Na podlagi prvega odstavka 36. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 6/94 – odločba US RS št. 45/94 in Uradni list RS, št. 57/94 in 14/95) ter 3. alinee 20., 28. in 94. člena statuta Občine Bled (Uradni list RS, št. 22/95) je Občinski svet občine Bled na 7. seji dne 22. 6. 1995 sprejel
P O S L O V N I K
Občinskega sveta občine Bled
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
S tem poslovnikom se v skladu s statutom Občine Bled in drugimi predpisi ureja organizacija in način dela občinskega sveta občine Bled (v nadaljnjem besedilu: svet).
Drugi organi občine delajo po tem poslovniku, lahko pa si v skladu s tem poslovnikom predpišejo svoj poslovnik.
2. člen
Delo sveta je javno.
Javnost se izključi samo v primeru, če zaradi splošnih koristi ali varovanja interesov posameznika tako odloči občinski svet.
II. KONSTITUIRANJE OBČINSKEGA SVETA
3. člen
Prvo sejo občinskega sveta skliče župan po njegovi izvolitvi v skladu z zakonom.
Zaradi priprave na prvo sejo sveta lahko župan pred sejo skliče predsednike odborov političnih strank, ki so zastopane v svetu.
Prvo sejo sveta vodi do izvolitve predsednika najstarejši član sveta.
Na njegov predlog lahko svet odloči, da vodi prvo sejo drug član sveta.
4. člen
Občinski svet imenuje najprej komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.
Komisija ima predsednika in štiri člane.
Komisiji se predloži poročilo občinske volilne komisije o izidu volitev, potrdila o izvolitvi članov sveta in župana ter morebitne pritožbe kandidatov ali predstavnikov kandidatur oziroma list kandidatov.
5. člen
Svet potrdi mandate članov sveta in župana na predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, potem ko dobi poročilo te komisije o pregledu potrdil o izvolitvi in o morebitnih pritožbah kandidatov ali predstavnikov kandidatur oziroma list kandidatov.
Svet potrdi mandate, ki niso sporni, v celoti, o vsakem spornem mandatu pa odloča posebej.
Član sveta, katerega mandat je sporen, ne sme glasovati o potrditvi svojega mandata.
III. VOLITVE, IMENOVANJA IN RAZREŠITVE
1. Splošne določbe
6. člen
Volitve in imenovanja iz pristojnosti občinskega sveta se opravijo po določbah tega poslovnika, če zakon ne določa drugače.
Predlagatelj kandidatur je komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, razen če statut občine ali drug predpis ne določa drugače; lahko pa da dodatne predloge vsak posamezen član sveta.
Predstavnik predlagatelja kandidatur ima pravico pred glasovanjem obrazložiti predlog kandidature.
7. člen
O izvolitvi predsednika in podpredsednika sveta se glasuje tajno, razen če svet na predlog posameznega člana sveta z večino glasov navzočih članov sklene, da se glasuje javno.
O izvolitvi in imenovanju drugih funkcionarjev se glasuje javno.
Na obrazložen predlog posameznega člana sveta pa se glasuje tajno.
8. člen
Tajno se glasuje z glasovnicami.
Volitve vodi predsednik sveta; pri delu pa mu pomaga sekretar in vsaj en član sveta.
9. člen
Če se glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, se glasuje tako, da se na glasovnici obkroži zaporedna številka pred imenom kandidata, za katerega se želi glasovati.
Če se glasuje za ali proti kandidatu oziroma za ali proti listi kandidatov, se glasuje tako, da se na glasovnici obkroži beseda “za” ali “proti”.
Glasovnica, iz katere se ne da ugotoviti volja volivca, ni veljavna.
10. člen
Izvoljen je kandidat, za katerega je glasovala večina navzočih članov sveta, razen če statut občine ali drug predpis ne določa drugače.
11. člen
Če se glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, pa nobeden pri glasovanju ne dobi potrebne večine, se ponovi glasovanje o kandidatih, ki sta pri prvem glasovanju dobila največ glasov.
Če pri prvem glasovanju več kandidatov dobi enako, najvišje število glasov, je možno, da sporazumno kdo odstopi ali da se glasovanje ponovi.
Če pri ponovljenem glasovanju dva ali več kandidatov dobi enako število glasov, se izbira kandidatov opravi z žrebom.
