Na podlagi 36. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 57/94, 14/95) in 25. člena statuta Občine Litija (Uradni list RS, št. 41/95) je Občinski svet občine Litija na 9. seji dne 29. 6. 1995 sprejel
P O S L O V N I K
Občinskega sveta občine Litija
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(1.1) Občinski svet občine Litija (v nadaljevanju: svet) s tem poslovnikom določa konstituiranje sveta, organizacijo in način svojega dela, pravice in dolžnosti svetnikov, vrste splošnih aktov in način njihovega sprejemanja ter druga vprašanja, pomembna za delo sveta.
2. člen
(2.1) Svet ima svoj žig okrogle oblike s premerom 35 mm ali 20 mm. Žig ima v sredini grb občine Litija, ob krožnici zgoraj napis: OBČINA LITIJA, ter ob krožnici spodaj napis: OBČINSKI SVET.
(2.2) Pod napisom v spodnjem polkrogu je zaporedna številka žiga.
3. člen
(3.1) Svet in njegova telesa poslujejo v slovenskem jeziku.
II. KONSTITUIRANJE SVETA
1. Sklic in potek prve seje sveta
4. člen
(4.1) Najkasneje v tridesetih dneh, potem ko občinska volilna komisija ugotovi izid volitev, skliče prvo sejo sveta dotedanji predsednik sveta.
(4.2) če dotedanji predsednik sveta ne skliče prve seje v tem roku, je to dolžan storiti predsednik občinske volilne komisije.
5. člen
(5.1) Do izvolitve predsednika sveta vodi seje sveta najstarejši član sveta.
6. člen
(6.1) Pred sprejemom dnevnega reda predsedujoči predlaga izvolitev stalne komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Komisija ima predsednika in šest članov.
(6.2) Komisija po izvolitvi pregleda poročilo o izidu volitev, ki ga je predložila občinska volilna komisija, in potrdila svetnikov o izvolitvi, ki jih je izvoljenim svetnikom izdala občinska volilna komisija.
(6.3) Komisija predloži svetu poročilo o pregledu potrdil svetnikov o izvolitvi in poročilo o udeležbi svetnikov na seji ter ugotovi sklepčnost.
2. Volitve predsednika in podpredsednika sveta
7. člen
(7.1) Kandidate za predsednika in podpredsednika sveta lahko predlaga najmanj šest članov sveta.
(7.2) Posamezen svetnik lahko podpre samo en predlog kandidata za predsednika in podpredsednika sveta.
(7.3) Soglasje predlaganih kandidatov zagotovijo predlagatelji.
8. člen
(8.1) Volitve predsednika in podpredsednika sveta so javne.
(8.2) Za predsednika oz. podpredsednika sveta je izvoljen tisti kandidat, ki je dobil večino glasov vseh članov sveta.
(8.3) če dva kandidata ali več dobita enako število glasov, se po tem kateri kandidat gre v drugi krog, ponovi glasovanje med njimi.
če tudi po tem glasovanju noben kandidat ne dobi potrebne večine glasov, o kandidatu za drugi krog glasovanja, odloči žreb.
(8.4) če nihče izmed predlaganih kandidatov ne dobi zadostnega števila glasov, se opravi drugi krog glasovanja med kandidatoma, ki sta dobila največ glasov.
9. člen
(9.1) V drugem krogu glasovanja je izvoljen kandidat, ki je dobil večino glasov vseh članov sveta.
10. člen
(10.1) če nihče izmed predlaganih kandidatov tudi po drugem krogu glasovanja ne dobi zadostnega števila glasov, se postopek predlaganja kandidatov ponovi na naslednji seji sveta, ki mora biti sklicana najkasneje v osmih dneh.
(10.2) V takšnem primeru skliče naslednjo sejo predsedujoči na prvi seji.
11. člen
(11.1) Predsedujoči po volitvah razglasi izvolitev predsednika in podpredsednika sveta.
3. Imenovanje sekretarja sveta
12. člen
(12.1) Občinski svet na svoji prvi seji imenuje sekretarja sveta.
(12.2) Sekretar sveta vodi sekretariat sveta.
