. Na listo se uvrstijo kandidati, ki so jih predlagali člani sveta.
Če je predlaganih več kandidatov kot je članov odbora, imajo prednost uvrstitve na listo kandidati iz različnih političnih strank, ki so zastopane v občinskem svetu in sicer v sorazmerju z zastopanostjo strank v svetu. Ne glede na to mora biti na listo uvrščen vsaj en kandidat izmed občanov.
34. člen
Član odbora je izvoljen, če je za kandidata glasovala večina vseh članov občinskega sveta.
Če posamezni kandidati niso dobili potrebne večine glasov, se na isti seji volijo člani odbora posamično na podlagi javnega glasovanja. Če na ta način niso izvoljeni vsi člani odbora, se lahko predlagajo novi kandidati, o katerih se opravi posamično glasovanje na isti seji občinskega sveta.
Če tudi na ta način iz prejšnjega odstavka ne pride do izvolitve vseh članov odbora, se glasovanje ponovi na naslednji seji sveta, vendar samo za manjkajoče člane odbora.
35. člen
Odbor za finance in proračun opravlja zlasti naslednje naloge:
– obravnava delitveno bilanco občinskega premoženja;
– obravnava in sooblikuje predlog občinskega proračuna;
– spremlja in daje mnenje k izvrševanju proračuna;
– obravnava zaključni račun in daje predloge oziroma mnenja;
– obravnava in spremlja delo služb in zavodov, ki se financirajo iz občinskega proračuna ter spremlja njihovo finančno poslovanje;
– obravnava pravilnost drugih oblik financiranja in porabe občine;
– spremlja in predlaga davčno politiko občine;
– opravlja druge naloge, ki mu jih naloži občinski svet.
36. člen
Odbor za komunalne dejavnosti in urejanje prostora opravlja zlasti naslednje naloge:
– obravnava in daje mnenje o občinskem proračunu, njegovem izvrševanju in zaključnem računu;
– nadzira delo služb, javnih zavodov in organizacij, ki se financirajo iz občinskega proračuna in so jim podeljene koncesije;
– predlaga svetu sprejem odlokov in drugih splošnih aktov;
– predlaga rešitve za reševanje komunalnih in prostorskih problemov;
– pregleduje tozadevne projekte in plane, nadzira razpisovanje del ter daje mnenje na ponudbe in ponudnike;
– obravnava, izvaja in ocenjuje investicijsko dejavnost občine;
– obravnava požarno varnost;
– opravlja druge naloge, ki mu jih naloži občinski svet.
37. člen
Odbor za kmetijstvo, gozdarstvo, razvoj podeželja in turizem opravlja zlasti naslednje naloge:
– obravnava in daje mnenja svetu o občinskem proračunu, njegovem izvajanju in zaključnem računu;
– predlaga ukrepe za razvoj kmetijstva, gozdarstva, turizma in razvoj podeželja ter spremlja stanje na teh področjih;
– predlaga politiko razvoja kmetijstva v občini;
– skrbi za ohranjanje podobe krajine, vasi in naselij ter značilne arhitekture;
– obravnava razvoj kmečkega in podeželskega turizma;
– predlaga ukrepe za izdelavo inicialnih razvojnih načrtov in projektov za spodbujanje razvoja demografsko ogroženih območij za programe in projekte celostnega razvoja podeželja, za revitalizacijske programe določenih območij;
– spremlja kandidiranje na natečajih za državna sredstva za realizacijo programov iz prejšnjega odstavka;
– odbor daje soglasje:
– za spremembo namembnosti kmetijskih zemljišč oziroma prekategorizacije;
– za manjše posege v prvo območje kmetijskih zemljišč v postopku pridobivanja lokacijske dokumentacije;
– opravlja druge naloge, ki mu jih naloži občinski svet.
38. člen
Odbor za gospodarstvo in obrt opravlja zlasti naslednje naloge:
– obravnava in daje mnenja svetu o občinskem proračunu, njegovem izvajanju in zaključnem računu;
– obravnava in daje mnenja ter spremlja gospodarjenje z občinskim premoženjem;
– daje mnenja v zvezi z ustanovitvenimi akti javnih zavodov, služb in organizacij;
– spremlja delo zgoraj omenjenih javnih zavodov, služb in organizacij;
– daje predloge za spodbujanje razvoja profitnih gospodarskih družb, obrti in podjetništva;
– opravlja druge naloge, ki mu jih naloži občinski svet.
39. člen
Odbor za družbene dejavnosti opravlja zlasti naslednje naloge:
– obravnava in daje mnenja svetu o občinskem proračunu, njegovem izvajanju in zaključnem računu;
– obravnava razvoj zdravstva, socialnega skrbstva, predšolskega varstva otrok in družine, invalidov in ostarelih;
– spremlja razvoj vzgoje, izobraževanja, športa, rekreacije, kulture in raziskovalne dejavnosti;
– obravnava smotrno porabo in skrbi za povečanje socialnega sklada stanovanj v občini;
– skrbi za promocijo občine, organizacijo promocijskih prireditev ter izdajanje ustreznih publikacij;
– skrbi za varstvo naravne in kulturne dediščine;
– opravlja druge naloge, ki mu jih naloži občinski svet.