12. člen
Če se glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, se kandidati na glasovnici navedejo po abecednem vrstnem redu.
Na glasovnici pri drugem glasovanju sta kandidata navedena po vrstnem redu glede na število glasov, dobljenih pri prvem glasovanju.
13. člen
Če kandidat ne dobi potrebne večine oziroma če tudi pri drugem glasovanju noben kandidat ne dobi potrebne večine, se ponovi kandidacijski postopek in postopek glasovanja na podlagi novega predloga kandidatur.
2. Volitve predsednika in podpredsednika občinskega sveta
14. člen
Predsednik in podpredsednik sveta se volita na predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ali na predlog četrtine članov sveta.
Izvoljen je kandidat, za katerega je glasovala večina vseh članov sveta.
3. Imenovanje predsednikov in članov občinskih odborov in komisij
15. člen
Predsednika in člane občinskih odborov in komisij imenuje občinski svet na predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Praviloma se glasuje o listi kandidatov za predsednika in člane delovnih teles, razen če občinski svet na predlog posameznega člana sveta ne odloči, da se glasuje o posameznem kandidatu.
Če lista ni izglasovana, se postopek imenovanja ponovi na podlagi nove liste kandidatov.
Če posamezni kandidat ne dobi potrebne večine, lahko člani občinskega sveta na isti seji predlagajo in izvolijo drugega kandidata, v nasprotnem primeru pa se kandidacijski postopek ponovi.
4. Imenovanje sekretarja sveta in funkcionarjev
16. člen
Sekretarja sveta imenuje svet na predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja z večino glasov navzočih članov.
Svet voli, imenuje, daje soglasja in mnenja tudi v primerih, če tako določa statut občine, zakon ali drug predpis.
Za odločanje na podlagi drugega odstavka tega člena smiselno veljajo splošne določbe pri volitvah, imenovanjih in razrešitvah.
5. Postopek za razrešitev
17. člen
Za razrešitev funkcionarjev, ki jih imenuje občinski svet, velja enak postopek, kot je določen za izvolitev in imenovanje.
6. Odstop članov sveta in drugih funkcionarjev
18. člen
Vsak član sveta in funkcionar ima pravico odstopiti in odstop obrazložiti.
Izjava o odstopu mora biti dana v pisni obliki in se pošlje predsedniku sveta, ki mora člane sveta obvestiti o odstopu na prvi naslednji seji sveta.
Šteje se, da je svetniku prenehala funkcija z dnem seje, ko je bil svet obveščen o odstopu.
IV. PREDSEDNIK, PODPREDSEDNIK IN SEKRETAR OBČINSKEGA SVETA
19. člen
Predsednik občinskega sveta predstavlja občinski svet.
V sodelovanju z županom pripravlja seje sveta; sklicuje in vodi seje sveta; podpisuje akte, ki jih sprejme svet, skrbi za izvajanje tega poslovnika ter opravlja druge zadeve v skladu s statutom občine in drugimi predpisi.
20. člen
Člani sveta lahko zahtevajo od predsednika sveta obvestila in pojasnila v zvezi z opravljanjem njegove funkcije.
21. člen
Podpredsednik sveta nadomešča predsednika v primeru zadržanosti.
22. člen
Sekretar sveta organizira seje in zagotavlja pogoje za delo sveta, pomaga predsedniku in podpredsedniku pri pripravi in vodenju sej sveta ter opravlja druge naloge, določene s tem poslovnikom.
V. PRAVICE IN DOLŽNOSTI ČLANOV SVETA
23. člen
Člani sveta imajo pravico in dolžnost, da se udeležujejo sej sveta in delovnih teles, katerih člani so, pravico, da predlagajo obravnavo vprašanj in dajejo pobude, pravico do nadomestila izgubljenega zaslužka in pravico do nadomestila stroškov v zvezi z opravljanjem funkcije ter dolžnost varovanja podatkov zaupne narave.