(12.3) Administrativno - tehnična dela za sekretarja sveta opravlja občinska uprava.
4. Razrešitev predsednika in podpredsednika sveta
13. člen
(13.1) Postopek razrešitve predsednika in podpredsednika sveta je smiselno enak, kot pri izvolitvi.
(13.2) Predlog za razrešitev mora biti pisen z obrazložitvijo in predložen predsedniku sveta.
(13.3) Predsednik sveta mora najkasneje v petnajstih dneh sklicati sejo, na kateri svetniki najprej odločijo, ali naj se začne postopek za razrešitev.
(13.4) Če je odločitev sprejeta, se začne postopek za razrešitev.
14. člen
(14.1) Predsednik in podpredsednik sveta lahko odstopita. Funkcija predsednika in podpredsednika preneha z dnem, ko to na svoji seji ugotovi svet.
III. NAČIN DELA SVETA
1. Sklicevanje sej
15. člen
(15.1) Redne in izredne seje sveta sklicuje predsednik sveta, v njegovi odsotnosti pa jo skliče podpredsednik sveta.
(15.2) Predsednik sveta mora sklicati sejo tudi na zahtevo najmanj šestih članov sveta, župana ali na zahtevo nadzornega odbora.
16. člen
(16.1) Gradivo za seje, s sklicem, se pošlje članom sveta najkasneje sedem dni pred sejo.
(16.2) Če se gradiva za posamezno točko dnevnega reda predložijo v krajšem roku, kot je določen v prejšnjem odstavku, mora predstavnik predlagatelja obrazložiti, zakaj gradivo ni bilo posredovano pravočasno.
(16.3) Svetniki posebej razpravljajo o utemeljenosti razlogov za krajši rok in z glasovanjem odločijo, ali bodo uvrstili predloženo gradivo na dnevni red ali pa ga bodo obravnavali na naslednji seji.
(16.4) V krajšem roku kot je določen v prvem odstavku ali tudi na sami seji, se lahko predloži dodatno gradivo k že posredovanemu za posamezno točko dnevnega reda.
(16.5) Izjemoma se lahko gradivo predloži na sami seji sveta, kar mora biti posebej obrazloženo.
17. člen
(17.1) Gradivo s sklicem se pošlje tudi županu, podžupanu, tajniku občinske uprave, načelnikom občinske uprave, predsednikom odborov in komisij ter krajevnim skupnostim.
Gradivo s sklicem se pošlje tudi predlagateljem gradiv in poročevalcem za posamezne točke dnevnega reda.
(17.2) Glede na dnevni red se pošlje vabilo tudi drugim, katerih navzočnost je zaradi nemotenega dela na seji potrebna.
18. člen
(18.1) Izredna seja se skliče takrat kadar ni pogojev za sklic redne seje sveta.
(18.2) Izredno sejo skliče predsednik sveta na svojo pobudo ali na zahtevo župana, nadzornega odbora, delovnega telesa sveta in na zahtevo šestih svetnikov sveta
(18.3) Če predsednik ne skliče izredne seje v petnajstih dneh v smislu zahteve drugega odstavka, jo lahko skliče predlagatelj.
2. Vodenje sej
19. člen
(19.1) Sejo sveta vodi predsednik sveta, v njegovi odsotnosti ali po dogovoru, pa podpredsednik sveta.
20. člen
(20.1) Pred obravnavo dnevnega reda predsedujoči ugotovi sklepčnost.
21. člen
(21.1) Pri pripravi predloga dnevnega reda se lahko predsednik sveta posvetuje z županom, podžupanom, tajnikom občinske uprave in predsedniki odborov ter komisij.
(21.2) Svetniki obravnavajo dnevni red, ki jim je bil posredovan s sklicem. Vsak svetnik ali župan lahko predlaga, da se določeno vprašanje uvrsti na dnevni red ali umakne z dnevnega reda.
(21.3) Svetniki najprej glasujejo o spremembi dnevnega reda. Nato obravnavajo dnevni red v celoti in glasujejo o njem.
22. člen
(22.1) Pri delu sveta lahko sodelujejo s pravico odločanja samo člani sveta.