40. člen
Odbor za varstvo okolja opravlja zlasti naslednje naloge:
– obravnava in daje mnenja o občinskem proračunu, njegovem izvrševanju in zaključnem računu;
– obravnava stanje varovanja in urejanja okolja ter prostora z vidika ekologije, varstva narave ter naravne in kulturne dediščine;
– predlaga rešitve za reševanje okoljevarstvenih problemov, zlasti varovanje voda, zraka in odlagališč odpadkov;
– opravlja druge naloge, ki mu jih naloži občinski svet.
4. Nadzorni odbor
41. člen
Nadzorni odbor:
– opravlja nadzor nad razpolaganjem s premoženjem občine;
– nadzoruje namenskost in smotrnost porabe sredstev občinskega proračuna;
– nadzoruje finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev.
Nadzorni odbor najmanj dvakrat letno poroča občinskemu svetu o svojih ugotovitvah.
42. člen
Člane nadzornega odbora imenuje občinski svet izmed občanov. Nadzorni odbor šteje pet članov.
Člani nadzornega odbora so imenovani na podlagi liste kandidatov z večino glasov navzočih članov občinskega sveta. Listo kandidatov določi predsednik občinskega sveta na podlagi predlogov najmanj četrtine članov občinskega sveta, zainteresiranih organizacij v občini in občanov.
Člani nadzornega odbora ne morejo biti člani občinskega sveta, delavci občinske uprave ter člani poslovodstev organizacij, ki so uporabniki proračunskih sredstev.
5. Župan
43. člen
Občina ima župana in največ dva podžupana.
Župan je izvoljen na neposrednih volitvah, podžupana pa voli občinski svet z večino glasov vseh članov, na predlog župana.
Župan praviloma opravlja svojo funkcijo poklicno.
44. člen
Župan predstavlja in zastopa občino, skrbi in odgovarja za izvajanje odločitev občinskega sveta in odborov ter vodi, nadzoruje ter usmerja delo občinske uprave.
Občinski svet lahko določi, da bo določene naloge iz pristojnosti občinskega sveta opravljal župan.
45. člen
Župan predlaga občinskemu svetu v sprejem proračun občine in zaključni račun proračuna, odloke in druge akte iz pristojnosti občinskega sveta ter skrbi za izvajanje odločitev občinskega sveta.
Župan ima pravico udeleževati se sej občinskega sveta in na njih razpravljati, predlagati sklic redne ali izredne seje občinskega sveta ter predlagati obravnavanje določenih zadev na seji občinskega sveta.
46. člen
Župan skrbi za objavo statuta, odlokov in drugih splošnih aktov občine. Če predsednik občinskega sveta na predlog župana ne skliče seje v roku enega meseca od podanega predloga, jo lahko skliče župan.
47. člen
Župan zadrži objavo splošnega akta občinskega sveta, če meni, da je neustaven ali nezakonit, in predlaga občinskemu svetu, da o njem ponovno odloči na prvi naslednji seji, pri čemer mora navesti razloge za zadržanje. Če občinski svet vztraja pri svoji odločitvi, se splošni akt objavi, župan pa lahko vloži pri ustavnem sodišču zahtevo za oceno njegove skladnosti z ustavo in zakonom.
Če se odločitev občinskega sveta nanaša na zadevo, ki je z zakonom poverjena občini, župan opozori pristojno ministrstvo na nezakonitost oziroma neprimernost take odločitve.
48. člen
Podžupan pomaga županu pri njegovem delu.
Župan lahko pooblasti podžupana za opravljanje posameznih nalog iz svoje pristojnosti.
V primeru odsotnosti ali zadržanosti župana ga nadomešča podžupan.
6. Zbor vaških skupnosti in trške skupnosti
49. člen
Zbor vaških skupnosti predstavlja interese vaških skupnosti in trške skupnosti v občini.
Zbor sestavljajo predstavniki vaških skupnosti in trške skupnosti. Vsaka skupnost izvoli v zbor po enega predstavnika. Delo zbora se uredi s poslovnikom.
50. člen
Zbor daje mnenje občinskemu svetu, odborom, nadzornemu odboru in županu o vseh zadevah iz njihove pristojnosti, ki se nanašajo na interese vaških skupnosti in trške skupnosti, zlasti pa o zadevah, ki se nanašajo na občinski proračun, na razvoj občine in na prostorsko ureditev občine.
Zbor lahko zahteva od občinskega sveta, da ponovno obravnava in odloči o spremembi statuta ali o odloku, s katerim je uredil zadevo iz prejšnjega odstavka. To zahtevo lahko zbor poda najkasneje v petnajstih dneh od sprejema takega akta. Odločitev o taki zahtevi sprejme občinski svet z večino vseh članov sveta.
7. Organi krajevnih in vaških skupnosti
51. člen
Organ vaške oziroma trške skupnosti je svet vaške oziroma trške skupnosti.
Svet krajevne skupnosti je sestavljen iz predstavnikov vaških skupnosti in naselij.