VI. ZADEVE, KI JIH OBRAVNAVA OBČINSKI SVET
24. člen
Občinski svet ima naslednje pristojnosti:
– sprejema statut,
– sprejema odloke in druge akte,
– sprejema poslovnik za svoje delo,
– sprejema prostorske plane in druge plane razvoja občine
– potrjuje začasne nujne ukrepe
– sprejema občinski proračun in zaključni račun
– odloča o zadolževanju občine
– daje soglasje k zadolževanju javnega podjetja ali javnega zavoda
– odloča o dajanju poroštev
– ustanavlja komisije in odbore kot svoja delovna telesa,
– imenuje in razrešuje člane nadzornega odbora ter člane komisij in odborov občinskega sveta,
– imenuje in razrešuje tajnika občine na predlog župana,
– imenuje in razrešuje tajnika sveta,
– voli predstavnike občine v skupne organe več občin,
– voli in razrešuje komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja,
– voli in razrešuje komisijo za pripravo statuta in poslovnika,
– daje mnenje k imenovanju predstojnikov republiških organov, pristojnih za občino,
– daje soglasje k imenovanju direktorjev javnih zavodov in podjetih,
– imenuje občinsko volilno komisijo,
– na predlog župana imenuje in razrešuje podžupana,
– nadzoruje delo župana, podžupana in občinske uprave glede izvrševanja odločitev občinskega sveta,
– daje mnenje k imenovanju načelnika upravne enote,
– sprejema organizacijo in delovno področje občinske uprave na predlog župana,
– odloča o pridobitvi in odtujitvi premoženja občine nad vrednostjo, določeno z zakonom ali s predpisom občinskega sveta,
– razpisuje referendum,
– daje pobudo za sklice zborov občanov,
– sprejema akt o ustanovitvi gospodarskih in drugih javnih zavodov,
– sprejema akt o podelitvi koncesije,
– določa cenovno politiko za opravljanje komunalnih storitev,
– daje soglasje k prevzemu opravljanja državnih nalog,
– imenuje in razrešuje predstavnike občine v sosvet načelnika upravne enote,
– imenuje in razrešuje člane sveta za varstvo uporabnikov javnih dobrih,
– odloča o drugih zadevah, določenih s tem statutom in drugimi predpisi,
Občinski svet s posebnim sklepom lahko odloči, da bo določene naloge iz tega člena opravljal župan.
25. člen
Vsak član občinskega sveta ima pravico postaviti občinskemu svetu in drugim organom občine vprašanja, ki se nanašajo na njihovo delo ali na zadeve iz njihove pristojnosti.
Na vsaki seji sveta mora biti predvidena posebna točka dnevnega reda za pobude in vprašanja članov sveta.
Člani sveta postavljajo vprašanja in dajejo pobude praviloma pisno, lahko pa tudi ustno na seji sveta.
Pisno vprašanje oziroma pobuda mora biti poslana predsedniku sveta najmanj 3 dni pred pošiljanjem gradiva članom sveta.
Člani sveta lahko dobijo odgovor na postavljeno vprašanje že na seji, na kateri je bilo postavljeno, morajo pa ga dobiti do naslednje seje sveta, razen če priprava odgovora terja daljše časovno obdobje oziroma za pripravo odgovora ni zadolžen organ občine.
VI. SEJE OBČINSKEGA SVETA
1. Sklicevanje sej
26. člen
Občinski svet dela na rednih in izrednih sejah.
Redne seje se sklicujejo vsak mesec, praviloma zadnji teden v mesecu.
Po dogovoru med predsednikom sveta in županom pa se lahko redne seje sklicujejo tudi v drugih dneh.
Izredna seja se skliče za obravnavanje in odločanje v nujnih zadevah, kadar ni pogojev za sklic redne seje.
Gradivo za izredno sejo mora biti vročeno članom sveta s sklicem izredne seje,lahko pa je posredovano na sami seji.
27. člen
Seje občinskega sveta sklicuje predsednik občinskega sveta.
Predsednik sklicuje seje na lastno pobudo, mora pa jo sklicati na zahtevo najmanj četrtine članov sveta ali na zahtevo župana.
Če predsednik sveta ne skliče seje sveta, ki bi jo po prejšnjem odstavku moral sklicati, jo lahko skliče skupina članov sveta ali župan.
28. člen
Sklic seje s predlogom dnevnega reda mora biti vročen članom sveta najkasneje 7 dni pred sejo.
Gradivo, ki je podlaga za uvrstitev zadev na dnevni red redne seje, se pošlje članom sveta s sklicem seje, lahko pa tudi prej.
Sklic seje z gradivom se pošlje tudi županu, podžupanu in tajniku občine.
29. člen
Predsednik sveta lahko tudi odredi, katere druge udeležence, poleg župana, podžupana in tajnika občine, se lahko povabi na sejo sveta ali k obravnavi posamezne zadeve.