(22.2) Predstavniki odborov in komisij sveta, župan, podžupan, tajnik občinske uprave, načelniki občinske uprave imajo pravico in dolžnost prisostvovati sejam sveta.
3. Razprava
23. člen
(23.1) Predsedujoči najprej da besedo predlagateljem, če želijo podati uvodno obrazložitev.
(23.2) Predsedujoči lahko da besedo tudi ostalim navzočim, če je tako sklenil svet z večino glasov navzočih članov sveta.
24. člen
(24.1) Na začetku vsake točke dnevnega reda predsedujoči pozove svetnike, da se prijavijo k razpravi.
(24.2) Razpravljalec lahko razpravlja, ko mu predsedujoči da besedo.
(24.3) Predsedujoči daje razpravljalcem besedo po vrstnem redu, kakor so se prijavili k razpravi.
25. člen
(25.1) Predsedujoči dodeli besedo ne glede na vrstni red svetniku, kadar le-ta želi govoriti o kršitvi poslovnika oz. sprejetega dnevnega reda, ali kadar želi podati repliko na predhodno razpravo.
26. člen
(26.1) Razpravljalec sme govoriti le o vprašanju, ki je na dnevnem redu. če se razpravljalec ne drži dnevnega reda oziroma prekorači čas razprave, ga predsedujoči opomni.
(26.2) Če se razpravljalec tudi po drugem opozorilu ne drži dnevnega reda oziroma ne dokonča razprave, mu predsednik lahko vzame besedo.
(26.3) Odvzemu besede lahko svetnik ugovarja. O ugovoru odločijo svetniki brez razprave.
27. člen
(27.1) Pri vsaki točki dnevnega reda lahko razpravljalci razpravljajo le enkrat.
(27.2) Razprava lahko traja največ pet minut, replika pa največ dve minuti.
(27.3) Predstavnik predlagatelja ima za uvodno obrazložitev na voljo največ deset minut, razen če so nastopile nove okoliščine. V tem primeru ima pravico predlagati, da bo uvodna obrazložitev trajala dlje, kar mora odobriti predsedujoči.
(27.4) Seja sveta praviloma traja največ štiri ure.
28. člen
(28.1) Ko je lista razpravljalcev izčrpana, ali če se nihče ne prijavi k besedi, predsedujoči zaključi razpravo.
4. Odločanje
29. člen
(29.1) Seja sveta je sklepčna, če je na njej prisotna večina članov sveta, odločitev pa je sprejeta, če je zanjo glasovala večina navzočih članov sveta, če ni z zakonom ali statutom občine drugače določeno.
30. člen
(30.1) Predsedujoči mora v primeru dvoma, pred glasovanjem, ugotovi sklepčnost na podlagi dviga rok članov sveta.
(30.2) Predsedujoči prekine sejo, če ugotovi, da je prišlo do nesklepčnosti ter v drugih primerih, če to predlagajo svetniki.
31. člen
(31.1) Glasovanje je javno. Tajno se glasuje le, kadar tako določa zakon ali kadar na predlog šestih svetnikov tako določi svet z večino glasov navzočih članov sveta.
32. člen
(32.1) Glasuje se tako, da predsedujoči pozove svetnike, da se z dvigom rok izjasnijo “kdo je za” in “kdo je proti”.
(32.2) Pred glasovanjem lahko svetnik obrazloži razloge za svoje glasovanje. čas za obrazložitev glasu je omejena na največ dve minuti.
33. člen
(33.1) Svet lahko takoj po opravljenem glasovanju na predlog predsedujočega ali sekretarja sveta ugotovi, da glasovanje ni veljavno, ker izid glasovanja zaradi tehnične ali druge napake ni jasen. V tem primeru se glasovanje ponovi.
34. člen
(34.1) Po končanem glasovanju predsedujoči ugotovi izid glasovanja in na tej podlagi razglasi, ali je zadeva, o kateri se je glasovalo, sprejeta ali zavrnjena.
35. člen
(35.1) Vsak član sveta ima v sejni dvorani svoje stalno mesto, ki ga določi sekretar sveta na predlog predstavnikov strank, ki so zastopane v svetu.
