Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena ustave Republike Slovenije izdajam
U K A Z
o razglasitvi zakona o matični evidenci zavarovancev in uživalcev pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja
Razglašam zakon o matični evidenci zavarovancev in uživalcev pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 24. julija 1995.
Št. 012-01/95-72
Ljubljana, dne 1. avgusta 1995.
Predsednik
Republike Slovenije
Milan Kučan l. r.
Z A K O N
O MATIČNI EVIDENCI ZAVAROVANCEV IN UŽIVALCEV PRAVIC IZ POKOJNINSKEGA IN INVALIDSKEGA ZAVAROVANJA
I. TEMELJNE DOLOČBE
1. člen
(smoter zakona)
S tem zakonom se ureja matična evidenca zavarovancev in uživalcev pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja (v nadaljnjem besedilu: matična evidenca), ki vsebuje podatke, ki so potrebni za izvajanje pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
V matični evidenci se vodijo podatki o zavarovancih in uživalcih pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja in drugi podatki, potrebni za izvajanje pokojninskega in invalidskega zavarovanja na način, ki je predpisan s tem zakonom.
2. člen
(upravljalec matične evidence)
Upravljalec matične evidence je Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (v nadaljnjem besedilu: zavod).
Za opravljanje posameznih nalog pri vodenju matične evidence lahko zavod pooblasti drugo službo ali zavod.
3. člen
(enotna metodologija)
Matična evidenca se vodi po enotnih metodoloških načelih, ki jih določi minister, pristojen za delo po predhodnem mnenju centralnega statističnega urada v Republiki Sloveniji, zavoda, Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije in Republiškega zavoda za zaposlovanje.
Podatki se vnašajo v matično evidenco po enotnih nacionalnih standardih.
Matična evidenca se vodi tako, da se podatki, določeni s tem zakonom, vpisujejo v predpisane obrazce, vnašajo na sredstva za avtomatsko obdelavo podatkov in druga sredstva za vodenje evidenc.
4. člen
(uporaba podatkov matične evidence)
Podatki, ki jih vsebuje matična evidenca, se uporabljajo za izvajanje pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
Državna statistika in zdravstveno zavarovanje imata pravico do individualnih podatkov, ki jih vsebuje matična evidenca. Podatke lahko uporabljata za tvorjenje registrov in izvajanje nacionalnega programa statističnih raziskovanj.
Način uporabe podatkov matične evidence ne sme biti v nasprotju s predpisi o varstvu osebnih podatkov.
5. člen
(subjekti matične evidence)
V matično evidenco se vnesejo podatki:
– o osebah, ki so zavarovane po zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 12/92 in 5/94 – v nadaljnjem besedilu: ZPIZ) – v nadaljnjem besedilu: zavarovanci;
– o osebah, ki trenutno niso vključene v zavarovanje, pa jim je pokojninska doba priznana z odločbo pristojnega organa, oziroma jim je čas, ki so ga prebili v zavarovanju, vpisan v delovno knjižico ali v drugo javno listino ;
– o osebah, ki so uveljavile kakšno pravico iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja v Republiki Sloveniji na podlagi ZPIZ oziroma po predpisih o nadomestilih za terjatve iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, nastale v tujini (v nadaljnjem besedilu: uživalci pravic);
– o zavezancih za plačevanje prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (v nadaljnjem besedilu: zavezanci za prispevek).
6. člen
(dajalci podatkov)
Podatki se vnesejo v matično evidenco na podlagi prijav, ki jih vložijo naslednji poslovni subjekti in fizične osebe, ki imajo po tem zakonu dolžnost sporočanja podatkov (v nadaljnjem besedilu: dajalci podatkov):
– gospodarske družbe, banke, zavarovalnice, agencije, skladi in druge finančne organizacije, zadruge, državni organi, zavodi, sindikati, društva, politične stranke in drugi poslovni subjekti, razen zasebnikov, ki zaposlujejo delavce (v nadaljnjem besedilu: poslovni subjekti);
– zasebniki in druge fizične osebe, ki zaposlujejo delavce (v nadaljnjem besedilu: zasebni delodajalci);
– zavarovanci, ki so sami zavezanci za prispevek;
– upravljalec centralnega registra prebivalstva;
– upravljalci matičnih knjig;
– zavod;
– Republiški zavod za zaposlovanje;
– Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije;
– zavodi za izvrševanje kazenskih sankcij;
– Davčna uprava RS (v nadaljnjem besedilu: davčni organ);
– stečajni upravitelj;
– centri za socialno delo.
