Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena ustave Republike Slovenije izdajam

Razglašam zakon o uporabi sredstev pridobljenih iz naslova kupnine na podlagi zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij, ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 24. julija 1995.

Ta zakon ureja:
– višino sredstev, pridobljenih iz naslova kupnine, ki se razporedijo za posamezne namene iz 33. člena zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij (Uradni list RS, št. 55/92, 7/93, 31/93 in 32/94 - odločba US) in tega zakona;
– način ter pogoje za dodelitev navedenih sredstev;
– ustanovitev in poslovanje ter pravice in obveznosti sklada za regionalni razvoj ter ohranitev poseljenosti slovenskega podeželja.

Za kupnino po tem zakonu se štejejo:
– likvidna oziroma denarna sredstva in prihodki iz upravljanja z vrednostnimi papirji, ki jih Sklad Republike Slovenije za razvoj pridobi v postopkih lastninskega preoblikovanja na podlagi zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij in zakona o privatizaciji pravnih oseb v lasti Sklada Republike Slovenije za razvoj in obveznostih Agencije Republike Slovenije za prestrukturiranje in privatizacijo;
– sredstva, ki jih Sklad Republike Slovenije za razvoj pridobi s prodajo poslovno nepotrebnih sredstev, materialnih naložb, dolgoročnih finančnih naložb ter prodajo oziroma izterjavo terjatev iz poslovanja v drugih republikah bivše Jugoslavije, ki so jih podjetja v postopkih lastninskega preoblikovanja s pogodbo prenesla na Sklad Republike Slovenije za razvoj.
Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se za kupnino po tem zakonu ne štejejo sredstva, ki jih Sklad Republike Slovenije za razvoj pridobi s prodajo sredstev iz druge alinee prejšnjega odstavka pooblaščenim investicijskim družbam oziroma državljanom Republike Slovenije za lastniške certifikate.
Sredstva kupnine so sestavni del prihodkov državnega proračuna. Navedena sredstva se v bilanci prihodkov in odhodkov državnega proračuna, kakor tudi v bilanci stanja, izkazujejo kot kapitalske naložbe Republike Slovenije v pravne osebe iz prve, druge, četrte in pete alinee 4. člena tega zakona oziroma v bilanci stanja kot obveznosti do upravičencev iz tretje in šeste alinee 4. člena tega zakona.

Kupnina se, v višini določeni v 7. členu tega zakona, uporabi za namene, določene v 33. členu zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij.
Ne glede na določbo prejšnjega odstavka, se del kupnine v višini, določeni v deseti alinei 7. člena tega zakona, uporabi za poravnavo obveznosti upravičencem po zakonu o denacionalizaciji (Uradni list RS, št. 27/91-I, 56/92 - odločba US, 13/93 - odločba US in 31/93).

Upravičenci do dela kupnine, v višini določeni v 7. členu tega zakona so:
– Tehnološko razvojni Sklad Republike Slovenije, ustanovljen z zakonom o Tehnološko razvojnem skladu Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 13/94);
– Ekološko razvojni Sklad Republike Slovenije, ustanovljen z zakonom o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93);
– Sklad za poplačilo vojne odškodnine, ustanovljen s posebnim zakonom;
– Sklad za spodbujanje regionalnega razvoja in ohranitev poseljenosti slovenskega podeželja, ustanovljen s tem zakonom;
– Sklad Republike Slovenije za razvoj malega gospodarstva, ustanovljen z zakonom o razvoju malega gospodarstva (Uradni list RS, št. 18/91-I);
– Slovenski odškodninski sklad, ustanovljen z zakonom o Slovenskem odškodninskem skladu (Uradni list RS, št. 7/93 in 48/94).

O uporabi dela kupnine namenjenega za:
– sanacijo podjetij in gospodarstva;
– spodbujanje in kreditiranje izvoza;
– ustvarjanje gospodarske osnove za avtohtone narodne skupnosti ter
– investicije v javni sektor gospodarstva
odločata neposredno pristojni ministrstvi, in sicer:
– o uporabi oziroma dodelitvi sredstev za sanacijo podjetij in gospodarstva ter investicije v javni sektor gospodarstva - ministrstvo, pristojno za gospodarske dejavnosti;
– o uporabi oziroma dodelitvi sredstev za spodbujanje in kreditiranje izvoza ter ustvarjanju gospodarske osnove za avtohtoni narodni skupnosti - ministrstvo, pristojno za ekonomske odnose in razvoj.
Ne glede na določbo prejšnjega odstavka lahko pristojni ministrstvi s soglasjem Vlade Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada) odločanje o dodelitvi sredstev za namene iz prve in druge alinee prejšnjega odstavka deloma ali v celoti preneseta na Sklad Republike Slovenije za razvoj oziroma na Slovensko izvozno družbo, družbo za zavarovanje in financiranje izvoza d.d..