5. Vzdrževanje reda na seji
36. člen
(36.1) Za red na seji skrbi predsedujoči.
(36.2) Predsedujoči sme zaradi kršitve reda na seji izreči naslednje ukrepe:
– opomin,
– odvzem besede,
– odstranitev s seje.
37. člen
(37.1) Predsedujoči izreče opomin udeležencem seje, ki s svojim obnašanjem, govorjenjem, seganjem v besedo govorniku, ali s podobnim ravnanjem, čeprav mu predsedujoči ni dal besede, krši red in določbe tega poslovnika.
38. člen
(38.1) Predsedujoči odvzame besedo udeležencem seje, kateremu je predhodno vsaj dvakrat izrekel opomin. Predsedujoči ima pravico, da v takšnem primeru razpravljalcu pri točki dnevnega reda, pri kateri je prišlo do kršitve, ne da več besede.
39. člen
(39.1) Predsedujoči izreče ukrep odstranitve s seje udeležencu seje, ki noče upoštevati predsedujočega, ki mu je vzel besedo, ali kako drugače ovira ali preprečuje delo na seji.
(39.2) O odstranitvi svetnika odloča svet brez razprave.
(39.3) Udeležencu seje, kateremu je bil izrečen ukrep odstranitve s seje, mora takoj zapustiti dvorano, v kateri je seja in se ne sme več vrniti na sejo, s katere je bil odstranjen.
40. člen
(40.1) Če predsedujoči ne uspe z ukrepi iz prejšnjih členov ohraniti reda na seji, odredi prekinitev seje.
41. člen
(41.1) Predsedujoči lahko odredi odstranitev iz sejne dvorane tudi za druge navzoče, ki motijo red.
6. Zapisnik
42. člen
(42.1) O delu na seji sveta se piše skrajšani zapisnik.
(42.2) Potek seje se snema na magnetofonski trak, ki je pomoč pri sestavi skrajšanega zapisnika. Magnetofonski trakovi se hranijo štiri leta. Skrajšani zapisniki pa se hranijo trajno.
(42.3) Udeleženci sej sveta iz 22. člena imajo pravico poslušati tonski zapis seje v uradnih prostorih sveta občine Litija.
43. člen
(43.1) Skrajšani zapisnik obsega podatke o času in kraju seje, imena prisotnih in odsotnih svetnikov ter ostalih navzočih na seji, kdo je vodil sejo, dnevni red seje, vprašanja in pobude svetnikov, kdo je podal uvodno obrazložitev, razpravljalce, izid glasovanja in sprejete sklepe.
(43.2) Skrajšanemu zapisniku je treba priložiti original ali kopijo gradiva, ki je bilo predloženo oziroma obravnavano na seji.
44. člen
(44.1) Predsedujoči po obravnavi skrajšanega zapisnika ugotovi, ali je skrajšani zapisnik sprejet.
(44.2) Sprejete pripombe na skrajšani zapisnik so sestavni del obravnavanega skrajšanega zapisnika in se priložijo k originalu.
(44.3) Skrajšani zapisnik seje sveta podpišeta predsedujoči in sekretar sveta.
45. člen
(45.1) Izvirniki odlokov in drugih aktov sveta ter vso gradivo, ki ga je obravnaval svet se hrani v arhivu občinske uprave.
(45.2) O arhiviranju in rokih hranjenja gradiva izda natančnejša navodila tajnik občinske uprave, v skladu s predpisi, ki urejajo pisarniško poslovanje in arhiviranje.
IV. VRSTE AKTOV IN NAČIN NJIHOVEGA SPREJEMANJA
46. člen
(46.1) Svet sprejema statut, poslovnik, odloke, odredbe, pravilnike, navodila, stališča, odločbe, sklepe, informacije, poročila in obvezne razlage svojih predpisov.
47. člen
(47.1) Svet sprejema odloke v dveh fazah in sicer na dveh obravnavah, izjemoma le po prvi obravnavi.
(47.2) Ostale splošne akte svet sprejema praviloma v eni fazi.
