Na podlagi prvega odstavka 27. člena zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93) in 26. člena zakona o Vladi Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 4/93) izdaja Vlada Republike Slovenije
U R E D B O
o hrupu v naravnem in življenjskem okolju
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Z namenom varstva naravnega in življenjskega okolja pred hrupom ta uredba določa:
– mejne vrednosti ravni hrupa v naravnem in življenjskem okolju,
– način določanja in vrednotenja ravni hrupa,
– ukrepe za zmanjševanje in preprečevanje čezmernega hrupa.
Določbe te uredbe veljajo za zunanji hrup, ki ga v posameznih območjih naravnega in življenjskega okolja povzročajo stalne ali občasne emisije hrupa enega ali več virov obremenjevanja okolja s hrupom, če za posamezne vire obremenitve okolja s hrupom (v nadaljevanju: vir hrupa) poseben predpis posameznih vprašanj ne ureja drugače.
2. člen
Določbe te uredbe ne veljajo, kadar je hrup posledica dejavnosti, s katero se ob naravnih ali drugih nesrečah preprečuje nastanek večje materialne škode ali nevarnosti za ljudi ali okolje ali odpravljajo njihove posledice.
3. člen
Pojmi imajo po tej uredbi naslednji pomen:
1. Hrup je vsak zvok, ki v naravnem in življenjskem okolju vzbuja nemir, moti človeka in škoduje njegovemu zdravju ali počutju ali škodljivo vpliva na okolje.
2. Vir hrupa je objekt ali naprava, katerega uporaba ali obratovanje povzroča v okolju stalen ali občasen hrup, in je predvsem:
– industrijski, obrtni ali drug proizvodni objekt ali naprava, objekt ali naprava v kmetijstvu in gozdarstvu,
– cestna in železniška infrastruktura, parkirna hiša ali odprto parkirišče,
– letališče ali helikoptrsko vzletišče,
– strelišče ali poligon za uničevanje neeksplodiranih ubojnih sredstev,
– poligon za potrebe zaščite in reševanja,
– objekt za športne ali druge javne prireditve,
– gostinski ali zabaviščni lokal, ki uporablja zvočne naprave,
– zvonovi in druge nepremične samostojne zvočne naprave,
– odprto ali prekrito gradbišče,
– avtodromi, vrtiljaki, športna strelišča in podobni zabaviščni objekti in naprave.
Vir hrupa je tudi javna prireditev, javni shod in vsaka uporaba zvočnih ali drugih naprav, ki povzroča hrup, če se odvija na javnem kraju, na prostem ali v objektu, ki za takšne dejavnosti sicer ni namenjen.
3. Obstoječi vir hrupa je vir hrupa, ki je bil v uporabi ali je obratoval na dan uveljavitve te uredbe ali za katerega je bilo skladno s predpisi pred uveljavitvijo te uredbe pridobljeno gradbeno dovoljenje.
4. Rekonstrukcija vira hrupa je vsak poseg v vir hrupa, s katerim se spremenijo tehnološke značilnosti, način uporabe ali obratovanja vira ali njegove zmogljivosti. Če se s posegom spremeni namembnost vira, gre za nov vir hrupa.
5. Ukrepi varstva pred hrupom so ukrepi, namenjeni zmanjšanju emisije hrupa iz vira ali ukrepi za zmanjšanje širjenja hrupa v okolje in so predvsem:
– tehnični in konstrukcijski ukrepi ter ukrepi, povezani z načinom obratovanja ali uporabe vira hrupa,
– ukrepi usmerjanja, porazdelitve ali omejevanja prometa, povezanega z virom hrupa,
– ukrepi prostorskega in konstrukcijskega preprečevanja širjenja hrupa,
– zvočna izolacija oken ob omogočenem zračenju, zvočna izolacija fasadnih ali obodnih elementov varovanih prostorov v primerih, določenih s to uredbo.
6. Varovani prostori so tisti prostori v zgradbah, kjer se opravljajo vzgojnovarstvene, izobraževalne, zdravstvene in podobne dejavnosti, stanovanjski prostori in drugi prostori v zgradbah, v katerih se ljudje zaradi dela ali počitka zadržujejo pogosto in daljši čas.