II. PODATKI MATIČNE EVIDENCE
7. člen
(podatki o zavarovancih)
O zavarovancih se vnesejo v matično evidenco naslednji podatki:
– priimek, ime, rojstni priimek;
– enotna matična številka občana (v nadaljnjem besedilu: EMŠO);
– naslov stalnega prebivališča;
– naslov začasnega prebivališča;
– poklic, ki ga opravlja;
– šolska izobrazba;
– stopnja strokovne izobrazbe;
– stopnja strokovne usposobljenosti;
– podlaga za zavarovanje;
– ali je zavarovanec s telesno okvaro najmanj 70%, vojaški invalid I. do VI. skupine, civilni invalid vojne I. do VI. skupine, slepa oseba, oseba, obolela za distrofijo in sorodnimi mišičnimi in živčnomišičnimi obolenji, paraplegijo, cerebralno in otroško paralizo, multiplo sklerozo in ekstrapiramidnimi obolenji;
– datum vstopa v zavarovanje;
– o delu, ki ga je zavarovanec opravljal in za katero se mu zavarovalna doba šteje s povečanjem;
– o pokojninski dobi;
– o ugotovljeni plači oziroma zavarovalnih osnovah, od katerih so bili plačani prispevki (v nadaljnjem besedilu: plača oziroma osnove);
– število ur polnega delovnega časa poslovnega subjekta ali zasebnega delodajalca (samo polne ure);
– število ur dejanskega delovnega časa zavarovanca (polne ure);
– število ur na delu, za katere je zavarovanec prejel plačo oziroma za katere so plačani prispevki od zavarovalne osnove;
– število ur odsotnosti z dela, za katere je zavarovanec prejel nadomestilo plače, ki se všteva v pokojninsko osnovo;
– prvič zaposlen v Republiki Sloveniji;
– vrsta delovnega mesta;
– matična številka enotnega registra;
– datum in vzrok prenehanja zavarovanja.
8. člen
(podatki o uživalcih pravic)
O uživalcih starostnih in invalidskih pokojnin se vnesejo v matično evidenco poleg podatkov, ki so že zbrani v matični evidenci zavarovancev, še naslednji podatki:
– vrsta pokojnine, člen predpisa, ki je bil podlaga za določitev pokojnine, zmanjšanje oziroma povečanje pokojnine, datum priznanja pravice do pokojnine;
– datum pričetka izplačevanja pokojnine, datum prekinitve in ponovnega pričetka izplačevanja pokojnine ter datum prenehanja pravice do pokojnine;
– vrsta, vzrok, datum nastanka in kategorija invalidnosti ter diagnoza;
– datum ugotovitve invalidnosti;
– pokojninska osnova in leto pred letom, v katerem se uveljavljajo pravice, na katero so preračunane plače;
– znesek pokojnine.
9. člen
(podatki o uživalcih družinske pokojnine)
O uživalcih družinske pokojnine se vnesejo v matično evidenco poleg podatkov, ki so že zbrani v matični evidenci zavarovancev, še naslednji podatki:
– priimek in ime, EMŠO;
– sorodstvo z umrlim zavarovancem ali uživalcem pokojnine;
– iz 7. člena tega zakona za umrlega zavarovanca oziroma iz 7. in 8. člena za umrlega uživalca pokojnine, po katerem imajo pravico do družinske pokojnine;
– datum in vzrok smrti zavarovanca ali uživalca pokojnine;
– datum pridobitve pravice do družinske pokojnine, datum pričetka izplačevanja družinske pokojnine in datum prenehanja pravice do družinske pokojnine;
– znesek družinske pokojnine.
10. člen
(podatki o uživalcih pravic, ki so pravico pridobili po posebnem predpisu)
O uživalcih pokojnine se poleg podatkov iz 8. in 9. člena tega zakona navedejo še podatki o tem, ali so udeleženci NOB, španske revolucionarne in osvobodilne vojne, grške NOB, vojni ujetniki s pravico do povečanja pokojnin do 30%, ali so pridobili pravico do pokojnine po posebnih predpisih.
11. člen
(podatki o uživalcih invalidnin)
O uživalcih invalidnin se vnesejo v matično evidenco poleg podatkov iz 7., 8. oziroma 9. člena tega zakona, še naslednji podatki:
– vrsta, vzrok in stopnja telesne okvare;
– datum nastanka telesne okvare, datum pridobitve in datum prenehanja pravice do invalidnine;
– znesek invalidnine.
12. člen
(podatki o uživalcih dodatka za pomoč in postrežbo)
O uživalcih dodatka za pomoč in postrežbo se vnesejo v matično evidenco poleg podatkov iz 7., 8. oziroma 9. člena tega zakona, še naslednji podatki:
– vrsta dodatka za pomoč in postrežbo;
– datum pridobitve in datum prenehanja pravice;
– znesek dodatka za pomoč in postrežbo.
13. člen
(podatki o uživalcih kratkoročnih nadomestil)
O uživalcih nadomestil na podlagi preostale delovne možnosti se vnesejo v matično evidenco poleg podatkov iz 7. člena tega zakona, še naslednji podatki:
– vrsta nadomestila;
– osnova za odmero nadomestila;
– datum pridobitve in datum prenehanja pravice;
– znesek nadomestila;
– datum ugotovitve invalidnosti;
– vrsta, vzrok, datum nastanka in kategorija invalidnosti ter diagnoza.
14. člen
(podatki o poslovnih subjektih)
O poslovnih subjektih, ki so zavezanci za prispevek, se poleg registrske številke zavezanca za prispevek vnesejo v matično evidenco naslednji podatki:
– ime poslovnega subjekta in firma;
– naslov sedeža;
– naziv dejavnosti;
– šifra dejavnosti;
– matična številka enotnega registra;
– razvrstitev zavezanca (sektor);
– datum vpisa v sodni register;
– datum pričetka poslovanja;
– delovni čas;
– številka žiro računa;
– datum prenehanja poslovanja;
– vzrok prenehanja poslovanja;
– datum izbrisa iz sodnega registra.