48. člen
(48.1) Kadar to zahtevajo izredne potrebe občine, naravne nesreče ali kadar gre za manj pomembne spremembe splošnih aktov, lahko svet sprejme splošni akt po hitrem postopku.
(48.2) Pri hitrem postopku se združita prva in druga obravnava predloga splošnega akta na isti seji.
Po hitrem postopku se lahko sprejme odlok, če je potrebno posamezne zadeve nemudoma urediti zaradi zaščite interesov občanov ali njihove varnosti.
(48.3) V tem primeru svet, na predlog predlagatelja in ob soglasju komisije za statut in pravna vprašanja, odloči, da bo združil prvo in drugo obravnavo odloka.
O uporabi hitrega postopka odloči občinski svet na začetku seje pri določanju dnevnega reda.
49. člen
(49.1) Splošni akti se morajo poslati v objavo v prvo naslednjo številko Uradnega lista Republike Slovenije.
(49.2) Župan skrbi za objavo splošnih aktov, ki jih je sprejel svet.
50. člen
(50.1) Splošni akt začne veljati petnajsti dan po objavi, če ni v samem aktu drugače določeno.
1. Predlog splošnega akta za prvo obravnavo
51. člen
(51.1) Postopek za izdajo splošnega akta se začne s predložitvijo predloga splošnega akta za prvo obravnavo.
52. člen
(52.1) Predlog splošnega akta za prvo obravnavo vsebuje rešitve v obliki pravnih določb in mora biti obrazložen.
(52.2) Obrazložitev mora vsebovati:
– zakonsko podlago,
– razloge, zaradi katerih je splošni akt potreben,
– finančna sredstva, ki bodo potrebna za izvajanje splošnega akta in način zagotovitve teh sredstev,
– katere nove naloge bodo naložene organom občine in drugim pristojnim službam,
– druge pomembne okoliščine v zvezi z vprašanji, ki jih ureja predlagani splošni akt.
53. člen
(53.1) Predlog splošnega akta obravnavajo pristojni odbori in komisije sveta ter predložijo svetu pisno poročilo.
(53.2) Če predloga splošnega akta za prvo obravnavo v obravnavo ni predložil župan, lahko do njega zavzame stališče in s tem seznani svet.
54. člen
(54.1) Ko svet po končani obravnavi sprejme predlog splošnega akta po prvi obravnavi, določi mnenja in predloge, ki naj jih predlagatelj upošteva pri pripravi predloga splošnega akta za drugo obravnavo.
2. Predlog splošnega akta za drugo obravnavo
55. člen
(55.1) Predlog splošnega akta za drugo obravnavo se predlaga v obliki pravnih določb in mora biti obrazložen.
(55.2) V obrazložitvi mora predlagatelj navesti:
– kako so upoštevane pripombe in predlogi, ki so bili dani v prvi obravnavi,
– pripombe in predloge, ki jih ni sprejel in razloge za to,
– v čem se posamezne določbe razlikujejo od določb predloga splošnega akta v prvi obravnavi,
– kako bo zagotovljeno izvajanje splošnega akta,
– finančna sredstva, ki bodo potrebna za izvajanje splošnega akta in način zagotovitve teh sredstev,
– druge pomembne okoliščine v zvezi z splošnim aktom.
56. člen
(56.1) Pripombe, ki imajo namen spremeniti ali dopolniti predlog splošnega akta, lahko dajo svetniki, župan, komisije in odbori sveta le v obliki amandmaja.
57. člen
(57.1) Predlagatelj predloga splošnega akta lahko spremeni, dopolni oziroma umakne svoj predlog, dokler obravnava ni končana.
(57.2) Če se predlagatelj splošnega akta z amandmajem strinja, ga lahko vključi v besedilo predloga splošnega akta, tako da je predloženi amandma sestavni del predloga splošnega akta in ni potrebno posebno glasovanje o takšnem amandmaju.
58. člen
(58.1) Po končani razpravi o predlogu splošnega akta za drugo obravnavo svetniki odločajo o amandmajih. Med odločanjem o amandmajih se lahko razpravlja le o predloženih amandmajih. Po končanem glasovanju o amandmajih odločajo svetniki o predlogu splošnega akta.