7. Imisija hrupa je raven hrupa L na določenem kraju imisije v zunanjem okolju, ki je posledica učinkov enega ali več virov hrupa (v nadaljevanju: raven hrupa) ter se izraža v decibelih dBA in je definirana z enačbo
L = 20.log (p(t)/p(o)) ,
kjer je
p(t) - tlak zvočnega valovanja na kraju imisije
p(o) - referenčni zvočni tlak p(o) = 20 μPa.
8. Konična raven hrupa L(1) je tista vrednost ravni hrupa L, ki je presežena v trajanju 1 % vsega časovnega intervala meritve t(0) (v nadaljevanju: konična raven).
9. Ekvivalentna raven hrupa L(eq) je za določen časovni interval t(0) izračunana stalna raven hrupa, ki je po energiji zvočnega valovanja enaka energiji izmerjenega hrupa (v nadaljevanju: ekvivalentna raven), izračuna pa se po enačbi:
kjer je
L(t) - izmerjena raven hrupa in
T(0) - časovni interval, na katerega se ekvivalentna raven nanaša.
10. Ocenjena raven hrupa L(r,TN) je na celoštevilčno vrednost zaokrožena ocena povprečne ravni hrupa za čas trajanja izbranega obdobja TN (v nadaljevanju: ocenjena raven) in se izračuna iz več časovno zaporednih ocen za povprečno raven L(r,i) na podlagi meritev značilnih obremenitev okolja s hrupom na kraju imisije po enačbi:
kjer je:
L(r,i)=L(eq,i)+K(1,i)+K(2,i) - ocena povprečne ravni, izračunana za čas i-te meritve obremenitve okolja zaradi hrupa;
L(eq,i) - ekvivalentna raven, izračunana v časovnem obdobju poteka i-te meritve;
K(1,i) in K(2,i) - popravka v izračunu ocene povprečne ravni L(r,i) zaradi izrazitih impulzov in poudarjenih tonov;
T(0,i) - časovni interval i-te meritve za izračun ekvivalentne ravni L(eq,i), ki je enak času trajanja značilne obremenitve;
TN - čas trajanja dnevnega obdobja, za katerega velja izračun ocenjene ravni hrupa L(r,TN).
11. Dnevna raven hrupa L(d) je ocenjena raven za obdobje od 6. do 22. ure (v nadaljevanju: dnevna raven).
12. Nočna raven hrupa Ln je ocenjena raven za obdobje od 22. do 6. ure (v nadaljevanju: nočna raven).
13. Izraziti impulzi so lastnost hrupa, če v časovnem intervalu t(0) povprečna raven hrupa L(AI,pov), ki je merjena z dinamično nastavitvijo merilnika na “I” (impulz), za več kot 2 dBA presega ekvivalentno raven L(eq,i) za isto časovno obdobje.
14. Povprečna raven v hrupa L(AI,pov) je za določeno časovno obdobje t(0) časovno povprečje ravni hrupa, ki je izmerjena z dinamično nastavitvijo merilnika hrupa na “I” (impulz). Izračuna se po enačbi:
kjer je:
t(0) - časovno obdobje meritve hrupa, ki je enak času trajanja značilne obremenitve okolja s hrupom z izrazitimi impulzi;
L(AI)(t) - s filtrom “A” in z dinamično nastavitvijo merilnika na “I” (impulz) izmerjena raven hrupa.
15. Poudarjeni toni so tisti toni v frekvenčnem spektru hrupa, katerih ravni za najmanj 5 dBA presegajo ravni hrupa obeh sosednjih oktavnih pasov slišnega frekvenčnega spektra hrupa.
16. Raven ozadja L(ozadje) je tista raven hrupa na kraju imisije, ki je presežena v trajanju 99 % vsega dnevnega obdobja TN, za katerega se izračunava ocenjena raven hrupa L(r,TN).
17. Mejna vrednost ravni hrupa je vrednost ravni hrupa, določena s to uredbo za posamezno območje naravnega ali življenjskega okolja za dnevni in nočni čas glede na občutljivost območja za učinke hrupa, na podlagi katere se določa čezmerna obremenitev s hrupom in je:
– mejna vrednost imisije hrupa za območje (v nadaljevanju: mejna raven),
– mejna vrednost imisije hrupa za posamezni vir hrupa (v nadaljevanju: mejna raven za vir hrupa) ali
– kritična vrednost imisije hrupa za območje (v nadaljevanju: kritična raven).