15. člen
(podatki o samostojnih zavezancih za prispevek)
O subjektih iz druge in tretje alinee 6. člena tega zakona, ki sami plačujejo prispevke za svoje zavarovanje oziroma za zaposlene delavce, se poleg registrske številke zavezanca za prispevek vnesejo v matično evidenco naslednji podatki:
– priimek, ime in rojstni priimek;
– EMŠO;
– naslov stalnega prebivališča;
– ime obrata oziroma poslovnega prostora;
– naslov obrata oziroma poslovnega prostora;
– naziv dejavnosti;
– šifra dejavnosti;
– matična številka enotnega registra;
– razvrstitev zavezanca (sektor);
– žiro račun oziroma drug račun, preko katerega posluje;
– katastrski dohodek oziroma drug dohodek od kmetijske dejavnosti;
– datum pričetka poslovanja oziroma datum vpisa v register ali vpisnik, če je predpisan;
– delovni čas poslovanja;
– datum prenehanja poslovanja oziroma datum izpisa iz registra ali vpisnika, če je predpisan;
– vzrok prenehanja poslovanja.
16. člen
(določitev registrske številke zavezanca za prispevek)
Zavod določi zavezancem za prispevek registrsko številko zavezanca za prispevek.
Registrska številka je sestavljena iz označbe registrske izpostave (4 mesta), tekoče zaporedne številke registra (5 mest) in kontrolne številke (1 mesto).
III. UVEDBA IN VODENJE MATIČNE EVIDENCE
17. člen
(uvedba matične evidence)
Matična evidenca zavarovancev se uvede s tem, da se vanjo vnesejo podatki o zavarovancih na podlagi prijav v zavarovanje, ki jih vložijo zavezanci za vlaganje prijav v zavarovanje.
Prvič vložena prijava v zavarovanje je hkrati prijava za uvedbo matične evidence.
Za uživalce pravic se uvede in vodi matična evidenca na podlagi podatkov iz matične evidence zavarovancev ter odločbe o priznanju pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
18. člen
(prijava v zavarovanje)
Prijava v zavarovanje za zavarovanca vsebuje podatke iz prve do devete, petnajste, šestnajste in enaindvajsete alinee 7. člena tega zakona s stanjem na dan njene vložitve in datum vstopa v zavarovanje.
19. člen
(podatki o predhodno dopolnjeni pokojninski dobi)
Podatki o pokojninski dobi zavarovanca, dopolnjeni do dneva vložitve prve prijave v zavarovanje, se vnesejo v matično evidenco na podlagi podatkov iz delovne knjižice ali na podlagi pravnomočnih odločb, s katerimi so pristojni organi ugotovili pokojninsko dobo oziroma na podlagi drugih javnih listin.
20. člen
(vodenje matične evidence)
Matična evidenca se vodi tako, da se vanjo vnesejo:
– podatki o vseh osebah, ki pridobijo lastnost zavarovanca;
– podatki o prenehanju zavarovanja oseb, katerih podatki so vpisani v matično evidenco;
– podatki o zavarovalni dobi in plači oziroma osnovah, ki jih je zavarovanec dosegel v prejšnjem koledarskem letu, ter o nadomestilih plače oziroma osnov;
– podatki o pričetku poslovanja zavezanca za prispevek oziroma o vpisu v vpisnik ali register, če je določen z zakonom;
– podatki o uživalcih pravic;
– spremembe podatkov iz prve do pete alinee tega
člena.
21. člen
(krajevna pristojnost za vodenje matične evidence)
Za vodenje matične evidence je krajevno pristojna:
– za zavarovance, zaposlene pri poslovnemu subjektu – enota zavoda, na območju katere je sedež poslovnega subjekta oziroma poslovne enote, če je ta zavezanec za prispevek;
– za zavarovance, zaposlene pri zasebnem delodajalcu – enota zavoda, na območju katere je sedež obrata, podružnice oziroma poslovnega prostora delodajalca. Če zasebni delodajalec ne opravlja pridobitne dejavnosti oziroma poklicne dejavnosti oziroma nima ločenega obrata oziroma poslovnega prostora za opravljanje dejavnosti, pa enota zavoda, na območju katere ima zasebni delodajalec prebivališče;
– za samostojne zavezance za prispevek – enota zavoda, na območju katere je sedež obrata oziroma poslovnega prostora, v katerem zavezanec opravlja dejavnost; če nima ločenega obrata oziroma poslovnega prostora za opravljanje dejavnosti, pa enota zavoda, na območju katere ima zavezanec prebivališče;
– za osebe, ki so zavarovane na podlagi opravljanja kmetijske dejavnosti – enota zavoda, na območju katere je sedež davčnega organa, pristojnega za odmero in pobiranje davka od dohodka iz kmetijske dejavnosti;
– za osebe, ki prejemajo denarno nadomestilo za primer brezposelnosti in osebe, ki opravljajo javna dela v skladu s predpisi o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (zavarovance iz 17. člena ZPIZ) – enota Zavoda, na območju katere je enota Zavoda za zaposlovanje, pri kateri je zavarovanec prijavljen;
– za osebe, ki jim je prenehalo delovno razmerje zaradi stečaja ali redne likvidacije delodajalca v času, ko so na porodniškem dopustu – enota zavoda, na območju katere je sedež centra za socialno delo, ki izplačuje nadomestilo;
– za osebe na prestajanju zaporne kazni, ki delajo polni delovni čas (zavarovance iz 18. člena ZPIZ) – enota zavoda, na območju katere je zavod za izvrševanje kazenskih sankcij, kjer zavarovanec prestaja zaporno kazen;
– za uživalce pravic – enota zavoda, pri kateri je uživalec uveljavil kakšno pravico iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
IV. VLAGANJE PRIJAV MATIČNE EVIDENCE
22. člen
(zavezanci za vlaganje prijav v zavarovanje)
Za zavarovance iz 8. in 10. člena ZPIZ vložijo prijave v zavarovanje:
1. Poslovni subjekti;
2. Zasebni delodajalci:
– v zvezi z opravljanjem dejavnosti (zasebniki);
– izven dejavnosti, ki jo opravljajo (druge fizične osebe, ki zaposlujejo delavce).