(58.2) O vsakem amandmaju se glasuje posebej.
(58.3) Če je k posameznemu členu predloga splošnega akta predlaganih več amandmajev, se najprej glasuje o amandmaju, ki najbolj odstopa od predlagane rešitve.
3. Amandma
59. člen
(59.1) Amandma mora biti predložen v pisni obliki in obrazložen.
(59.2) Amandma lahko predlagajo vsi tisti, ki imajo pravico predlagati splošni akt.
(59.3) Svetnik ima na podlagi obrazložitve predlagatelja pravico med obravnavo svoj amandma spremeniti, dopolniti, ali umakniti.
60. člen
(60.1) Amandma k predlogu splošnega akta je treba vložiti najmanj dva dni pred sejo, razen če je predlog splošnega akta dan na seji.
(60.2) Amandma se vloži svetu.
(60.3) Amandmaje iz tega člena morajo dobiti svetniki najkasneje na začetku seje.
4. Posamični akti občine
61. člen
(61.1) Posamični akti občine, ki jih določa statut občine ali zakon se sprejemajo v enofaznem postopku.
(61.2) Za sprejem posamičnih aktov se smiselno uporabljajo določbe tega poslovnika za sprejem splošnih aktov.
V. PRAVICE, DOLŽNOSTI IN POGOJI DELA SVETNIKOV
1. Vprašanja in pobude svetnikov
62. člen
(62.1) Na dnevni red vsake redne seje mora biti uvrščena posebna točka “vprašanja in pobude svetnikov”.
(62.2) Če člani sveta drugače ne odločijo, je to zadnja točka dnevnega reda.
(62.3) Pod to točko ima vsak svetnik pravico postavljati vprašanja in pobude županu, tajniku občinske uprave, načelnikom občinske uprave, odborom in komisijam sveta ali drugim organom občine iz njihove pristojnosti.
63. člen
(63.1) Vprašanje ali pobuda sta lahko pisna ali ustna. Biti morata jasna, razumljiva in določna.
64. člen
(64.1) Na pobudo oz. vprašanje, ki ga je zastavil na seji, prejme svetnik ustni odgovor takoj, pisni odgovor pa do naslednje seje, če pristojen za odgovor ni navzoč oziroma, če odgovora ni mogoče podati takoj. V tem primeru se odgovor dostavi vsem članom sveta.
(64.2) Ko dobi svetnik odgovor na svoje vprašanje, lahko zastavi dopolnilno vprašanje, če odgovor ni konkreten in razumljiv, ali če se ne nanaša na zastavljeno vprašanje.
(64.3) Če svetnik z odgovorom ni zadovoljen, lahko predlaga, da se o odgovoru opravi razprava, o čemer odloči svet z glasovanjem.
(64.4) Če svet sprejme sklep, da se o odgovoru opravi razprava v občinskem svetu, uvrsti predsednik to vprašanje na dnevni red prve naslednje seje.
2. Odgovornost in ukrepi zaradi neupravičene odsotnosti s sej sveta in delovnih teles
65. člen
(65.1) Svetnik se je dolžan udeleževati sej sveta in delovnih teles, katerih član je.
(65.2) Svetnik, ki ne more priti na sejo sveta ali delovnega telesa, katere član je, mora o tem in o razlogih za odsotnost obvestiti sekretarja sveta. če zaradi višje sile ali drugih razlogov svetnik ne more obvestiti o svoji odsotnosti sekretarja sveta do začetka seje, mora to opraviti takoj, ko je to mogoče.
66. člen
(66.1) Če predsednik sveta oceni, da je to potrebno, lahko na seji sveta posebej poroča o tem, kateri svetniki so na prejšnji seji izostali neupravičeno.
(66.2) Če svetnik večkrat neupravičeno ne pride na sejo sveta, mora sekretar sveta na to opozoriti svet, o tem pa mora obvestiti tudi politično stranko, katere član je svetnik, ki se brez opravičenih razlogov večkrat neudeleži sej sveta.
(66.3) O razlogih za odsotnost s sej sveta in o potrebnih ukrepih se lahko opravi obravnava tudi v okviru posebne točke dnevnega reda seje sveta.