2. Predsedovanje in udeležba na seji
30. člen
Seji občinskega sveta predseduje predsednik sveta ali podpredsednik.
31. člen
Člani sveta imajo pravico in dolžnost, da se udeležujejo sej sveta in sodelujejo pri delu in odločanju na njih.
Sekretar sveta skrbi, da se vodi evidenca o navzočnosti članov sveta.
32. člen
Seje sveta so javne.
Če svet sklene, da bo določeno vprašanje obravnaval brez navzočnosti javnosti, določi, da se te točke obravnavajo na koncu dnevnega reda ter kdo je lahko poleg članov sveta navzoč na seji.
3. Sklepčnost
33. člen
Število prisotnih na seji sveta se ugotavlja z vpisom članov sveta v listo prisotnih ali s poimenskim klicanjem.
Svet prične z delom in veljavno sklepa, če je na seji prisotna večina članov sveta, razen če statut ali drug akt ne določa drugače.
V primeru nesklepčnosti predsednik sveta prekine sejo in določi, kdaj se bo nadaljevala.
4. Potek seje
34. člen
Ko predsednik sveta začne sejo, lahko da pojasnilo v zvezi z delom na seji ter v zvezi z drugimi vprašanji.
Predsednik komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja poda poročilo o navzočnosti.
Predsednik sveta obvesti svet o tem, kdo vse je navzoč na seji sveta.
35. člen
Občinski svet na začetku seje določi dnevni red.
36. člen
Predlog dnevnega reda za seje občinskega sveta pripravi predsednik sveta po posvetovanju z županom ter po potrebi s predsedniki delovnih teles.
37. člen
Pri določanju dnevnega reda občinski svet najprej odloča o predlogih, da se posamezne zadeve umaknejo z dnevnega reda, nato pa o predlogih, da se dnevni red razširi.
Predlog dnevnega reda že sklicane seje se lahko razširi le izjemoma na podlagi pisno obrazloženega predloga ter predložitvi ustreznega gradiva. Predlagatelj lahko predlog za razširitev dnevnega reda še ustno obrazloži.
Izjemoma se lahko predlog za razširitev dnevnega reda poda samo ustno na seji sveta, kolikor je predlagatelj razširitve dnevnega reda, posamezen član sveta.
Svet odloči o utemeljenosti za razširitev dnevnega reda brez razprave.
Župan ima pravico podati svoje mnenje k razširitvi dnevnega reda, kolikor ni sam predlagatelj razširitve.
Po sprejetih odločitvah iz predhodnih odstavkov tega člena, da predsedujoči na glasovanje predlog dnevnega reda v celoti.
38. člen
Posamezne točke dnevnega reda se obravnavajo po določenem vrstnem redu.Občinski svet lahko med sejo spremeni vrstni red obravnave posameznih točk dnevnega reda.
39. člen
Na začetku obravnave vsake točke dnevnega reda lahko poda predlagatelj oziroma predstavnik predlagatelja dopolnilno obrazložitev, mora pa jo podati, če tako sklene občinski svet.
Za predlagateljem oziroma predstavnikom predlagatelja dobijo najprej besedo predstavniki odborov in komisij, nato pa župan, v kolikor ni predlagatelj gradiva oziroma predstavnik občinske uprave.
Za tem dobijo besedo člani sveta po vrstnem redu, kot so se prijavili k razpravi.
40. člen
Govornik sme govoriti le o vprašanju, ki je na dnevnem redu.
Če se govornik ne drži dnevnega reda, ga predsedujoči opomni.
Če se govornik tudi po drugem opominu ne drži dnevnega reda, mu predsedujoči lahko vzame besedo.
Zoper odvzem besede član sveta lahko ugovarja.
O ugovoru odloči svet brez razprave in brez obrazložitve glasu.
41. člen
Razprave članov sveta in drugih udeležencev na seji niso časovno omejene.
Lahko pa se svet na predlog predsedujočega ali posameznega člana sveta odloči, da razpravo časovno omeji, vendar ne na manj kot 5 minut.
Ko predsednik sveta ugotovi, da ni več govornikov, sklene razpravo in oblikuje predlog sklepov.
42. člen
Predsednik sveta lahko med sejo prekine delo sveta in določi, kdaj se bo nadaljevala.