Za zavarovance, ki so izgubili zaposlitev zaradi stečaja poslovnega subjekta ali zasebnega delodajalca, vloži prijavo v zavarovanje stečajni upravitelj, ki v primeru stečaja prevzame dokumente trajne vrednosti.
Zavarovanci iz druge in tretje alinee 9. člena, zavarovanci iz 11., 12., 16. in 24. člena ZPIZ ter kmetje – nosilci dejavnosti iz 13. člena ZPIZ, sami vložijo prijave v zavarovanje.
Za člane kmečkega gospodarstva iz 13. člena ZPIZ vloži prijavo v zavarovanje nosilec kmetijske dejavnosti, ne glede na to, ali je sam zavarovan na drugi podlagi.
Za zavarovance iz 17. člena ZPIZ vloži prijavo v zavarovanje pristojna enota zavoda za zaposlovanje.
Za zavarovance iz 18. člena ZPIZ vloži prijavo v zavarovanje zavod za izvrševanje kazenskih sankcij, kjer zavarovanec prestaja zaporno kazen.
Za zavarovance, ki jim je delovno razmerje prenehalo zaradi stečaja ali redne likvidacije poslovnega subjekta ali zasebnega delodajalca v času porodniškega dopusta, vloži prijavo v zavarovanje center za socialno delo.
Zavezanci za vlaganje prijav v zavarovanje iz predhodnih odstavkov tega člena so dolžni zavarovancem vročiti kopijo prijave v zavarovanje.
23. člen
(krajevna pristojnost za vlaganje prijav)
Zavezanci za vlaganje prijav vlagajo prijave v zavarovanje, odjave iz zavarovanja in druge prijave podatkov pri enoti zavoda, ki je pristojna za vodenje matične evidence po tem zakonu, oziroma pri pooblaščenem organu na območju pristojne enote zavoda.
Pri enoti zavoda iz prejšnjega odstavka vložijo zavezanci za vlaganje prijav tudi prijavo sprememb podatkov oziroma sprememb med zavarovanjem.
Prijave podatkov in prijave sprememb podatkov se vložijo v rokih, ki jih predpisuje ta zakon.
24. člen
(potrdilo in obvestilo o vloženi prijavi in odjavi)
Vložniku prijave v zavarovanje, prijave spremembe med zavarovanjem in odjave iz zavarovanja, potrdi vložitev prijave, spremembe oziroma odjave subjekt iz drugega odstavka 2. člena tega zakona.
Za samostojne zavezance za prispevek vroči subjekt iz prejšnjega odstavka en izvod prijave v zavarovanje, odjave iz zavarovanja oziroma prijave spremembe med zavarovanjem, pristojnemu davčnemu organu zaradi obračunavanja, nadzora nad plačevanjem ter prisilne izterjave prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
25. člen
(prijave, ki jih vlagajo poslovni subjekti in zasebni delodajalci)
Zavezanci iz 1. in 2. točke prvega odstavka ter zavezanci iz drugega odstavka 22. člena tega zakona vložijo:
– prijavo pričetka in prenehanja poslovanja ter prijavo sprememb v poslovanju;
– prijavo v zavarovanje za vsakega novega zaposlenega delavca, odjavo iz zavarovanja za vsakega delavca, ki mu preneha delovno razmerje in prijavo sprememb med zavarovanjem za vsakega delavca;
– prijavo podatkov o ugotovljeni zavarovalni dobi in plači ter nadomestilih plače za vsakega delavca, ki je bil v prejšnjem koledarskem letu v delovnem razmerju in prijavo spremembe teh podatkov.
26. člen
(prijave, ki jih vlagajo samostojni zavezanci za prispevek)
Zavezanci iz tretjega in četrtega odstavka 22. člena tega zakona vložijo:
– prijavo pričetka in prenehanja poslovanja ter prijavo sprememb med poslovanjem;
– prijavo v zavarovanje, odjavo iz zavarovanja in prijavo sprememb med zavarovanjem.
27. člen
(prijave, ki jih vlaga zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije)
Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije vloži :
– prijavo podatkov o zavarovalni dobi za obdobja, za katera je zavarovanec prejemal nadomestilo plače po prenehanju delovnega razmerja, ter prijavo sprememb teh podatkov;
– prijavo podatkov o nadomestilih plače iz naslova zdravstvenega zavarovanja v obdobju po prenehanju delovnega razmerja ter prijavo sprememb teh podatkov.