Predstavnike vaških svetov oziroma trške skupnosti volijo volivci s stalnim prebivališčem v vasi ali naselju.
52. člen
Organizacijo vaških skupnosti in trške skupnosti določi občinski svet s poslovnikom. Pred tem se mora o tem posvetovati s krajani oziroma občani.
53. člen
Svet krajevne oziroma vaške skupnosti odloča o vseh zadevah v okviru nalog, ki jih samostojno opravlja ta skupnost.
Glede načina dela sveta se smiselno uporabljajo določbe tega statuta, ki urejajo način dela občinskega sveta.
Svet podrobneje uredi način svojega dela s poslovnikom.
54. člen
Člani sveta izvolijo izmed svojih članov predsednika in podpredsednika sveta.
Svet lahko imenuje tajnika, ki pomaga predsedniku sveta pri njegovem delu, vodi zapisnik in opravlja druge naloge po nalogu predsednika.
8. Občinske komisije
55. člen
Občinske komisije so:
– občinska volilna komisija;
– komisija za statut in poslovnik;
– komisija za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja in kadrovske zadeve;
– komisija za vloge in pritožbe.
Občinski svet lahko imenuje komisije v skladu s potrebami prehodnega značaja. Občinski svet imenuje tudi svet za varstvo uporabnikov javnih dobrin. Naloge in pooblastila sveta za varstvo uporabnikov javnih dobrin opredeli občinski svet s posebnim odlokom.
56. člen
Občinska volilna komisija razpiše in vodi volitve za občinski svet, za župana in za svete krajevnih in vaških skupnosti. Število članov volilne komisije je določeno po zakonu o lokalnih volitvah in po odločbi občinskega sveta. Komisijo voli občinski svet z večino prisotnih članov. Komisija pripravi poslovnik, ki ga potrdi občinski svet.
Komisija za statut in poslovnik pripravi statut občine in poslovnik občinskega sveta. Občinski svet sprejema statut občine z dvetretjinsko večino članov občinskega sveta, poslovnik pa z dvetretjinsko večino na seji prisotnih članov. Komisijo voli občinski svet z večino na seji prisotnih članov.
Komisija za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja in kadrovske zadeve verificira mandate občinskih svetnikov, župana in vse mandate, o katerih odloča občinski svet. Komisija v skladu z zakoni odloča o plačah, drugih prejemkih in pravicah iz delovnega razmerja funkcionarjev občine. Komisijo voli občinski svet z večino prisotnih članov.
Komisija za vloge in pritožbe občanov obravnava pritožbe občanov, preverja utemeljenost, daje predloge za rešitev posameznih vprašanj, ter predloge sklepov, ki jih je potrebno sprejeti za odpravo nepravilnosti. Komisija opravlja tudi delo v zvezi z reševanjem vlog, ki jih odstopi komisija za vloge in pritožbe državnega zbora.
9. Neposredne oblike odločanja občanov
57. člen
Neposredne oblike odločanja občanov o lokalnih zadevah so zbor občanov, referendum in ljudska iniciativa.
57.a člen
Zbor občanov se lahko skliče za vso občino ali pa za eno ali več krajevnih skupnosti.
58. člen
Zbor občanov v občini:
– razpravlja o spremembah statuta občine;
– razpravlja o povezovanju z drugimi občinami v širše samoupravne lokalne skupnosti;
– razpravlja o lokalni problematiki;
– razpravlja o delu občinskega sveta, župana in drugih občinskih organov;
– razpravlja o poročilih občinskih organov o njihovem delu;
– razpravlja o spremembah območja občine;
– daje mnenja o zadevah iz prejšnjih alinej.
59. člen
Zbor občanov krajevnih skupnosti:
– razpravlja o problematiki v svoji skupnosti;
– razpravlja o delu svojega sveta oziroma o njegovem poročilu;
– razpravlja o delu svojega predstavnika v svetu krajevnih skupnosti;
– razpravlja o delu občinskih organov z vidika interesov svoje skupnosti;
– daje mnenja o zadevah iz prejšnjih alinej.
60. člen
Zbor občanov skliče župan na lastno pobudo, na pobudo občinskega sveta ali na zahtevo najmanj pet odstotkov volivcev v občini, zbor občanov v krajevni skupnosti pa tudi na pobudo njenega sveta.
61. člen
Občinski svet lahko o kakšnem svojem aktu ali drugi odločitvi razpiše referendum na lastno pobudo, mora pa ga razpisati, če to zahteva najmanj deset volivcev v občini.
Pravico glasovati na referendumu imajo vsi občani, ki imajo pravico voliti člane občinskega sveta.
Odločitev na referendumu je sprejeta, če zanjo glasuje večina volivcev, ki so glasovali.
62. člen
Postopek za izvedbo referenduma vodijo organi, ki vodijo lokalne volitve.
Glede glasovanja na referendumu in drugih vprašanj, ki niso urejena v tem statutu, veljajo določbe zakona o referendumu in o ljudski iniciativi, na njegovi podlagi pa se smiselno uporabljajo tudi določbe zakona o lokalnih volitvah.
63. člen
Občinski svet lahko razpiše svetovalni referendum o posameznih vprašanjih posebnega pomena, da se ugotovi volja občanov.