3. Imunitetna pravica
67. člen
(67.1) Od dneva izvolitve do dneva, ko mu preneha mandat oziroma je razrešen dolžnosti, uživa svetnik imuniteto.
68. člen
(68.1) Svetnik ne more biti kazensko obravnavan, priprt ali kaznovan za mnenje ali stališče, ki ga je zagovarjal, ali za glas, ki ga je dal v svetu, ali kot član delovnega telesa.
(68.2) Če se svetnik sklicuje na imuniteto za dejanje iz prvega odstavka tega člena, se zoper njega ne more začeti kazenski postopek brez dovoljenja sveta.
4. Povračilo stroškov svetnikom
69. člen
(69.1) Za udeležbo na sejah sveta in delovnih teles, pripada svetnikom in članom delovnih teles, povračilo materialnih stroškov (dnevnica, kilometrina) in nadomestilo v višini, ki jo določi komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.
VI. DELOVNA TELESA SVETA
1. Odbori sveta
70. člen
(70.1) Svet ima naslednje odbore:
– odbor stavbnih zemljišč,
– odbor za gospodarsko infrastrukturo,
– odbor za urejanje prostora in varstvo okolja,
– odbor za finance,
– odbor za družbene dejavnosti,
– odbor za reševanje in zaščito,
– odbor za kmetijstvo in gozdarstvo,
– odbor za gospodarstvo.
71. člen
(71.1) Odbori imajo predsednika in šest članov.
(71.2) Predsednika in člane odbora imenuje svet izmed svojih članov in občanov na predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.
(71.3) Člani odbora so imenovani, če je za predlog glasovala večina navzočih članov sveta.
72. člen
(72.1) Odbor sveta opravlja naloge, ki jih določa statut občine; lahko pa opravlja tudi druge naloge, ki mu jih poveri svet z dvetretjinsko večino navzočih članov.
73. člen
(73.1) Za delo odbora se smiselno uporabljajo določila poslovnika sveta, če odbor svoje delovanje in odločanje ne uredi s poslovnikom.
74. člen
(74.1) Odbor ima tajnika, ki ga določi sekretar sveta izmed delavcev občinske uprave v soglasju s predsednikom odbora in predstojnikom občinske uprave.
(74.2) Tajnik odbora pomaga predsedniku pri sklicevanju sej, skrbi za zapisnike sej in opravlja druge zadeve, ki mu jih naloži komisija.
2. Komisije sveta
75. člen
(75.1) Svet ima naslednje komisije:
– komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja,
– komisijo za statut in pravna vprašanja,
– komisija za vloge in pritožbe.
(75.2) Za delo komisij se smiselno uporabljajo določila poslovnika sveta, če komisija svoje delovanje in odločanje ne uredi s poslovnikom.
76. člen
(76.1) Komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja lahko sestavljajo le člani sveta.
(76.2) Komisija ima predsednika in šest članov.
(76.3) Komisija pripravlja predloge za volitve in imenovanja iz pristojnosti sveta. K predlogom župana in tajnika občinske uprave daje svoje mnenje in svetu predlaga odločitev v zvezi s predlogom. Komisija določi predlog nadomestila ali plačo županu, tajniku občinske uprave, vodjem oddelkov, višjim upravnim delavcem in sekretarju sveta. Komisija tudi določi predlog nadomestila članom sveta, predsedniku in podpredsedniku sveta, podžupanu, predsednikom in članom odborov, komisij ter predsedniku in članom nadzornega odbora.
77. člen
(77.1) Komisija za statut in pravna vprašanja ima predsednika in štiri člane. Komisijo sestavljajo člani občinskega sveta ter drugi občani z visoko pravno oziroma upravno izobrazbo.
(77.2) Pri delu komisije sodeluje predstavnik oddelka za pravne zadeve, ki lahko poda ločeno mnenje.
(77.3) Komisija za statut in pravna vprašanja pripravi osnutek in predlog statuta občine in poslovnika sveta. Komisija razpravlja glede usklajenosti z ustavo, zakoni in statutom o vseh aktih, ki jih sprejema svet ter mu dostavi svoje mnenje - poročilo. Na zahtevo sveta komisija pripravi tudi splošne akte, ki jih sprejema svet ter na zastavljena vprašanja daje pravna mnenja.