28. člen
(prijave, ki jih vlaga zavod za zaposlovanje)
Zavod za zaposlovanje vloži za zavarovance iz petega odstavka 22. člena tega zakona:
– prijavo v zavarovanje, prijavo prenehanja zavarovanja in prijavo sprememb med zavarovanjem;
– prijavo podatkov o osnovah za zavarovanje in o zavarovalni dobi, doseženi v zavarovanju po 17. členu ZPIZ v prejšnjem koledarskem letu, ter prijavo sprememb teh podatkov.
29. člen
(prijave, ki jih vlaga zavod za izvrševanje kazenskih sankcij)
Zavod za izvrševanje kazenskih sankcij vloži za zavarovance iz šestega odstavka 22. člena tega zakona:
– prijavo v zavarovanje, prijavo prenehanja zavarovanja in prijavo sprememb med zavarovanjem;
– prijavo podatkov o osnovah za zavarovanje in o zavarovalni dobi, doseženi v zavarovanju po 18. členu ZPIZ v prejšnjem koledarskem letu, ter prijavo sprememb teh podatkov.
30. člen
(prijave, ki jih vlaga davčni organ)
Za zavarovance iz 2. točke prvega odstavka, tretjega in četrtega odstavka 22. člena tega zakona, razen za zavarovance iz 12. člena ZPIZ, vloži organ, ki pobira prispevke, prijavo podatkov o osnovah in zavarovalni dobi v prejšnjem koledarskem letu, za katero je plačan prispevek, ter prijavo sprememb teh podatkov.
31. člen
(prijave, ki jih vlaga zavod)
Na podlagi podatkov, s katerimi razpolaga, vloži zavod za uživalce kratkoročnih nadomestil na podlagi preostale delovne zmožnosti:
– prijavo v zavarovanje, odjavo iz zavarovanja in prijavo sprememb med zavarovanjem;
– prijavo podatkov o nadomestilih iz invalidskega zavarovanja v prejšnjem koledarskem letu ter prijavo sprememb teh podatkov.
32. člen
(obvestilo o smrti)
Organi, pristojni za vodenje matičnih knjig, so dolžni poslati zavodu obvestilo o vpisu smrti v mrliško knjigo.
33. člen
(revizija prijav)
Zavod je pooblaščen preverjati pravilnost prijavljenih podatkov o zavarovancih in zavezancih za prispevek.
Dajalci podatkov so dolžni zavodu omogočiti vpogled v dokumentacijo, da preveri pravilnost prijavljenih podatkov.
Za pravilnost prijavljenih podatkov odgovarjajo dajalci podatkov.
34. člen
(ugotovitev plače oziroma osnov in zavarovalne dobe)
Plače oziroma osnove in nadomestila plače oziroma osnov, ki so podlaga za ugotovitev pokojninske osnove ter zavarovalno dobo ugotovi Zavod v skladu s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju.
Podatke o plači oziroma osnovah in nadomestilih plače za zavarovance v delovnem razmerju vpišejo poslovni subjekti in zasebni delodajalci oziroma davčni organ za samostojne zavezance za prispevek, v prijave na podlagi z zakonom določenih evidenc oziroma dokončno ugotovljene plače po zaključnem računu za preteklo leto.
Zavod preveri pravilnost podatkov ter način izpolnjevanja prijav iz prejšnjega odstavka.
35. člen
(popravljanje prijav)
Če zavod pri preverjanju podatkov iz prejšnjih dveh členov ugotovi, da prijava ni bila pravilno izpolnjena, zahteva od dajalca podatkov popravek v roku 30 dni od dneva vročitve zahteve.
36. člen
(odločba o ugotovitvah revizije)
Če se dajalec podatkov z ugotovitvami revizije ne strinja in podatkov ne popravi v roku iz prejšnjega člena, zavod po uradni dolžnosti izda odločbo o ugotovitvah revizije.
Odločbo iz prejšnjega odstavka izda enota zavoda, ki je pristojna za vodenje matične evidence po 21. členu tega zakona.
37. člen
(sodno varstvo)
Zoper odločbo zavoda iz prejšnjega člena je možno v 30 dneh od njenega prejema vložiti pritožbo pri sodišču, ki je pristojno odločati o sporih iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
38. člen
(poprava podatkov po uradni dolžnosti)
Če dajalec podatkov ne popravi podatkov v roku 30 dni po pravnomočnosti sodne odločbe iz prejšnjega člena oziroma v roku 30 dni po prejemu odločbe iz 36. člena tega zakona, zoper katero ni bila vložena pritožba, Zavod po uradni dolžnosti vnese v matično evidenco podatke iz odločbe.
39. člen
(naknadna sprememba podatkov)
Podatki, vnešeni v matično evidenco na način, ki ga ureja ta zakon, se lahko naknadno spremenijo v naslednjih primerih:
– če pristojni organ naknadno na predpisan način ugotovi spremembo podatkov;
– če so podatki o pokojninski dobi, lastnosti zavarovanca, zavarovalni dobi in plači oziroma osnovah, ki so podlaga za izračun pokojninske osnove, vpisani v matično evidenco na podlagi lažnih listin;
– če se s preverjanjem podatkov ali kako drugače ugotovi, da so v matično evidenco vpisani nepravilni, netočni ali nepopolni podatki;
– v drugih primerih, v katerih se po splošnem upravnem postopku lahko uporabijo izredna pravna sredstva.
Podatki, vpisani v matično evidenco, se spremenijo na podlagi prijave spremembe podatkov na način, določen s tem zakonom.