Svetovalni referendum se lahko razpiše za vso občino ali za njen del.
Svetovalni referendum se mora razpisati na zahtevo najmanj pet odstotkov volivcev v občini oziroma krajevni skupnosti.
Svetovalni referendum ne zavezuje občinskih organov.
Glede izvedbe svetovalnega referenduma se smiselno uporabljajo določbe 61. in 62. člena tega statuta.
64. člen
Najmanj pet odstotkov volivcev v občini lahko zahteva izdajo ali razveljavitev splošnega akta ali druge odločitve iz pristojnosti občinskega sveta oziroma drugih občinskih organov.
Če se zahteva nanaša na razveljavitev splošnega akta občinskega sveta, mora ta obravnavo zahteve uvrstiti na prvo naslednjo sejo, o njej pa odločiti najkasneje v treh mesecih.
Če se zahteva nanaša na druge odločitve občinskih organov, mora pristojni organ o njej odločiti najkasneje v enem mesecu.
Glede postopka vložitve zahteve iz prvega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo določbe zakona o referendumu in o ljudski iniciativi, ki urejajo ljudsko iniciativo.
IV. OBČINSKA UPRAVA
1. Organizacija občinske uprave
65. člen
Organizacijo in delovno področje občinske uprave določi občinski svet na predlog župana s posebnim odlokom.
Sistematizacijo delovnih mest v občinski upravi določi župan.
66. člen
Občinsko upravo vodi župan.
Delo občinske uprave neposredno vodi, po pooblastilih župana, tajnik občine, ki ga na predlog župana imenuje občinski svet.
Župan lahko pooblasti tajnika za podpisovanje določenih aktov poslovanja.
67. člen
Naloge občinske uprave opravlja:
– občinski urad, v okviru katerega se lahko ustanovijo oddelki za izvajanje določenih nalog uprave.
Urad opravlja vse upravne zadeve iz pristojnosti občinske uprave, razen tistih, za katere so ustanovljeni oddelki.
Občinska uprava zagotavlja opravljanje informacijske dejavnosti na svojem območju.
68. člen
Za delo urada je tajnik odgovoren županu.
69. člen
Upravne naloge občinske uprave opravljajo tajnik, višji upravni, upravni in strokovno tehnični delavci.
Župan imenuje, v skladu s sistematizacijo delovnih mest, ki jo sprejme občinski svet na predlog župana, višje upravne, administrativne in strokovno tehnične delavce.
70. člen
Višji upravni, administrativni in strokovno tehnični delavci so upravičeni do plače, ki jo v skladu z zakonom ter načrtom delovnih mest in pravilnikom o nagrajevanju, ki ju sprejme občinski svet, določi župan.
71. člen
Občinska uprava izvršuje odloke, odredbe, pravilnike in navodila, ki jih izdajata občinski svet in župan po pooblastilu sveta.
Uprava izvršuje tudi zakone in druge predpise države, kadar občinska uprava v skladu z zakonom odloča o upravnih stvareh iz državne pristojnosti.
72. člen
Posamične akte iz izvirne pristojnosti občine izdaja tajnik, ki lahko pooblasti delavce uprave, ki izpolnjujejo zakonske pogoje za odločanje v upravnih stvareh, za opravljanje posameznih dejanj v postopku ali za vodenje celotnega postopka in za odločanje v upravnih stvareh.
Osebe iz prejšnjega odstavka odločajo tudi o upravnih stvareh iz prenesene državne pristojnosti in na podlagi javnih pooblastil, če ni z zakonom drugače določeno.
73. člen
V upravnem postopku o upravnih stvareh iz občinske in prenesene državne pristojnosti odločajo uradne osebe po zakonu o splošnem upravnem postopku in po posebnih postopkih, določenih z zakonom.
74. člen
Tajnik skrbi in je odgovoren za dosledno izvajanje zakona o splošnem upravnem postopku in drugih predpisov o upravnem postopku.
75. člen
O upravnih stvareh iz občinske izvirne pristojnosti lahko odloča samo uradna oseba, ki je pooblaščena za opravljanje teh zadev in ima višjo ali visoko strokovno izobrazbo in opravljen preizkus strokovne usposobljenosti za dejanja v upravnem postopku, v skladu s posebnim zakonom. Ob teh pogojih lahko na prvi stopnji v enostavnih upravnih stvareh odloča tudi uradna oseba, ki ima srednjo strokovno izobrazbo.
Če župan nima ustrezne strokovne izobrazbe za opravljanje dejanj v upravnem postopku, mora postopek do izdaje odločbe voditi zaposleni v upravi, ki izpolnjuje pogoje za vodenje upravnega postopka po zakonu in tem statutu.
Administrativna dela v organih in službah občine lahko opravljajo delavci s srednjo strokovno izobrazbo.
76. člen
O pritožbah zoper posamične akte iz izvirne pristojnosti občinske uprave odloča župan. Zoper odločitev župana je dopusten upravni spor.