4. člen
Stopnje varstva pred hrupom, določene glede na občutljivost posameznega območja naravnega ali življenjskega okolja (v nadaljevanju: območje) za učinke hrupa, so:
– I. stopnja varstva pred hrupom za območje, ki potrebuje povečano varstvo pred hrupom, to je naravno območje, namenjeno turizmu in rekreaciji, neposredna okolica bolnišnic, zdravilišč in okrevališč ter območje naravnih parkov (v nadaljevanju: I. območje);
– II. stopnja varstva pred hrupom za območje, kjer ni dopusten noben poseg v okolje, ki je moteč zaradi povzročanja hrupa, to je območje, ki je primarno namenjeno bivanju oziroma zgradbam z varovanimi prostori, čisto stanovanjsko območje, okolica objektov vzgojnovarstvenega in izobraževalnega programa ter programa osnovnega zdravstvenega varstva, območje igrišč ter javnih parkov, javnih zelenih in rekreacijskih površin (v nadaljevanju: II. območje);
– III. stopnja varstva pred hrupom za območje, kjer je dopusten poseg v okolje, ki je manj moteč zaradi povzročanja hrupa, to je trgovsko-poslovno-stanovanjsko območje, ki je hkrati namenjeno bivanju oziroma zgradbam z varovanimi prostori in obrtnim ter podobnim proizvodnim dejavnostim (mešano območje), območje, namenjeno kmetijski dejavnosti ter javno središče, kjer se opravljajo upravne, trgovske, storitvene ali gostinske dejavnosti (v nadaljevanju: III. območje);
– IV. stopnja varstva pred hrupom za območje, kjer je dopusten poseg v okolje, ki je lahko bolj moteč zaradi povzročanja hrupa, to je območje brez stanovanj, namenjeno industrijski ali obrtni ali drugi podobni proizvodnji, transportni, skladiščni ali servisni dejavnosti ter hrupnejšim komunalnim dejavnostim (v nadaljevanju: IV. območje).
II. MEJNE VREDNOSTI RAVNI HRUPA
5. člen
Mejne dnevne in nočne ravni za posamezna območja so določene v tabeli 1.
Tabela 1
----------------------------------------------------------------
Območje naravnega ali Mejne ravni (dBA)
življenskega okolja nočna raven L(n) dnevna raven L(d)
----------------------------------------------------------------
IV. območje 70 70
III. območje 50 60
II. območje 45 55
I. območje 40 50
----------------------------------------------------------------
Kritične dnevne in nočne ravni za posamezna območja so določene v tabeli 2.
Tabela 2
----------------------------------------------------------------
Območje naravnega ali Kritične ravni (dBA)
življenjskega okolja nočna raven L(n) dnevna raven L(d)
----------------------------------------------------------------
IV. območje 70 80
III. območje 59 69
II. območje 53 63
I. območje 47 57
----------------------------------------------------------------
Mejne dnevne in nočne ravni za posamezni vir hrupa v posameznem območju so določene v tabeli 3.
Tabela 3
----------------------------------------------------------------
Območje naravnega ali Mejne ravni za vir hrupa (dBA)
življenjskega okolja nočna raven L(n) dnevna raven L(d)
----------------------------------------------------------------
IV. območje 68 68
III. območje 48 58
II. območje 42 52
I. območje 37 47
----------------------------------------------------------------
Mejne nočne ravni, določene v tabelah 1, 2 in 3 veljajo za I. in II. območje ob nedeljah in praznikih tudi kot mejne dnevne ravni.
Na meji med IV. in katerimkoli preostalim območjem ne smejo biti presežene mejna in kritična raven ter mejna raven za vir hrupa, ki veljajo za območje, ki meji s IV. območjem.
Na meji med drugimi območji z različno stopnjo varstva pred hrupom se mejna vrednost ravni hrupa določa zvezno z enačbo:
L1 = L2 - 5.log(1+S) (dBA)
kjer je:
L1 - mejna ali kritična raven ali mejna raven za vir hrupa na območju zveznega prehoda z območja z večjo vrednostjo v območje z manjšo vrednostjo;
S - v metrih izražena pravokotna oddaljenost med črto stikanja obeh območij in krajem imisije na območju z manjšo vrednostjo;
L2 - večja mejna ali kritična raven ali mejna raven za vir hrupa.
6. člen
Mejne konične ravni za posamezna območja so določene v tabeli 4.