Predsednik prekine sejo sveta, če seja ni več sklepčna,, če so potrebna posvetovanja in usklajevanja, če je potrebno dobiti mnenje statutarno pravne komisije ali druga mnenja in v drugih primerih, kadar tako sklene svet.
43. člen
Če svet o zadevi, ki jo je obravnaval, ni končal razprave ali ni pogojev za odločanje, se razprava oziroma odločanje o zadevi preloži na eno izmed naslednjih sej.
Ko so vse točke dnevnega reda izčrpane, svet konča sejo.
5. Vzdrževanje reda na seji
44. člen
Za red na seji občinskega sveta skrbi predsednik sveta.
Za kršitev reda sme izreči naslednje ukrepe:
1. opomin
2. odvzem besede
3. odstranitev s seje.
Opomin izreče predsednik članu sveta, ki govori, čeprav mu predsednik ni dal besede, če se ne drži dnevnega reda, če seže drugemu v besedo ali če na drugačen način krši red na seji oziroma določbe tega poslovnika.
Opomin lahko predsednik izreče tudi drugim udeležencem seje.
V primeru, da je predsednik že dvakrat opomnil člana sveta, naj se drži obravnavane teme, mu lahko odvzame besedo do konca razprave.
Predsednik lahko odredi, da se odstrani iz dvorane vsakdo, ki grobo krši red na seji sveta.
Ukrep odstranitve iz dvorane velja do konca seje sveta.
V primeru, če ni mogoče zagotoviti reda, lahko predsednik prekine sejo in določi, kdaj se bo nadaljevala.
45. člen
Seje sveta ne smejo motiti uporabniki mobitela.
6. Odločanje
46. člen
Svet veljavno odloča, če je na seji navzoča večina članov sveta.
Kadar je za sprejem odločitve potrebna dvetretjinska večina vseh članov sveta, svet veljavno odloča, če sta na seji navzoči najmanj dvetretjini vseh članov sveta.
47. člen
Član sveta ima pravico obrazložiti svoj glas pred glasovanjem.
Njegova obrazložitev ne sme trajati dalj kot 5 minut.
48. člen
Člani sveta imajo pravico in dolžnost, da glasujejo o vsakem predlogu, o katerem se odloča na seji sveta.
Glasovanje je javno, razen v primerih, ko je s tem poslovnikom, drugim predpisom ali če tako sklene občinski svet na predlog vsaj enega člana sveta, določeno, da se glasuje tajno.
Člani sveta glasujejo tako, da se najprej izjavijo “za” predlog, nato pa “proti” predlogu.
Glasuje se z dviganjem rok ali s posamičnim izjavljanjem, ki ga na predlog predsednika sveta opravi sekretar sveta.
49. člen
Če član sveta ugovarja poteku glasovanja, se glasovanje lahko ponovi.
O ponovitvi glasovanja odloči občinski svet brez razprave.
7. Zapisnik seje
50. člen
O vsaki seji sveta se piše zapisnik, ki se članom sveta pošlje praviloma s sklicem naslednje seje.
Zapisnik obsega glavne podatke o delu na seji, zlasti o sklepih, ki so bili na seji sprejeti in o izidih glasovanja o posameznih zadevah. Na zahtevo posameznega člana sveta se v zapisnik lahko navede bistveni del njegove izjave.
Na dnevnem redu vsake seje občinskega sveta mora biti prva točka “Odobritev zapisnika prejšnje seje.”
Vsak član sveta ima pravico pisno ali ustno podati pripombo na zapisnik.
Svet o tem odloči brez razprave.
Če so pripombe sprejete, se zapišejo v zapisnik ustrezne spremembe.
51. člen
Sprejet zapisnik podpišeta predsednik in sekretar občinskega sveta.
Za zapisnik skrbi sekretar sveta.
52. člen
O delu na seji sveta se vodijo dobesedni zapisi (magnetogram seje).
Dobesedne zapise hrani sekretar sveta.
VII. STALNA IN OBČASNA DELOVNA TELESA SVETA
53. člen
Občinski svet ima:
– komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja,
– komisijo za pripravo statuta in poslovnika,
Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ima predsednika in štiri člane, ki se volijo izmed članov sveta.
Komisija za pripravo statuta in poslovnika ima prav tako predsednika in štiri člane.
S posebnim aktom lahko občinski svet ustanovi tudi druga stalna in začasna delovna telesa.