O pritožbah zoper posamične akte, ki jih v zadevah iz državne pristojnosti in na podlagi javnih pooblastil na prvi stopnji izdaja občinska uprava, odloča ministrstvo, pristojno za ustrezno področje, oziroma njegov organ v sestavi.
77. člen
O izločitvi župana v upravnem postopku odloča občinski svet.
O izločitvi tajnika v upravnem postopku odloča župan.
O izločitvi uradne osebe v upravnem postopku odloča tajnik občine.
2. Nadzor nad zakonitostjo dela uprave
78. člen
Ministrstvo, vsako na svojem področju, nadzoruje zakonitost splošnih in posamičnih aktov, ki jih iz svoje izvirne pristojnosti izdajajo župan, občinski svet in pooblaščeni delavci občinske uprave.
V zadevah, ki jih na organe občine prenese država, opravljajo pristojna ministrstva tudi nadzorstvo nad primernostjo in strokovnostjo njihovega dela.
Pri izvajanju nadzorstva po prejšnjem odstavku lahko pristojno ministrstvo predpiše organizacijo služb za izvajanje nalog iz državne pristojnosti in pogoje za opravljanje nalog na teh delovnih mestih ter daje obvezna navodila za opravljanje nalog iz državne pristojnosti.
79. člen
Občani lahko opozorijo pristojno ministrstvo, ki nadzoruje delo občinske uprave, naj ukrepa po zakonu o upravi, če ugotovi, da uprava, župan ali občinski svet pri odločanju ne ravnajo v skladu z zakonom, statutom in drugimi zakonitimi predpisi.
V. OBČINSKE JAVNE SLUŽBE
80. člen
Občina Pivka organizira javne službe na naslednjih področjih:
– oskrba s pitno vodo;
– odvajanje in čiščenje komunalnih, odpadnih in padavinskih voda;
– ravnanje s komunalnimi odpadki;
– odlaganje ostankov komunalnih odpadkov;
– javna snaga in čiščenje javnih površin;
– urejanje javnih poti, površin za pešce in zelenih površin;
– pregledovanje, nadzorovanje in čiščenje kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva zraka;
– varstvo pred požari.
81. člen
Občina Pivka skrbi tudi za:
– javno razsvetljavo;
– plakatiranje in okraševanje naselij;
– urejanje pokopališč ter pokopališko in pogrebno dejavnost;
– urejanje lokalnih cest;
– deratizacijo in dezinfekcijo.
82. člen
Za izvajanje nalog iz prejšnjih dveh členov ustanavlja občina javna podjetja in javne gospodarske zavode, podeljuje koncesije in oblikuje režijske obrate v okviru občinske uprave.
83. člen
Občinski svet z odlokom o gospodarskih javnih službah določi vrste javnih služb ter načine in oblike njihovega izvajanja.
Občinski svet z odlokom ustanovi posamezno javno podjetje ali posamezni javni zavod.
VI. PREMOŽENJE IN FINANCIRANJE OBČINE
84. člen
Premoženje občine sestavljajo nepremične in premične stvari v lasti občine, denarna sredstva in pravice.
Občina mora s premoženjem gospodariti kot dober gospodar.
Občinski svet odloča o pridobitvi in odtujitvi premičnin in nepremičnin.
85. člen
Občina pridobiva prihodke iz lastnih virov in iz davkov, taks, pristojbin in drugih dajatev v skladu z zakonom.
86. člen
Prihodki in izdatki za posamezne namene financiranja javne porabe so zajeti v proračunu občine.
Proračun občine sestavljata bilanca prihodkov in odhodkov ter račun financiranja.
V bilanci prihodkov in odhodkov se izkazujejo načrtovani prihodki iz davkov, taks, pristojbin, drugih dajatev in drugi dohodki ter prihodki od upravljanja in razpolaganja z občinskim premoženjem in načrtovani odhodki.
V računu financiranja se izkaže odplačevanje dolgov in zadolževanje občine.
87. člen
Sredstva proračuna se smejo uporabljati le za namene, ki so določeni s proračunom. V imenu občine se smejo prevzemati obveznosti le v okviru sredstev, ki so v proračunu predvidena za posamezne namene.
Sredstva proračuna se lahko uporabijo, če so izpolnjeni vsi s statutom in z zakonom predpisani pogoji za uporabo sredstev.
88. člen
Za izvrševanje proračuna je odgovoren župan občine, če ni z odlokom občine drugače določeno.
89. člen
Če se zaradi neenakomernega pritekanja prihodkov proračuna izvrševanje proračuna ne more uravnovesiti, se lahko za začasno kritje odhodkov uporabijo sredstva rezerve občine ali najame posojilo največ pet odstotkov sprejetega proračuna, ki mora biti odplačano do konca proračunskega leta. O najetju posojila odloča župan.
90. člen
Občina oblikuje svoje rezerve, v katere izloča del skupno doseženih prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov, ki se določi vsako leto s proračunom, vendar najmanj 0,5% prihodka. Odstotek izločanja sredstev določi občinski svet na predlog župana.
Izločanje v rezervo se izvrši vsak mesec.
Izločanje prihodkov v rezerve preneha, ko dosežejo rezerve občine 2% letno doseženih prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov za zadnje leto.