Sklad Republike Slovenije za razvoj ugotavlja višino pridobljene kupnine na podlagi posebne bilance pritoka sredstev iz naslova kupnine, ki jo izdela za vsako četrtletje. Tako ugotovljeno kupnino mora Sklad Republike Slovenije za razvoj nakazati v državni proračun najkasneje v roku pet dni po preteku vsakega četrtletja.
Razporeditev sredstev iz prejšnjega odstavka v skladu z določbo 7. člena tega zakona se opravi najkasneje v roku deset dni po vplačilu sredstev v državni proračun.
Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se razporeditev sredstev za kapitalske naložbe opravi najkasneje v roku deset dni po vsakokratnem sklepu vlade o dokapitalizaciji posamezne pravne osebe. Sklep o dokapitalizaciji sprejme vlada najkasneje v roku 20 dni po vplačilu sredstev v državni proračun.

Kupnina se razporedi za posamezne namene v naslednji višini:
– za tehnološke in razvojne projekte se Tehnološko razvojnemu skladu Republike Slovenije nameni 8,5% kupnine;
– za ekološke investicije se Ekološko razvojnemu skladu Republike Slovenije nameni 8,5% kupnine;
– za plačilo vojne odškodnine in odškodnine po zakonu o popravi krivic se skladu za poplačilo vojne odškodnine nameni 8,5% kupnine;
– za regionalni razvoj in ohranjanje poseljenosti slovenskega podeželja se skladu za spodbujanje regionalnega razvoja in ohranitev poseljenosti slovenskega podeželja nameni 11,5% kupnine;
– za razvoj malega gospodarstva se skladu Republike Slovenije za razvoj malega gospodarstva nameni 9,5% kupnine;
– za sanacijo podjetij in gospodarstva se nameni 13% kupnine;
– za spodbujanje in kreditiranje izvoza se nameni 25% kupnine;
– za investicije v javni sektor gospodarstva se nameni 6% kupnine;
– za ustvarjanje gospodarske osnove za avtohtoni narodni skupnosti se nameni 2,5% kupnine ter
– za poravnavo obveznosti upravičencem po zakonu o denacionalizaciji se nameni 7% kupnine.
Sredstva kupnine, namenjena za sanacijo gospodarstva, spodbujanje in kreditiranje izvoza, investicije v javni sektor gospodarstva ter za ustvarjanje gospodarske osnove za avtohtoni narodni skupnosti, se zbirajo na posebnem računu pri ministrstvu, pristojnem za gospodarstvo, oziroma ministrstvu, pristojnem za ekonomske odnose in razvoj, ločeno od ostalih proračunskih sredstev.
Likvidnostne presežke sredstev na posebnih računih morata imeti pristojni ministrstvi iz prejšnjega odstavka do njihove namenske uporabe v državnih vrednostnih papirjih. Prihodki od upravljanja s prostimi denarnimi sredstvi se vplačujejo na posebna računa iz prejšnjega odstavka.

Sredstva iz prejšnjega člena se dodeljujejo kot povratna sredstva v obliki posojil.

Ne glede na določbo prejšnjega člena, so sredstva iz 7. člena tega zakona namenjena:
– plačilu vojne odškodnine, poravnavi obveznosti upravičencem po zakonu o popravi krivic, poravnavi obveznosti upravičencem po zakonu o denacionalizaciji in dodeljujejo kot nepovratna sredstva;
– za sanacijo podjetij in gospodarstva, lahko uporabijo tudi za kapitalske naložbe v podjetja, sredstva namenjena spodbujanju izvoza pa se lahko uporabijo tudi za kapitalsko naložbo v Slovensko izvozno družbo, družbo za zavarovanje in financiranje izvoza d.d.;
– poravnavi obveznosti upravičencem po zakonu o denacionalizaciji, zaradi vrnitve cerkve Sv. Jožefa v Ljubljani denacionalizacijskemu upravičencu v naravi, po sklepu Vlade Republike Slovenije uporabijo za nakup nadomestnih prostorov za “Filmski studio Viba film”.