Tabela 4
----------------------------------------------------------------
. Mejna konična raven hrupa L1 (dBA)
Območje naravnega in nočni čas dnevni čas
življenjskega okolja od 22. do 6. od6. do 22.
----------------------------------------------------------------
IV. območje 90 90
III. območje 70 85
II. območje 65 75
I. območje 60 75
----------------------------------------------------------------
7. člen
Če je hrup posledica uporabe ali obratovanja enega ali več obstoječih prometnih infrastrukturnih objektov ali naprav, dnevna in nočna raven, ki sta izračunani iz ravni hrupa za celotno obremenitev območja, ne smeta presegati kritične ravni, določene v tabeli 2 v 5. členu te uredbe tudi če posamezni vir presega mejno raven za vir hrupa.
Če je hrup posledica uporabe ali obratovanja enega ali več obstoječih virov hrupa, ki niso prometni infrastrukturni objekti ali naprave, dnevna in nočna raven, ki sta izračunani iz ravni hrupa za celotno obremenitev območja, ne sme presegati mejne ravni, določene v tabeli 1 v 5. členu te uredbe, tudi če posamezni vir ne presega mejne ravni za vir hrupa.
Če je hrup posledica uporabe ali obratovanja obstoječih virov hrupa, med katerimi so tudi prometni infrastrukturni objekti ali naprave, dnevna in nočna raven, ki sta izračunani iz ravni hrupa za celotno obremenitev območja, ne sme presegati kritične ravni, določene v tabeli 2 v 5. členu te uredbe, pri tem pa za hrup, ki je posledica obstoječih virov, ki niso prometni infrastrukturni objekti ali naprave, veljajo določbe prejšnjega odstavka.
III. DOLOČANJE IN VREDNOTENJE RAVNI HRUPA
8. člen
Celotna obremenitev območja s hrupom se ugotavlja tako, da se na podlagi meritev ravni hrupa na kraju imisije kot posledice emisije vseh virov hrupa skupaj izračunata dnevna in nočna raven.
Obremenitev območja s hrupom kot posledice emisije posameznega vira hrupa se ugotavlja tako, da se na podlagi meritev ravni hrupa na mestu imisije izračunajo dnevna in nočna raven ter ekvivalentne in konične ravni, pri čemer morajo meritve potekati ob izključitvi vseh preostalih virov hrupa.
Obremenitev območja s hrupom zaradi javne prireditve, javnega shoda ali uporabe zvočnih ali drugih naprav, ki povzročajo hrup, se ugotavlja z izračunom ekvivalentne ravni za čas njihovega trajanja.
Ravni hrupa iz prejšnjih odstavkov se določajo in vrednotijo na način iz priloge 1, ki je sestavni del te uredbe.
9. člen
Celotna obremenitev območja s hrupom je čezmerna, če dnevna ali nočna raven presega mejno raven, določeno v tabeli 1 v 5. členu te uredbe.
Dnevna in nočna raven iz prejšnjega odstavka se izračunata na način, določen v prilogi 2, ki je sestavni del te uredbe.
10. člen
Vir hrupa povzroča na kraju imisije čezmerno obremenitev, če:
– za katerokoli meritev konična raven hrupa presega mejno konično raven, določeno v tabeli 4 v 6. členu te uredbe, ali
– dnevna ali nočna raven presega mejno raven za vir hrupa, določeno v tabeli 3 v 5. členu te uredbe.
11. člen
Javna prireditev, javni shod ali vsaka uporaba zvočnih ali drugih naprav, ki povzročajo hrup, ki traja manj kot 3 ure, povzroča čezmerno obremenitev s hrupom, če ekvivalentna raven za čas trajanja prireditve presega kritično raven, določeno v tabeli 2 v 5. členu te uredbe.
Javna prireditev, javni shod ali vsaka uporaba zvočnih ali drugih naprav, ki povzročajo hrup, ki traja 3 ure ali več, povzroča čezmerno obremenitev s hrupom, če ekvivalentna raven za čas trajanja prireditve presega mejno raven, določeno v tabeli 1 v 5. členu te uredbe.
IV. UKREPI ZA PREPREČEVANJE IN ZMANJŠEVANJE HRUPA
12. člen
Novi posegi v okolje in rekonstrukcije objektov in naprav ne smejo povzročiti čezmerne obremenitve s hrupom v območju, kjer predpisane mejne ravni niso presežene.