91. člen
Rezerva se uporablja:
1. za odhodke, nastale kot posledica izrednih razmer, kot so zlasti suša, potres, požar, poplave in druge naravne oziroma ekološke nesreče, epidemije oziroma preprečevanje epidemij, živalske kužne bolezni in rastlinski škodljivci;
2. za zagotovitev sredstev proračuna, kadar prihodki pritekajo neenakomerno;
3. za kritje proračunskega primanjkljaja.
Sredstva za namene iz 1. in 3. točke prejšnjega odstavka se dajejo praviloma brez obveznosti vračanja, sredstva iz 2. točke morajo biti vrnjena v rezerve do konca leta.
O uporabi sredstev iz 1. in 3. točke prvega odstavka odloča občinski svet.
Z odlokom občine je lahko določeno, da župan odloča o uporabi sredstev za namene iz 1. točke prvega odstavka do zneska, določenega v proračunu za tekoče leto.
92. člen
Po preteku leta, za katero je bil sprejet proračun, sprejme občinski svet zaključni račun proračuna za preteklo leto.
V zaključnem računu proračuna se izkažejo predvideni in doseženi prihodki, predvideni in doseženi odhodki, ter predvidena in dosežena izvršitev računa financiranja.
Občinski svet sprejme hkrati z zaključnim računom proračuna tudi premoženjsko bilanco občine na dan 31. decembra leta, za katerega se sprejema zaključni proračun.
Zaključni proračun se predloži občinskemu svetu do konca marca tekočega leta za preteklo leto.
93. člen
Občina se sme zadolževati z izdajo vrednostnih papirjev ali z najetjem posojil.
Občina izda vrednostne papirje v skladu z zakonom.
Občina se ne sme zadolževati v tujini, razen na podlagi zakona.
94. člen
Občina se lahko zadolži le za financiranje investicij v infrastrukturne objekte in naprave, namenjene za opravljanje gospodarskih in drugih javnih služb.
O zadolžitvi odloča občinski svet.
O zadolžitvi občina obvesti Ministrstvo za finance v osmih dneh po sprejetju odločitve.
95. člen
Javna podjetja in javni zavodi, katerih ustanoviteljica je občina, se smejo zadolževati le s soglasjem ustanovitelja.
O soglasju odloča občinski svet.
Občine smejo dajati poroštva za izpolnitev obveznosti javnih podjetij in javnih zavodov, katerih ustanoviteljice so, vendar največ do 5% zagotovljene porabe v letu, v katerem se daje poroštvo.
96. člen
Prihodki občine za financiranje zagotovljene porabe so:
– davek na dediščine in darila;
– davek na dobitke iger na srečo;
– davek na promet nepremičnin;
– upravne takse;
– dodeljena sredstva požarne takse;
– posebna taksa za uporabo igralnih avtomatov zunaj igralnic.
Prihodki iz prejšnjega odstavka pripadajo občini v višini, ki je določena z zakonom o njihovi uvedbi.
Za financiranje zagotovljene porabe pripada občini tudi del prihodkov od dohodnine, v višini, določeni z zakonom.
97. člen
Prihodki občine za financiranje drugih nalog so:
– davek od premoženja;
– nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča;
– krajevne takse;
– komunalne takse;
– pristojbine;
– odškodnina zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča in gozda;
– prihodki uprave;
– drugi prihodki, določeni s posebnimi zakoni.
Prihodki iz prejšnjega odstavka pripadajo občini v višini, ki je določena v aktu o njihovi uvedbi.
Ne glede na določbe prejšnjega odstavka lahko občinski svet predpiše, da se davek od premoženja plačuje v višini, ki je do petkrat večja od višine, ki je določena z zakonom.
98. člen
Sredstva za tekočo finančno izravnavo se zagotavljajo za primer, če občina ne more zagotoviti zagotovljene porabe.
99. člen
Finančno poslovanje izvršuje knjigovodska služba.
Delo knjigovodske službe nadzorujejo župan ali tajnik in nadzorni odbor.
VII. SPLOŠNI IN POSAMIČNI AKTI OBČINE
1. Splošni akti občine
100. člen
Občinski svet sprejme statut občine in poslovnik za delo občinskega sveta.
Občinski svet sprejema odloke, odredbe, pravilnike in navodila kot splošne pravne akte.
Odbori občinskega sveta sprejmejo poslovnik za svoje delo.
Občinski svet sprejema prostorske in druge plane razvoja občine, občinski proračun in zaključni račun.
101. člen
Statut je temeljni splošni akt občine, ki ga sprejme svet z dvetretjinsko večino glasov vseh članov občinskega sveta.
102. člen
S poslovnikom, ki ga sprejme občinski svet z dvetretjinsko večino navzočih članov, se uredi organizacija in način dela občinskega sveta ter uresničevanje pravic in dolžnosti članov občinskega sveta.
103. člen
Z odlokom ureja občina na splošni način zadeve iz svoje pristojnosti, ustanavlja organe občinske uprave in določa način njihovega dela ter ustanavlja javne službe.
Z odlokom ureja občina tudi zadeve iz prenesene pristojnosti, kadar je tako določeno z zakonom.