40. člen
(subsidiarna uporaba zakona o varstvu osebnih podatkov)
Zavarovanci in uživalci pravic imajo pravico do varstva osebnih podatkov po določbah zakona o varstvu osebnih podatkov, če s tem zakonom ni drugače določeno.
V. LASTNOST ZAVAROVANCA
41. člen
(opredelitev lastnosti zavarovanca)
Lastnost zavarovanca pokojninskega in invalidskega zavarovanja ima oseba, ki izpolnjuje pogoje za zavarovanje po ZPIZ in je prijavljena v zavarovanje.
Osebe, ki izpolnjujejo pogoje iz druge in tretje alinee 9. člena, 11., 12., 13., 16. in 24. člena ZPIZ in so prijavljene v zavarovanje, imajo lastnost zavarovanca, če je zanje plačan prispevek oziroma se odpisani prispevki štejejo za plačane.
Lastnost zavarovanca za posebne primere zavarovanja ima oseba, ki izpolnjuje pogoje iz 21. ali 22. člena ZPIZ in je zanjo plačan prispevek.
42. člen
(pridobitev lastnosti zavarovanca)
Lastnost zavarovanca pridobijo ob pogoju vložene prijave v zavarovanje:
– osebe iz 8. in 10. člena ZPIZ – z dnem vstopa v delovno razmerje;
– osebe iz 17. člena ZPIZ – z dnem pridobitve pravice do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti oziroma z dnem pričetka opravljanja javnih del;
– osebe iz 18. člena ZPIZ – z dnem pričetka dela s polnim delovnim časom;
– osebe iz 9. člena – z dnem zaposlitve pri tujem delodajalcu na ozemlju Republike Slovenije oziroma z dnem zaposlitve pri tujem delodajalcu v tujini oziroma z dnem vstopa v obvezno zavarovanje pri tujem nosilcu zavarovanja;
– osebe iz 11. člena ZPIZ – z dnem vpisa v vpisnik ali register, če je predpisan oziroma z dnem pričetka opravljanja pridobitne ali poklicne dejavnosti.
– osebe iz 12. člena ZPIZ – z dnem, ko pričnejo osebno voditi zasebno podjetje;
– osebe iz 13. člena ZPIZ – z dnem pričetka opravljanja kmetijske dejavnosti;
– osebe iz 16. člena ZPIZ – z dnem pridobitve lastnosti vrhunskega športnika oziroma šahista;
– osebe iz 24. člena ZPIZ – z dnem vložitve prijave v zavarovanje.
43. člen
Osebe iz prejšnjega člena pridobijo skladno z določbo 45. člena tega zakona lastnost zavarovanca z dnem, določenim v prejšnjem členu tudi, če iz objektivnih vzrokov niso vložile prijave v zavarovanje v rokih po tem zakonu, vložile pa so jo v roku enega leta od dneva izpolnitve pogojev za vstop v zavarovanje.
Po preteku enega leta od dneva izpolnitve pogojev za vstop v zavarovanje pridobijo osebe iz prejšnjega odstavka lastnost zavarovanca z dnem vložitve prijave v zavarovanje.
44. člen
(ugotavljanje pravice do pokojninskega in invalidskega zavarovanja)
Oseba, kateri subjekt iz tretjega odstavka 2. člena tega zakona odkloni sprejem prijave v zavarovanje, in oseba v delovnem razmerju, za katero poslovni subjekt oziroma zasebni delodajalec ni vložil prijave v zavarovanje, lahko zahteva, da se ji prizna pravica do pokojninskega in invalidskega zavarovanja (lastnost zavarovanca).
45. člen
(ugotavljanje lastnosti zavarovanca)
Oseba, ki želi, da se ji za določeno obdobje ugotovi lastnost zavarovanca, vloži zahtevo za ugotovitev lastnosti zavarovanca pri enoti zavoda, ki je pristojna za uveljavljanje pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja po ZPIZ.
Zavod z odločbo ugotovi lastnost zavarovanca, vendar največ za eno leto pred vložitvijo zahteve iz prejšnjega odstavka.
Če je zavarovancu na podlagi odločitve pristojnega sodišča priznan status zavarovanca za več kot eno leto pred vložitvijo zahteve in če zavezanci za ves čas zavodu plačujejo vse obveznosti iz zavarovanja, se lastnost zavarovanca ugotovi za ves čas statusa zavarovanca in plačanih obveznosti.
46. člen
(vpis podatkov o zavarovanju v tujini)
Državljanu Republike Slovenije, ki je bil pokojninsko in invalidsko zavarovan pri tujem nosilcu zavarovanja v državi, s katero je sklenjen meddržavni sporazum o socialnem zavarovanju, zavod ta čas evidentira v matični evidenci ob uveljavitvi pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja po ZPIZ.
Oseba iz prejšnjega odstavka vloži prijavo za uvedbo matične evidence v skladu s tem zakonom.
47. člen
(uporaba določb o postopku)
Za odločanje o zahtevi iz 45. člena tega zakona se uporabljajo določbe ZPIZ o postopku za uveljavljanje pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
Način dokazovanja lastnosti zavarovanca predpiše minister, pristojen za delo.
48. člen
(vložitev prijave po uradni dolžnosti)
Za osebo, ki ni sama zase zavezanec za vlaganje prijav v zavarovanje in ji je s pravnomočno odločbo priznana pravica do pokojninskega in invalidskega zavarovanja, pa zavezanec za vložitev prijave ni vložil prijave v zavarovanje v roku osem dni po pravnomočnosti te odločbe, vloži zavod prijavo v zavarovanje po uradni dolžnosti.