Novi posegi v okolje in rekonstrukcije objektov in naprav ne smejo povzročiti povečanja obremenitve s hrupom v območju, kjer je obremenitev s hrupom čezmerna.
Kadar bi ukrepi varstva pred hrupom, potrebni za izpolnitev pogojev iz prejšnjih odstavkov tega člena, povzročili degradacijo naravnih vrednot ali večjo poškodbo naravnega okolja ali bi njihova izvedba povečala stroške investicije za več kot 15%, lahko nov prometni infrastrukturni objekt ali naprava ali njegova rekonstrukcija povzroči prekoračitev mejne ravni, določene v tabeli 1 v 5. členu te uredbe, največ za 5 dBA ali povečanje čezmerne obremenitve območja največ za 5 dBA.
13. člen
Nov objekt ali naprava in objekt ali naprava v rekonstrukciji, ki je vir hrupa, mora za pridobitev dovoljenja za poseg v prostor ali za spremembo namembnosti ali priglasitev del izpolnjevati te pogoje:
– raven hrupa, ki je posledica uporabe ali obratovanja vira, ne sme presegati predpisane mejne ravni za vir hrupa,
– zagotovljeni morajo biti ukrepi varstva pred hrupom za preprečevanje ali zmanjšanje ravni hrupa kot posledice uporabe ali obratovanja vira na najmanjšo možno mero,
– zagotovljeni morajo biti ukrepi varstva pred hrupom, tako da zaradi povečanega cestnega in železniškega prometa kot posledice uporabe ali obratovanja vira niso prekoračene mejne ravni, določene v tabeli 1 v 5. členu te uredbe.
Pri izbiri ukrepov varstva pred hrupom iz prejšnjega odstavka imajo prednost ukrepi zmanjševanja emisije hrupa pri njenem izvoru pred ukrepi preprečevanja širjenja hrupa v okolju.
Sestavni del vloge za pridobitev dovoljenja ali priglasitev iz prvega odstavka tega člena je strokovna ocena obremenitve okolja s hrupom kot posledice uporabe ali obratovanja vira hrupa in predvidenih ukrepov varstva pred hrupom.
Strokovno oceno iz prejšnjega odstavka lahko izdela pravna ali fizična oseba, pooblaščena na podlagi zakona za izdelavo poročil o vplivih na okolje.
Določbe tretjega in četrtega odstavka tega člena ne veljajo za posege, pri katerih se skladno z zakonom presojajo vplivi na okolje.
14. člen
Če se na podlagi tretjega odstavka 12. člena te uredbe za prometni infrastrukturni objekt ali napravo dovoli prekoračitev predpisane mejne ravni ali povečanje čezmerne obremenitve območja, ministrstvo, pristojno za varstvo okolja, ob izdaji okoljevarstvenega soglasja naloži investitorju zagotovitev zvočne izolacije na obstoječih zgradbah z varovanimi prostori, ki so zaradi čezmernega hrupa prizadeti, in lastnikom teh zgradb dopustitev njene izvedbe.
Če je zaradi obstoječega vira hrupa iz 7. člena te uredbe obremenitev območja s hrupom čezmerna, ministrstvo, pristojno za varstvo okolja, zagotovitev ukrepov zvočne izolacije iz prejšnjega odstavka naloži lastniku ali upravljavcu tega vira, lastnikom zgradb pa dopustitev njene izvedbe.
Ukrepi zvočne izolacije na zgradbi niso obvezni:
– kadar ministrstvo, pristojno za kulturo, potrdi, da ima zgradba lastnosti kulturnega spomenika in bi bili takšni ukrepi neprimerni,
– kadar bo v treh letih zgradba, na katero se ukrep nanaša, porušena ali se bo spremenila njena namembnost, tako da v njej ne bo več varovanih prostorov.
15. člen
Ukrepi zvočne izolacije iz prejšnjega člena morajo zagotoviti takšno zvočno izolacijo R’w, da je najmanj enaka vrednosti, ki jo za v posameznem območju dovoljeno raven hrupa določa tabela 5.
Tabela 5
----------------------------------------------------------------
Za posamezno območje Zvočna izolacija
dovoljena raven hrupa (dBA) R’(w) (dB)
nočni čas dnevni čas
----------------------------------------------------------------
do 60 do 65 30
med 60 in 70 med 65 in 75 35
več kot 70 več kot 75 40
----------------------------------------------------------------
Stroški ukrepov zvočne izolacije iz prejšnjega člena so breme investitorja ali lastnika ali upravljavca vira hrupa. Stroške vzdrževanja plača lastnik zgradbe.