104. člen
Z odredbo občina uredi določene razmere, ki imajo splošen pomen ali odreja način ravnanja v takih razmerah.
105. člen
S pravilnikom se razčlenijo posamezne odločbe statuta ali odloka v procesu njunega izvrševanja.
106. člen
Z navodilom se lahko podrobneje predpiše način dela organov občinske uprave pri izvrševanju določb statuta ali odloka.
107. člen
S proračunom občine se razporedijo vsi prihodki in izdatki za posamezne namene financiranja javne porabe v občini.
Občinski proračun se sprejme za proračunsko leto, ki se začne in konča hkrati s proračunskim letom za državni proračun.
2. Postopek za sprejem odloka
108. člen
Odlok lahko predlaga vsak član občinskega sveta, župan, občinski odbor ali najmanj pet odstotkov volivcev v občini.
Predlog odloka pošlje predlagatelj predsedniku občinskega sveta.
109. člen
Predlog odloka mora vsebovati naslov odloka, uvod, besedilo členov in obrazložitev.
Uvod obsega razloge za sprejem odloka, oceno stanja, cilje in načela odloka ter oceno finančnih in drugih posledic, ki jih bo imel sprejem odloka.
110. člen
Predlagatelj določi svojega predstavnika, ki bo sodeloval v obravnavah predloga odloka na sejah občinskega sveta.
Župan lahko sodeluje v vseh obravnavah predloga odloka na sejah občinskega sveta, tudi kadar on ni predlagatelj.
111. člen
Predsednik občinskega sveta pošlje predlog odloka članom občinskega sveta in županu, kadar ta ni predlagatelj odloka, najmanj petnajst dni pred dnem, določenim za sejo sveta, na kateri bo obravnavan predlog odloka.
Občinski svet razpravlja o predlogu odloka na dveh obravnavah.
112. člen
V prvi obravnavi predloga odloka se razpravlja o razlogih, ki zahtevajo sprejem odloka ter o ciljih in načelih ter temeljnih rešitvah predloga odloka.
V drugi obravnavi razpravlja občinski svet po vrstnem redu o vsakem členu predloga odloka in o naslovu odloka. Ko občinski svet konča razpravo o posameznem členu predloga odloka, člani občinskega sveta o njem glasujejo. Na koncu člani občinskega sveta glasujejo še o naslovu odloka in o predlogu odloka v celoti.
113. člen
Kadar to zahtevajo izredne potrebe občine, naravne nesreče ali kadar gre za manj pomembne spremembe odlokov, lahko občinski svet sprejme odlok po hitrem postopku.
Pri hitrem postopku se združita prva in druga obravnava predloga odloka na isti seji.
Pri hitrem postopku je mogoče predlagati amandmaje na sami seji vse do konca obravnave predloga odloka.
O uporabi hitrega postopka odloči občinski svet na začetku seje pri določanju dnevnega reda. Hitri postopek lahko predlaga vsak predlagatelj odloka.
114. člen
V drugi obravnavi predloga odloka lahko predlagajo njegove spremembe in dopolnitve člani občinskega sveta in predlagatelj z amandmaji.
Župan lahko predlaga amandmaje tudi, kadar ni sam predlagatelj odloka.
Amandma mora biti predložen članom občinskega sveta najmanj sedem dni pred dnem, določenim za sejo občinskega sveta, na kateri bo obravnavan predlog odloka, h kateremu je predlagan amandma.
Na sami seji lahko predlaga amandma najmanj ena četrtina članov občinskega sveta.
115. člen
Amandma, člen odloka, naslov odloka in odlok v celoti je sprejet, če zanj na seji občinskega sveta, na kateri je navzočih najmanj polovico članov, glasuje večina navzočih članov.
116. člen
O predlogih drugih splošnih aktov, razen občinskega proračuna, razpravlja in odloča občinski svet na eni obravnavi.
117. člen
Statut, odloki in drugi predpisi občine morajo biti objavljeni v uradnem glasilu in pričnejo veljati petnajsti dan po objavi (če ni v njih drugače določeno).
3. Posamični akti občine
118. člen
Posamični akti občine so odločbe in sklepi.
S posamičnimi akti – sklepom ali odločbo – odloča občina o upravnih stvareh iz lastne pristojnosti, iz prenesene pristojnosti ter na podlagi javnih pooblastil.
119. člen
Organi občine odločajo o pravicah in dolžnostih posameznikov in pravnih oseb ter o njihovih pravnih koristih v upravnih stvareh v upravnem postopku.
O pritožbah zoper posamične akte, ki jih izdajo organi občinske uprave v upravnem postopku, odloča na drugi stopnji župan.
O pritožbah zoper posamične akte, izdane v upravnih stvareh iz prenesene pristojnosti, odloča državni organ, ki ga določi zakon.
O zakonitostih dokončnih posamičnih aktov občinskih organov odloča v upravnem sporu pristojno sodišče.