Upravičenci iz 4. člena tega zakona oziroma ministrstvi iz 5. člena tega zakona morajo pri dodeljevanju posojil po tem zakonu upoštevati naslednje kriterije:
– ohranitev realne vrednosti dodeljenih sredstev;
– donosnost (profitabilnost) projekta, za katerega se dodeljujejo sredstva;
– finančno konstrukcijo projekta, za katerega se dodeljujejo sredstva (obseg lastnih sredstev pravne osebe namenjenih financiranju projekta, obseg in vrsta drugih virov financiranja);
– razvojna naravnanost projekta, za katerega se dodeljujejo sredstva (uvajanje novih tehnologij, inovacij, nastopanje na novih tržiščih, odpiranje novih delovnih mest);
– ekološka naravnanost projekta, za katerega se dodeljujejo sredstva (varčevanje z energijo, neonesnaževanje okolja);
– boniteta pravne osebe, kateri se dodeljujejo sredstva (sposobnost nuditi ustrezne inštrumente zavarovanja vračila dodeljenih sredstev).
Vlada, na predlog pristojnega ministrstva iz 5. člena tega zakona, določi merila, pogoje in postopek za dodeljevanje sredstev za posamezne namene iz tega zakona v okviru kriterijev iz prejšnjega odstavka.
Pri določanju meril in pogojev mora vlada določiti tudi pogoje, pod katerimi sodelujejo pri dodeljevanju posojil podjetja, ki so na Sklad Republike Slovenije za razvoj prenesla terjatve iz poslovanja v drugih republikah bivše Jugoslavije.

Dodelitev sredstev iz šeste, sedme, osme in devete alinee 7. člena tega zakona se opravi na podlagi javnega razpisa, ki se objavi najmanj enkrat letno.
Pristojni ministrstvi iz 5. člena tega zakona morata pred izdajo javnega razpisa predložiti vladi v potrditev polletni načrt porabe sredstev pridobljenih na podlagi tega zakona.
O višini zbranih sredstev ter njihovi uporabi morajo skladi oziroma ministrstvi iz 5. člena tega zakona poročati Državnemu zboru enkrat letno.

Za spodbujanje razvoja razvojno šibkih in razvojno nestabilnih območij (v nadaljnjem besedilu: uravnoteženega regionalnega razvoja) ter za ohranjanje poseljenosti slovenskega podeželja, se ustanovi sklad za regionalni razvoj in ohranitev poseljenosti slovenskega podeželja (v nadaljnjem besedilu: sklad).
Sklad je javnopravna oseba, ki posluje kot družba z omejeno odgovornostjo.
Firma sklada se glasi: sklad za regionalni razvoj in ohranitev poseljenosti slovenskega podeželja, d.o.o.
Sedež sklada je v Ribnici na Dolenjskem.
Ustanovitelj sklada je Republika Slovenija.

Dejavnost sklada je upravljanje, razpolaganje in usmerjanje sredstev, pridobljenih v procesu lastninskega preoblikovanja podjetij in drugih sredstev za poslovanje sklada.
S statutom sklada se podrobneje določijo dejavnosti iz prejšnjega odstavka, ki jih lahko opravlja sklad.

Sredstva za poslovanje sklada se zagotavljajo:
– iz sredstev, pridobljenih na podlagi tega zakona;
– z namenskimi donacijami domačih in tujih pravnih in fizičnih oseb;
– iz prihodkov, ustvarjenih z lastnim poslovanjem;
– iz drugih virov v skladu z zakonom.
Sklad zbrana sredstva v enakem deležu dodeljuje spodbujanju uravnoteženega regionalnega razvoja in ohranjanju poseljenosti slovenskega podeželja.

Osnovni kapital sklada znaša 1,500.000 tolarjev. Imetnik edinega poslovnega deleža ob ustanovitvi je Republika Slovenija.
Vplačilo osnovnega kapitala se opravi v 30 dneh po uveljavitvi tega zakona iz sredstev kupnine.

Dobiček, ki ga s svojim poslovanjem ustvari sklad se nameni spodbujanju uravnoteženega regionalnega razvoja in ohranjanju poseljenosti slovenskega podeželja, kakor tudi za povečanje osnovnega kapitala sklada. Razporeditev dobička določi statut sklada.