Zvočna izolacija oken in njim pripadajočih gradbenih elementov se določa skladno s standardoma:
– ISO 140, Merjenje zvočne izolacije zgradb in gradbenih elementov, od 1. do 10. dela, 1991;
– ISO 717, Ocenjevanje zvočne izolacije zgradb in gradbenih elementov, 1., 2. in 3. del, 1982.
16. člen
Lastnik ali upravljavec vira hrupa je dolžan skladno s predpisi o obratovalnem monitoringu izvajati prve in občasne meritve ravni hrupa kot posledice obremenitve območja s hrupom iz vira.
Ministrstvo, pristojno za varstvo okolja, lahko lastniku ali upravljavcu iz prejšnjega odstavka dovoli, da občasnih meritev ravni hrupa ni treba izvajati, če na podlagi rezultatov meritev ali podatkov o tehnoloških, obratovalnih in drugih elementih, pomembnih za ugotavljanje obremenitve območja s hrupom ugotovi, da je vir hrupa na podlagi določb točke a v prilogi 1 te uredbe nepomemben.
17. člen
V območju, kjer je prekoračena mejna raven, se lahko rekonstrukcija zgradbe z varovanimi prostori dovoli le, če je z gradbenimi ali drugimi tehničnimi ukrepi zagotovljeno tudi varstvo zgradbe pred hrupom ali če je mogoče varovane prostore v njej razporediti tako, da v njih niso presežene vrednosti za zvočno izolacijo, določene v 15. členu te uredbe.
Stroški ukrepov iz prejšnjega odstavka bremenijo investitorja zgradbe.
18. člen
V postopku za priglasitev ali izdajo dovoljenja za javni shod ali javno prireditev pristojni organ odloči tudi o dopustnosti in načinu uporabe zvočnih ali drugih naprav, ki povzročajo hrup, tako da prireditev ali shod ne povzroča čezmernega hrupa.
19. člen
V I., II. in III. območju sta uporaba kosilnic, škropilnic, žag in drugih naprav z motorji na notranje izgorevanje, vrtalnih in brusilnih strojev, kladiv in žag ter izvajanje drugih hrupnih vrtnih in hišnih opravil, ki povzročajo v okolju visoke ravni hrupa, dovoljena od ponedeljka do sobote med 8. in 19. uro.
Uporaba naprav in izvajanje opravil iz prejšnjega odstavka sta prepovedana tudi na praznik, če je dela prost dan.
Omejitve iz prejšnjih odstavkov ne veljajo za opravljanje nujnih vzdrževalnih del.
Omejitve iz prvega in drugega odstavka tega člena ne veljajo v III. območju za opravila, povezana s kmetijsko dejavnostjo.
20. člen
Vožnja vozil na motorni pogon brez delujočih glušnikov je prepovedana.
V. NADZOR
21. člen
Nadzor nad izvajanjem te uredbe opravljajo inšpektorji, pristojni za varstvo okolja, nadzor nad izvajanjem 19. in 20. člena te uredbe pa tudi policija.
VI. KAZENSKE DOLOČBE
22. člen
Z denarno kaznijo najmanj 200.000 SIT se kaznuje za prekršek gospodarska družba ali druga pravna oseba ali posameznik, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti:
– če ne izvede prvih meritev ali ne izvaja občasnih meritev skladno s prvim odstavkom 16. člena te uredbe.
Z denarno kaznijo najmanj 50.000 SIT se kaznuje za prekršek iz prejšnjega odstavka tudi odgovorna oseba gospodarske družbe ali druge pravne osebe.
23. člen
Z denarno kaznijo 5.000 SIT, ki se izterja na kraju samem, se kaznuje za prekršek fizična oseba, če:
– uporablja kosilnico, škropilnico, žago ali drugo napravo z motorjem na notranje izgorevanje, vrtalni ali brusilni stroj, kladivo ali žago ali izvaja drugo hrupno vrtno ali hišno opravilo v nasprotju s prvim in drugim odstavkom 19. člena,
– vozi vozilo na motorni pogon brez delujočih glušnikov v nasprotju z 20. členom te uredbe.