54. člen
Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja opravlja naslednje naloge:
– ugotavlja zakonitost mandatov ter predlaga občinskemu svetu potrditev mandatov za člane občinskega sveta in župana
– daje svetu predloge in mnenja v zvezi z volitvami, imenovanji in razrešitvami
– v skladu z veljavno zakonodajo opravlja administrativno kadrovske zadeve za občinski svet, župana in druge organe občine.
– oblikuje predloge občinskih priznanj ter opravlja druge zadeve v zvezi z občinskimi priznanji
Komisija za pripravo statuta in poslovnika:
– pripravi predlog statuta Občine Bled,
– spremlja izvajanje statuta Občine Bled ter na podlagi lastnih zapažanj in pobud drugih daje predloge za spremembe in dopolnitve in je predlagatelj sprememb in dopolnitev statuta,
– pripravi predlog poslovnika občinskega sveta,
– spremlja izvajanje poslovnika ter predlaga spremembe in dopolnitve,
– pripravlja predloge drugih aktov statutarnega pomena.
55. člen
Tajniška dela za odbore in komisije opravljajo delavci občinske uprave, vsak s svojega delovnega področja.
56. člen
O delu odborov in komisij se piše zapisnik.
57. člen
Določbe tega poslovnika o odborih in komisijah veljajo tudi za nadzorni odbor, ki šteje 5 članov in je opredeljen v statutu občine ter za začasne odbore, če se tako odloči občinski svet.
VIII. AKTI OBČINSKEGA SVETA
1. Splošne določbe
58. člen
Občinski svet sprejema:
– statut občine in poslovnik občinskega sveta,
– zaključni račun proračuna in proračun,
– prostorske in druge plane razvoja občine,
– odloke, odredbe, pravilnike in navodila.
59. člen
Statut je temeljni splošni akt občine, ki ga sprejme občinski svet po dvostopenjskem postopku z dvetretjinsko večino glasov vseh članov občinskega sveta.
60. člen
S poslovnikom, ki ga sprejme občinski svet z dvetretjinsko večino navzočih članov se uredi organizacija in način dela občinskega sveta ter uresničevanje pravic in dolžnosti članov občinskega sveta.
61. člen
S proračunom občine se razporedijo prihodki in izdatki za posamezne namene financiranja javne porabe v občini.
62. člen
Z odlokom ureja občina zadeve iz svoje pristojnosti, ustanavlja organe občinske uprave in določa način njihovega dela ter ustanavlja javne službe.
Z odlokom ureja občina tudi zadeve iz prenesene pristojnosti, kadar je tako določeno z zakonom.
63. člen
Z odredbo občina uredi določene razmere, ki imajo splošen pomen ali odreja način ravnanja v takih razmerah.
64. člen
S pravilnikom se razčlenijo posamezne določbe statuta ali odloka pri njunem izvrševanju.
65. člen
Z navodilom se lahko podrobneje predpiše način dela organov občinske uprave pri izvrševanju določb statuta ali odloka.
2. Postopek za sprejem
66. člen
Odlok lahko predlaga enočetrtino članov občinskega sveta, župan ali najmanj 5% volivcev v občini.
Osnutek odloka pošlje predlagatelj predsedniku občinskega sveta najmanj 15 dni pred dnem, določenim za sejo sveta, na kateri bo obravnavan osnutek odloka.
Osnutek odloka mora do sklica seje občinskega sveta obravnavati statutarno pravna komisija ter matično delovno telo, tako da člani sveta prejmejo skupaj s sklicem tudi zapisnik te komisije ter delovnih teles.
Če ni župan predlagatelj, pošlje predsednik občinskega sveta predlog odloka tudi njemu.
67. člen
Predlagatelj določi svojega predstavnika, ki bo sodeloval v obravnavah predloga odloka na sejah občinskega sveta.
Župan lahko sodeluje v vseh obravnavah predloga odloka na sejah občinskega sveta, tudi kadar on ni predlagatelj.
68. člen
Občinski svet razpravlja o odloku na dveh obravnavah.
Na prvi obravnavi razpravlja in odloča svet o osnutku odloka, ki se predlaga v obliki pravnih določb in mora biti obrazložen.
Obrazložitev obsega zlasti pravno podlago za sprejem odloka, razloge za sprejem. oceno stanja na področju, ki ga je treba urediti, poglavitne rešitve, po možnosti z različnimi alternativami, cilje odloka ter oceno finančnih in drugih posledic, ki jih bo imel sprejem odloka.