Naložbam za spodbujanje uravnoteženega regionalnega razvoja in za ohranjanje poseljenosti slovenskega podeželja sklad:
– dodeljuje kredite z ugodno obrestno mero;
– daje garancije za bančne kredite.

Sklad dodeljuje sredstva na podlagi javnega razpisa, ki ga razpiše najmanj enkrat letno. Pri izboru naložb za ohranjanje poseljenosti slovenskega podeželja upošteva sklad letni program dejavnosti celostnega razvoja slovenskega podeželja.
Podrobnejše pogoje za pridobitev in dodeljevanje sredstev, s katerimi upravlja in razpolaga sklad, določi sklad s pravilnikom.

Organi sklada so skupščina, upravni odbor, nadzorni odbor in direktor sklada.

Skupščina sklada:
– sprejme statut sklada;
– sprejme finančni načrt ter poslovno in naložbeno politiko sklada;
– sprejme pravilnik iz 18. člena tega zakona;
– sprejme letno poročilo o delovanju sklada;
– imenuje predsednika in člane upravnega odbora sklada;
– odloča o povečanju in zmanjšanju kapitala sklada;
– odloča o drugih zadevah, določenih s statutom sklada in zakonom.
Dokler je Republika Slovenija edini družbenik sklada opravlja vlogo skupščine sklada vlada.

Sklad upravlja upravni odbor, ki ima predsednika in šest članov. Predsednika in dva člana imenuje in razrešuje skupščina sklada iz vrst priznanih strokovnjakov s področja dejavnosti sklada, po enega člana iz ministrstva, pristojnega za ekonomske odnose in razvoj, in ministrstva, pristojnega za kmetijstvo in gozdarstvo; dva člana pa imenuje na predlog svetov občin iz razvojno šibkih in razvojno nestabilnih območij. Član upravnega odbora ne more biti direktor sklada.

Sklad ima nadzorni odbor, ki šteje pet članov in jih imenuje Državni zbor na predlog vlade.
Nadzorni odbor nadzira zakonitost dela organov in strokovne službe sklada, nadzira njegovo finančno poslovanje ter daje mnenje k letnemu poročilu direktorja sklada.
O svojih ugotovitvah nadzorni odbor najmanj enkrat letno poroča vladi in Državnemu zboru.

Sklad zastopa in njegovo poslovanje vodi direktor sklada, ki ga na podlagi javnega razpisa imenuje upravni odbor sklada.

Člani upravnega in nadzornega odbora ter delavci sklada ne smejo opravljati pridobitne dejavnosti, ki bi bile povezane z njihovo funkcijo ali službo pri skladu.

Sklad ima statut, v katerem so podrobneje določene zlasti:
– dejavnosti in področje delovanja sklada;
– notranja organizacija in način poslovanja sklada;
– naložbena politika sklada;
– pristojnosti upravnega odbora, način sklicevanja sej ter način odločanja upravnega odbora;
– pravice, odgovornosti in obveznosti direktorja sklada ter delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi;
– mandat direktorja in delavcev s posebnimi pooblastili;
– druga pomembnejša vprašanja v zvezi s poslovanjem sklada.

Nadzor nad poslovanjem sklada ter revidiranje računovodskih izkazov sklada opravlja Računsko sodišče Republike Slovenije v skladu z določbami zakona o računskem sodišču (Uradni list RS, št. 48/94).

Če zakon ne določa drugače, se kot kupnina štejejo sredstva pridobljena od dneva uveljavitve zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij oziroma zakona o privatizaciji pravnih oseb v lasti sklada Republike Slovenije za razvoj in obveznostih Agencije Republike Slovenije za prestrukturiranje in privatizacijo.

Sklad Republike Slovenije za razvoj mora v roku 30 dni po uveljavitvi tega zakona opraviti obračun pridobljenih sredstev iz naslova kupnine do dneva uveljavitve tega zakona ter nakazati navedena sredstva v proračun.

Do konstituiranja sklada opravljata pristojnosti tega sklada v zvezi z dodelitvijo sredstev, ki mu pripadajo po tem zakonu, skupno ministrstvo, pristojno za ekonomske odnose in razvoj, in ministrstvo, pristojno za kmetijstvo in gozdarstvo.

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.