Osebe iz 21. člena te uredbe izterjajo denarno kazen za prekrške, določene v prejšnjem odstavku.
VII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
24. člen
Povzročitelji čezmerne obremenitve morajo obstoječe vire hrupa razen prometnih infrastrukturnih objektov in naprav prilagoditi zahtevam 7. člena te uredbe v treh letih od uveljavitve te uredbe.
Povzročitelji čezmerne obremenitve morajo obstoječe prometne infrastrukturne objekte in naprave prilagoditi zahtevam 7. člena te uredbe v štirih letih od uveljavitve te uredbe.
25. člen
Do uveljavitve predpisa o vrstah posegov v okolje, za katere je presoja vplivov na okolje obvezna, je organ, pristojen za izdajo dovoljenja iz prvega odstavka 13. člena te uredbe, dolžan zahtevati od ministrstva, pristojnega za varstvo okolja, da odloči o potrebnosti ukrepov zvočne izolacije iz 14. člena te uredbe v teh primerih:
– avtoceste, magistralne, regionalne in lokalne ceste,
– hitre proge, glavne proge I. in II. reda ter regionalne železniške proge,
– letališča s pripadajočimi objekti.
Do uveljavitve predpisa iz prejšnjega odstavka je strokovna ocena obremenitve okolja s hrupom iz tretjega odstavka 13. člena sestavni del vloge za dovoljenje ali priglasitev za vse objekte in naprave iz prvega odstavka 13. člena te uredbe.
26. člen
Do določitve pooblaščenih pravnih in fizičnih oseb za izdelavo poročil o vplivih na okolje, lahko strokovne ocene iz 13. člena te uredbe izdelujejo strokovne organizacije, ki imajo pooblastilo za opravljanje meritev hrupa v naravnem in bivalnem okolju.
27. člen
Do izdaje predpisa o obratovalnem monitoringu za hrup se za meritve ravni hrupa iz 16. člena te uredbe uporabljajo določbe pravilnika za izvajanje meritev maksimalno dovoljenih ravni hrupa v bivalnem in naravnem okolju (Uradni list SRS, št. 19/77), če niso v nasprotju z določbami te uredbe.
28. člen
Z dnem uveljavitve te uredbe prenehajo veljati:
– odlok o maksimalno dovoljenih ravneh hrupa za posamezna območja naravnega in bivalnega okolja ter za bivalne prostore (Uradni list SRS, št. 29/80), razen v delih, ki urejajo dovoljene ravni hrupa v prostorih, občutljivih za hrup,
– navodilo za izdelavo sanacijskih programov na območjih, kjer so presežene kritične vrednosti hrupa (Uradni list SRS, št. 4/85).
Z dnem uveljavitve te uredbe se preneha uporabljati določbe 16., 18. in 19. člena zakona o varstvu pred hrupom v naravnem in bivalnem okolju (Uradni list SRS, št. 15/76).
29. člen
Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 353-04/95-1/1-8
Ljubljana, dne 13. julija 1995.
Vlada Republike Slovenije
dr. Janez Drnovšek l. r.
Predsednik
PRILOGA 1
DOLOČANJE IN VREDNOTENJE RAVNI HRUPA
a) Vpliv ozadja
Pri ugotavljanju obremenitve območja s hrupom zaradi emisije
posameznega vira hrupa se vpliv ozadja med trajanjem emisije
upošteva na naslednji način:
- izmerjena raven hrupa se šteje v celoti kot posledica emisije
vira, kadar je raven ozadja najmanj za 10 dBA nižja;
- če je razlika med izmerjeno ravnijo hrupa in ravnijo ozadja med
3 in 10 dBA, se določi raven hrupa Lvir, ki je posledica emisije
obravnavanega vira, po enačbi:
Vir hrupa je nepomemben za obremenitev območja s hrupom, če je
razlika med izmerjeno ravnijo hrupa in ravnijo ozadja manjša od 3
dBA.
b) Kraj meritve
Kraj meritve imisije hrupa je treba izbrati na sredini
nepozidanega in proti viru hrupa odprtega prostora v višini 2 m
od tal in najmanj 3,5 m od protihrupnih ograd, fasad zgradb ali
drugih odbojnih površin.