49. člen
(izguba lastnosti zavarovanca)
Oseba iz drugega in tretjega odstavka 41. člena tega zakona, za katero je bila vložena prijava v zavarovanje, izgubi lastnost zavarovanca v primeru, da za obdobje zavarovanja niso plačani prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje oziroma se odpisani prispevki ne štejejo za plačane.
50. člen
(odločba o izgubi lastnosti zavarovanca)
O izgubi lastnosti zavarovanca v primerih iz prejšnjega člena zavod izda odločbo.
Ta odločba učinkuje od dneva, ko niso več izpolnjeni pogoji za zavarovanje.
51. člen
(odjava po uradni dolžnosti)
Če zavarovanec, za katerega je vložena prijava v zavarovanje, nima več pravice do zavarovanja po ZPIZ, in zanj ni vložena odjava iz zavarovanja, vloži z dnem prenehanja pravice do zavarovanja odjavo iz zavarovanja zavod po uradni dolžnosti.
52. člen
(ničnost prijave v zavarovanje)
Prijava v zavarovanje, vložena na podlagi lažnih podatkov ali ponarejenih listin je nična.
Ničnost ugotovi zavod po uradni dolžnosti.
VI. ROKI ZA VLOŽITEV PRIJAV IN VNOS PODATKOV V MATIČNO EVIDENCO
53. člen
(roki za vložitev prijav podatkov)
Prijave podatkov za matično evidenco je treba vložiti v naslednjih rokih:
– prijavo pričetka poslovanja, prijavo prenehanja poslovanja in prijavo spremembe v poslovanju zavezanca za prispevek – v osmih dneh od dneva pričetka poslovanja oziroma od dneva prenehanja poslovanja oziroma od dneva nastanka spremembe v poslovanju zavezanca za prispevek;
– prijavo v zavarovanje, odjavo iz zavarovanja in prijavo sprememb med zavarovanjem – v osmih dneh od dneva nastopa dela ali izpolnitve pogojev za vstop v zavarovanje, ali od izdaje odločbe o lastnosti zavarovanca oziroma od dneva prenehanja dela ali zavarovanja, oziroma od dneva nastanka spremembe med zavarovanjem;
– prijavo podatkov o ugotovljeni zavarovalni dobi in plači oziroma osnovah ter prijavo podatkov o nadomestilih plače – najpozneje do 30. aprila tekočega leta za preteklo koledarsko leto;
– prijavo sprememb podatkov o zavarovalni dobi in plači oziroma osnovah in prijavo sprememb podatkov o nadomestilih plače – v osmih dneh od dneva, ko je bila ugotovljena sprememba poslanih podatkov;
– prijavo podatkov o pozneje ugotovljeni pokojninski dobi oziroma povečanju zavarovalne dobe – v osmih dneh od dneva, ko je postala odločba o pokojninski dobi pravnomočna, oziroma od dneva, ko je pristojni organ skladno s posebnimi predpisi ugotovil, da se zavarovancu šteje zavarovalna doba s povečanjem;
– prijavo smrti – v osmih dneh od vpisa v mrliško knjigo.
54. člen
(roki za vnos podatkov v matično evidenco)
Za zavarovance se vnesejo v matično evidenco:
– podatki iz prijav v zavarovanje, odjav iz zavarovanja in prijav sprememb med zavarovanjem naslednji dan po prejemu prijave;
– podatki iz prijav o plači oziroma osnovah, nadomestilih plače in zavarovalni dobi, doseženi v preteklem koledarskem letu ter iz prijav o spremembah navedenih podatkov, v 60 dneh od prejema prijave, najpozneje pa do konca tekočega leta za preteklo koledarsko leto;
– podatki iz 38. člena tega zakona naslednji dan po izteku roka za popravo podatkov;
– podatki iz 45. člena tega zakona, naslednji dan po pravnomočnosti odločbe.
Podatki za uživalce pravic se vnesejo v matično evidenco v 30 dneh po pravnomočnosti odločbe o priznanju pravice.
VII. SHRANJEVANJE PODATKOV MATIČNE EVIDENCE
55. člen
(rok za hrambo dokumentacije)
Dokumentacijo, potrebno za uvedbo in vodenje matične evidence, se hrani najmanj 30 let, računano od dneva pridobitve pravic, ugotovljenih na njeni podlagi, vendar ne manj kot 10 let od smrti uživalca pravic oziroma njihovega prenehanja ali izgube.
Dokumentacija o osebah, o katerih se vodijo podatki v matični evidenci in ki niso pridobile pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, se hrani najmanj 40 let, računano od zadnjega vpisa podatkov v matično evidenco.
56. člen
(uporaba mikrofilmov in fotokopij)
Namesto izvirnih prijav se lahko hranijo prijave, posnete na mikrofilmih, če je z mikrofilmi zagotovljena reprodukcija prijave na izviren format ob popolni skladnosti z izvirnikom.
Za dokazovanje dejstev, vpisanih v matično evidenco se lahko uporabi fotokopija prijave, ki jo overi zavod.
57. člen
(uničenje dokumentacije)
Po izteku rokov iz 55. člena tega zakona uniči dokumentacijo, ki je rabila za uvedbo in vodenje matične evidence, strokovna komisija, ki jo imenuje zavod. Predsednik komisije je predstavnik Arhiva Republike Slovenije.