V obravnavi osnutka odloka se razpravlja o razlogih, ki zahtevajo sprejem odloka ter o ciljih in temeljnih rešitvah predloga odloka.
Člani sveta lahko dajejo pripombe tudi k posameznim členom.
Na drugi obravnavi se razpravlja in odloča o predlgu odloka, ki se prav tako predlaga v obliki pravnih določb in mora biti obrazložen.
V obrazložitvi je treba navesti, kako so upoštevane pripombe, mnenja in predlogi, dane k osnutku odloka, katerih pripomb in predlogov predlagatelj ni sprejel in zakaj jih ni sprejel ter finančna sredstva, potrebna za izvedbo odloka in način zagotovitve teh sredstev.
V drugi obravnavi se odloča o amandmajih, ki jih dajejo člani sveta k posameznemu členu ter o predlogu odloka v celoti.
69. člen
Amandma mora biti predložen v pismeni obliki in obrazložen.
Amandma lahko predlagajo tisti, ki imajo po določbah tega poslovnika pravico predlagati odlok, lahko pa ga predlaga vsak član sveta.
70. člen
Amandma k predlogu odloka je treba praviloma poslati predsedniku sveta najkasneje en dan pred sejo, na kateri bo svet obravnaval predlog odloka.
Amandma se pošlje tudi županu in predsedniku statutarno pravne komisije ter predsedniku matičnega delovnega telesa.
Izjemoma, če se svet s tem strinja, se lahko amandma k predlogu odloka predlaga na sami seji.
Če pride v zvezi z vloženim amandmajem do različnih stališč, lahko svet imenuje skupino za proučitev tega amandmaja.
Skupino sestavljajo predlagatelj amandmaja, predsednik sveta ali član sveta, župan in predstavnik statutarno pravne komisije ter matičnega delovnega telesa.
71. člen
O vsakem amandmaju k predlogu odloka se glasuje praviloma posebej.
S soglasjem večine članov sveta se lahko glasuje o več amandmajih skupaj.
72. člen
Na obrazložen predlog predlagatelja, kadar to zahtevajo izredne potrebe občine,naravne nesreče ali kadar gre za manj pomembne spremembe odlokov, oziroma če pri prvi obravnavi predloga odloka ni nobenih pripomb, se člani sveta na predlog predlagatelja lahko odločijo, da sprejmejo odlok že na prvi obravnavi.
73. člen
Odlok se sprejema z večino glasov navzočih članov, če se s tem poslovnikom, statutom občine ali drugim predpisom ne zahteva višja stopnja soglasja.
74. člen
Po postopku, ki velja za sprejem odlokov, se sprejema tudi statut občine, poslovnik občinskega sveta ter planski akti.
Drugi akti se sprejemajo po I. stopenjskem postopku, razen če člani sveta ne odločijo drugače.
75. člen
Statut, odloki in drugi predpisi občine morajo biti objavljeni v Uradnem listu RS in začnejo veljati petnajsti dan po objavi, če ni v njih drugače določeno.
3. Postopek za obvezno razlago odloka
76. člen
Predlog za obvezno razlago odloka dajo občinskemu svetu predlagatelji odloka, določenem s tem poslovnikom.
Občinski svet sprejme oziroma zavrne predlog za obvezno razlago odloka na podlagi predloga statutarno pravne komisije.
IX. SODELOVANJE OBČINE BLED
77.člen
Občina Bled bo razvijala vse oblike sodelovanja, zlasti s sosednjimi občinami, drugimi občinami v Sloveniji kot tudi mednarodno sodelovanje.
V primeru, da mora biti posamezna odločitev sprejeta v več občinah in da ni sprejeta v enakem besedilu, se opravi usklajevalni postopek.
Način usklajevalnega postopka določijo sporazumno predlagatelj in po en predstavnik posamezne občine.
X. PREHODNI IN KONČNI DOLOČBI
78. člen
Z dnem uveljavitve tega poslovnika preneha veljati začasni poslovnik o delu občinskega sveta občine Bled, ki ga je sprejel občinski svet na 1. seji dne 21. 12. 1994.
79. člen
Ta poslovnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu RS.
Št. 026-7/95-1
Bled, dne 22. junija 1995.
Predsednik
Občinskega sveta
občine Bled
Franc Pelko l. r.