VIII. VARSTVO OBČINE V RAZMERJU DO DRŽAVE IN ŠIRŠIH LOKALNIH SKUPNOSTI
120. člen
Občinski svet ali župan lahko vloži zahtevo za presojo ustavnosti in zakonitosti predpisov države, s katerimi se posega v ustavni položaj in v pravice občine oziroma, če se s predpisi pokrajine, brez pooblastila oziroma soglasja občine, posega v njene pravice.
121. člen
Občinski svet ali župan lahko začneta pred ustavnim sodiščem spor o pristojnosti, če državni zbor ali vlada s svojimi predpisi urejata razmerja, ki so po ustavi in zakonih v pristojnosti občine. Enako lahko postopa, če pokrajina ali druga občina posega v njeno pristojnost.
122. člen
Župan oziroma občinski odbor po pooblastilu občinskega sveta lahko kot stranka v upravnem sporu spodbijata konkretne upravne akte in ukrepe, s katerimi državni organi izvršujejo oblastni nadzor. Upravni spor lahko sprožita tudi, če osebe javnega in zasebnega prava z dokončnimi upravnimi akti uveljavljajo pravice na škodo javnih koristi občine.
123. člen
Župan lahko vstopi v upravni ali sodni postopek kot stranka ali kot stranski intervenient, če bi lahko bile v teh postopkih oziroma če so z že izdanimi akti prizadete pravice in koristi občine, določene z ustavo in zakoni.
124. člen
Občinski odbori so dolžni za potrebe občinskega sveta oblikovati mnenje glede pripravljajočih se predpisov, ki se tičejo koristi občine in pokrajine. Na tej podlagi oblikuje občinski svet svoje mnenje, ki ga pošlje Državnemu zboru.
Občina odloča s posamičnimi akti o upravnih stvareh in to:
– o upravnih stvareh iz svoje izvirne pristojnosti;
– o upravnih stvareh iz prenesene državne pristojnosti;
– o upravnih stvareh na podlagi javnih pooblastil.
IX. POVEZOVANJE OBČINE V POKRAJINO IN DRUGO SODELOVANJE
125. člen
Občina Pivka se lahko poveže z drugimi sosednjimi občinami v širšo lokalno skupnost zaradi uresničevanja skupnih koristi svojega prebivalstva.
Odločitev o vključitvi občine v pokrajino sprejme občinski svet z dvetretjinsko večino vseh članov sveta.
O odločitvi občinskega sveta se v občini lahko izvede referendum.
S statutarnim sklepom o vključitvi občine v pokrajino se določijo okvirne naloge, ki jih bo občina prenesla na pokrajino. S potrditvijo statusa pokrajine občinski svet dokončno določi prenesene občinske pristojnosti pokrajine.
126. člen
Na pokrajino prenesene lokalne zadeve širšega pomena, za katere občina daje soglasje pokrajini in so določena s pokrajinskim statutom, so:
– določitev skupne lokacije odlagališča odpadkov na svojem območju;
– gradnja medobčinskih komunalnih objektov in naprav;
– gradnja in financiranje medobčinskih cest.
127. člen
Člane pokrajinskega sveta izvoli občinski svet izmed svojih članov in župana na tajnem glasovanju. Izvoljeni so tisti predlagani kandidati, ki so dobili največ glasov. Med kandidati, ki so dobili enako število glasov, se glasovanje ponovi.
128. člen
Občinski svet lahko z dvetretjinsko večino navzočih članov sklene, da se občina poveže v skupnost ali zvezo dveh ali več občin, če je to koristno za urejanje in opravljanje zadev širšega pomena, pomembnih za občino. Če zahteva večina navzočih članov občinskega sveta, se lahko o takem povezovanju izvede razprava med občani in ugotovi njihova volja.
129. člen
Občina zagotavlja najnujnejše pogoje za delo političnih strank ter samostojnih list, ki imajo svoje predstavnike v občinskem svetu. Pri tem mora upoštevati proporcionalno zastopanost posameznih strank.
X. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
130. člen
Postopek za spremembo ali dopolnitev statuta je enak kot za sprejem statuta v rednem postopku.
Predlog za spremembo statuta lahko predlaga najmanj četrtina članov občinskega sveta, župan ali pet odstotkov volivcev v občini.
Predlog sprememb statuta oblikuje statutarna komisija in ga da v obravnavo in sprejemanje občinskemu svetu.
131. člen
Obstoječe krajevne skupnosti nadaljujejo svoje delo do izvolitve organov novih skupnosti.
132. člen
Do sprejema novih predpisov, ki bodo določali naloge in pristojnosti na posameznih področjih, veljajo sprejeti odloki in drugi akti, ki jih je sprejela Skupščina občine Postojna in Izvršni svet občine Postojna in niso v nasprotju z zakoni in tem statutom. Z dnem uveljavitve tega statuta preneha veljati statut občine Postojna (Uradne objave, št. 21/91, 21/93), statutarni sklepi občinskega sveta, sprejeti na 1. in 2. seji in določbe začasnega poslovnika občinskega sveta, ki so v nasprotju s tem statutom.
133. člen
Statut prične veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. OS-V/95
Pivka, dne 1. junija 1995.
Predsednik
Občinskega sveta
občine Pivka
Iztok N. Čančula, d.i.a. l. r.