Komisija iz prejšnjega odstavka uniči tudi izvirne prijave po njihovem snemanju na mikrofilm.
58. člen
(roki za hranjenje zbirk podatkov)
Zbirke podatkov matične evidence se hranijo 100 let od prejema zadnje prijave podatkov.
VIII. ZAVAROVANJE PODATKOV
59. člen
(dolžnost varovanja uradne tajnosti)
Osebe, zaposlene v zavodu in osebe, ki občasno, na podlagi pogodbe, opravljajo določene posle za zavod, ki pri svojem delu izvedo za vsebino osebnih podatkov zavarovancev in uživalcev pravic, morajo to varovati kot uradno tajnost.
Dolžnost varovanja uradne tajnosti iz prejšnjega odstavka traja tudi po prenehanju delovnega razmerja ali dela pri zavodu.
60. člen
Tehnične in organizacijske ukrepe za zavarovanje podatkov matične evidence in za notranji nadzor določi zavod s splošnim aktom.
IX. NADZORSTVO
61. člen
(nadzor nad izvajanjem zakona)
Nadzor nad izvajanjem določb tega zakona opravlja ministrstvo, pristojno za delo.
X. KAZENSKE DOLOČBE
62. člen
Z denarno kaznijo najmanj 500.000 tolarjev se kaznuje za prekršek poslovni subjekt in zasebni delodajalec, ki zaposluje delavce:
– če ne vloži prijave pričetka poslovanja, prijave prenehanja poslovanja ali prijave sprememb v poslovanju poslovnega subjekta oziroma zasebnega delodajalca ali če jo vloži po izteku predpisanega roka;
– če ne vloži prijave v zavarovanje, odjave iz zavarovanja ali prijave sprememb med zavarovanjem ali če jo vloži po izteku predpisanega roka;
– če ne vloži prijave podatkov o ugotovljeni zavarovalni dobi in ugotovljeni plači oziroma osnovah ter nadomestilih plače, ali če jo vloži po izteku predpisanega roka;
– če ne vloži prijave spremembe podatkov o zavarovalni dobi in plači oziroma osnovah ter nadomestilih plače, ali če jo vloži po izteku predpisanega roka.
Z denarno kaznijo najmanj 300.000 tolarjev se kaznuje zasebni delodajalec, ki zaposluje od enega do pet delavcev in stori prekršek iz prve ali druge alinee prvega odstavka tega člena.
Z denarno kaznijo najmanj 300.000 tolarjev se kaznuje za prekršek dajalec podatkov, ki pooblaščeni osebi zavoda pri preverjanju pravilnosti prijavljenih podatkov ne omogoči vpogleda v dokumentacijo.
Z denarno kaznijo najmanj 200.000 tolarjev se kaznuje samostojni zavezanec za prispevek, ki stori prekršek iz prve ali druge alinee prvega odstavka tega člena.
Z denarno kaznijo najmanj 50.000 tolarjev se kaznuje tudi odgovorna oseba pri poslovnemu subjektu oziroma zasebni delodajalec, ki ne zaposluje delavcev in, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
Z denarno kaznijo najmanj 50.000 tolarjev se kaznuje za prekršek dajalec podatkov oziroma odgovorna oseba pri poslovnemu subjektu, če so v prijavah podatkov za matično evidenco vpisani nepravilni podatki.
Z denarno kaznijo najmanj 50.000 tolarjev se kaznuje za prekršek oseba, ki ravna v nasprotju z 59. členom tega zakona.
XI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
63. člen
(določitev tehnoloških načel, šifrantov, definicij in obrazcev)
Minister, pristojen za delo, predpiše po poprejšnjem mnenju zavodov in organov iz 3. člena tega zakona, enotna metodološka načela za vodenje matične evidence (obeležja, definicije, klasifikacije idr.), enoten način določanja kontrolne številke ter enoten kodeks šifer za vpisovanje podatkov v matično evidenco.
Obrazce prijav, določenih s tem zakonom, predpiše minister, pristojen za delo v sodelovanju z zavodi in organi iz prejšnjega odstavka.
64. člen
(uporaba dosedanjih predpisov)
Matična evidenca, ki je bila uvedena in vodena po predpisih, veljavnih do uveljavitve tega zakona, se bo vodila dalje na način, ki ga določa ta zakon.
Do izdaje predpisov iz prejšnjega člena tega zakona se uporabljajo predpisi, ki so veljali do uveljavitve tega zakona.
65. člen
Do vzpostavitve nove davčne službe v Republiki Sloveniji, vlaga prijave iz 30. člena tega zakona Republiška uprava za javne prihodke.
66. člen
(vzpostavitev evidenc po tem zakonu)
Zavod mora vzpostaviti evidenco vseh podatkov po tem zakonu v roku dveh let od uveljavitve tega zakona.
67. člen
(prenehanje veljavnosti prejšnjih predpisov)
Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati zakon o matični evidenci o zavarovancih in uživalcih pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja (Uradni list SFRJ, št. 34/79 in 68/88).
68. člen
(pričetek veljavnosti)
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 172-01/93-6/4
Ljubljana, dne 24. julija 1995.
Predsednik
Državnega zbora
Republike Slovenije
Jožef Školč l. r.