(77.4) Vse odloke in druge splošne akte, ki jih sprejema svet, predsednik sveta obvezno dodeli v obravnavo komisiji za statut in pravna vprašanja.
78. člen
(78.1) Komisija za vloge in pritožbe ima predsednika in štiri člane. Komisijo sestavljajo člani sveta ter drugi občani.
(78.2) Komisija obravnava prispele vloge in pritožbe občanov na organe občine.
79. člen
(79.1) Svet lahko za proučitev posameznih vprašanj iz svoje pristojnosti ustanovi komisije. Z aktom o ustanovitvi se določijo njihove naloge in roki.
80. člen
(80.1) Komisija ima tajnika, ki ga določi sekretar sveta izmed delavcev občinske uprave, v soglasju s predsednikom komisije in tajnikom občinske uprave.
(80.2) Tajnik komisije pomaga predsedniku pri sklicevanju sej, skrbi za zapisnike sej in opravlja druge zadeve, ki mu jih naloži komisija.
VII. JAVNOST DELA
81. člen
(81.1) Delo občinskega sveta in njegovih delovnih teles je javno.
(81.2) Javnost dela se zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu sveta in njegovih delovnih teles, s posredovanjem pisnih sporočil občanom in sredstvom javnega obveščanja o sprejetih odločitvah, z navzočnostjo občanov in predstavnikov sredstev javnega obveščanja na sejah sveta ter na druge načine.
(81.3) Svet lahko sklene, da se o seji izda uradno obvestilo za javnost oziroma javna občila.
82. člen
(82.1) Sekretar občinskega sveta skrbi za obveščanje javnosti in sodelovanje s predstavniki javnih občil ter za zagotovitev pogojev za njihovo delo na sejah sveta.
(82.2) Predstavnikom javnih občil je na voljo informativno in dokumentacijsko gradivo, predlogi aktov sveta, obvestila in poročila o delu sveta, zapisniki sej in druge informacije o delu sveta in njegovih delovnih teles.
83. člen
(83.1) Občani imajo pravico vpogleda v skrajšane zapisnike sej sveta in v dokumente in gradiva, ki so podlaga za delo in odločanje sveta.
(83.2) Javnosti niso dostopni dokumenti in gradiva sveta in delovnih teles, ki so zaupne narave. Za ravnanje z gradivom zaupne narave se upoštevajo zakonski in drugi predpisi, ki urejajo to področje.
VIII. SPREMEMBE IN RAZLAGA POSLOVNIKA
84. člen
(84.1) Za spremembe ali dopolnitve tega poslovnika se uporabljajo določila statuta in tega poslovnika za sprejem splošnega akta.
(84.2) Spremembe in dopolnitve poslovnika sprejme svet z dvetretjinsko večino glasov navzočih svetnikov.
85. člen
(85.1) če pride do dvoma o vsebini posamezne določbe poslovnika, razlaga poslovnik med sejo predsedujoči. Če se predsedujoči glede razlage ne more odločiti, prekine sejo in naloži komisiji za statut in pravna vprašanja, da pripravi razlago posamezne poslovniške določbe.
(85.2) Izven seje sveta daje razlago poslovnika komisija za statut in pravna vprašanja.
(85.3) Vsak svetnik lahko zahteva, da o razlagi poslovnika, ki ga je dala komisija za statut in pravna vprašanja, odloči svet z dvetretjinsko večino navzočih svetnikov.
IX. KONČNI DOLOČBI
86. člen
(86.1) Z dnem, ko prične veljati ta poslovnik sveta, preneha veljati začasni poslovnik sveta sprejet na 1. seji sveta, dne 22. 12. 1994 in poslovnik SO Litija (Uradni list RS, št. 5/93).
87. člen
(87.1) Ta poslovnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 019-1/95-08
Litija, dne 29. junija 1995.
Predsednik
Občinskega sveta
občine Litija
Franci Rokavec l. r.