Če je kraj meritve imisije pred fasado zgradbe v višjem
nadstropju in ni mogoče zagotoviti oddaljenosti merilnega kraja
od odbojnih površin iz prejšnjega odstavka, je treba hrup meriti
zunaj zgradbe 0,5 m pred odprtim oknom na njegovi sredini.
c) Čas meritve
Časovno obdobje meritve ravni hrupa je enako času trajanja
značilne obremenitve iz vira, katerega vpliv na raven hrupa
ugotavljamo, in je daljši od ene minute.
d) Izraziti impulzi
Kadar so za hrup značilni izraziti impulzi, je treba zaradi
njihovega vpliva na oceno povprečne ravni Lr,i, izračunane za čas
meritve obremenitve okolja zaradi hrupa, upoštevati popravek K1i,
ki se izračuna po enačbi:
K1,i = LAI,pov - Leq,i
kjer sta:
LAI,pov - povprečna raven hrupa, ki je izračunana iz meritev
hrupa z dinamično nastavitvijo merilnika na "I" (impulz);
Leq,i - ekvivalentna raven Leq,i, izračunana v časovnem
intervalu i-te meritve.
Popravka K1,i v izračunu ocene povprečne ravni ne upoštevamo, če
je njegova vrednost manjša od 2 dBA.
e) Poudarjeni toni
Kadar so v frekvenčnem spektru hrupa poudarjeni toni, je treba
zaradi njihovega vpliva na izračun ocene povprečne ravni Lr,i
upoštevati popravek K2,i, določen v tabeli 6.
Vrednost popravka K2,i je odvisna od razlike med ravnijo hrupa
poudarjenega tona in največjo ravnijo hrupa enega od obeh
sosednjih oktavnih pasov ter od števila poudarjenih tonov v
frekvenčnem spektru hrupa.
Tabela 6.
-----------------------------------------------------------------
a) Razlika Delta (dB): (raven poudarjenega tona)-
(raven sosednjih oktavnih pasov) Popravek
b) Število poudarjenih tonov K2,i(dBA)
-----------------------------------------------------------------
5 < razlika Delta < 10 število poudarjenih
tonov > = 1 2
10 < = razlika Delta < 20 število poudarjenih
tonov = 1 4
20 < = razlika Delta število poudarjenih
tonov = 1 6
10 < = razlika delta število poudarjenih
tonov > 1 6
-----------------------------------------------------------------
f) Izračun dnevne in nočne ravni
Ocenjeno raven je treba izračunati za ta časovna obdobja dneva:
- T1=12 h za dnevni čas od 7. do 19. ure;
- T2=4 h za dnevni čas od 6. do 7. ure in od 19. do 22. ure;
- T3=8 h za nočni čas od 22. do 6. ure;
- T4=1 h za najbolj hrupno uro v nočnem času med 22. in 6. uro,
običajno za uro med 22. in 23. ali med 5. in 6. uro.
Dnevna raven se izračuna po enačbi:
kjer sta:
Lr,T1 in Lr,T2 - ocenjeni ravni za časovni obdobji dneva T1 in
T2.
Nočna raven se izračuna po enačbi:
Ln = Lr,T3 ,
kjer je:
Lr,T3 - ocenjena raven za časovno obdobje dneva T3.
Če je izračun ocenjene ravni za časovno obdobje dneva T4 za več
kot 4 dBA večji od ocenjene ravni za časovno obdobje dneva T3, je
nočna raven enaka:
Ln = Lr,T4 ,
kjer je:
Lr,T4 - ocenjena raven za časovno obdobje dneva T4.
PRILOGA 2
IZRAČUN DNEVNE IN NOČNE RAVNI ZA POSAMEZNO OBMOČJE
Dnevno in nočno raven za posamezno območje se izračuna kot
celotno obremenitev zaradi vseh virov hrupa in ozadja iz
ocenjenih ravni Lr,TN, določenih za posamezno časovno obdobje TN.
Dnevno raven se izračuna po enačbi:
na podlagi določb za izračun dnevne in nočne ravni iz priloge 1
te uredbe, točka f, kjer je Lr,TN,celotna ocenjena raven celotne
obremenitve posameznega območja, izračunana po enačbi:
Lr,TN,celotna=10.log(100,1.Lr,TN,1+100,1.Lr,TN,2+100,1.Lr,TN,3...+100,1.Lozadje)
Označbe z indeksi 1, 2, 3 ... se nanašajo na ocenjene ravni hrupa
vsakega od različnih virov hrupa, ki prispevajo k celotni
obremenitvi posameznega območja s hrupom.
