Na podlagi 18. člena zakona o naravni in kulturni dedi-ščini (Uradni list SRS, št. 1/81, 42/86 in Uradni list RS, št. 8/90 in 26/92) ter 19. člena statuta Občine Črnomelj je Občinski svet občine Črnomelj na seji dne 29. 6. 1995 sprejel

Z namenom, da se ohranijo zgodovinske, kulturne in estetske vrednosti ter zagotovi nadaljnji obstoj se Maleričeva hiša v Črnomlju, Ulica Mirana Jarca 18, razglasi za kulturni spomenik.

Maleričeva hiša, ki stoji na vogalu ulice Mirana Jarca in Lojzeta Fabjana, zapira zahodno stran trga pred cerkvijo sv. Duha. Kletni del hiše je zidan iz kamna, bivalni del je narejen iz tesanih in ometanih brun tako, da dajejo vtis zidane stavbe. Dvokapna streha s čopi se na dvoriščni strani razširi, saj pokriva kasneje dodan lesen “štibelc” in zidan prizidek sanitarij in shrambe. Stanovanjska hiša je ena redkih, ki ohranja bivalno arhitekturo nižjega sloja meščanstva in je zato tudi locirana na obrobju osrednjega mestnega jedra. Maleričeva hiša je v arhitekturnem fondu starega mestnega jedra nepogrešljiva, saj priča o socialni razslojenosti meščanov, istočasno pa ohranja specifično uporabo gradbenih materialov ter priča o nekdanji stavbni podobi historičnega jedra mesta.

Hiša v Ulici Mirana Jarca 18, Črnomelj, ljudsko poimenovana “Maleričeva hiša”, stoji na parceli št. 22/l0, k.o. Črnomelj in je last:
– Ane Malerič, 21. oktobra 15a, Črnomelj
– Ane Stevanovič, Lucija 14a
– Vide Mesarič, Stari trg ob Kolpi 35.

Maleričeva hiša se ohranja in varuje kot spomenik v svoji avtentični pričevalnosti (v zunanji podobi, tlorisni zasnovi in pričevalnih arhitekturnih elementih). Dejavnost v objektu mora biti v skladu z njenim spomeniškim značajem. Kakršni koli posegi so mogoči le s soglasjem in pod pogoji, ki jih določi pristojna služba za varstvo kulturne dediščine.

Maleričeva hiša je potrebna načrtnih vzdrževalnih del, ki morajo vrniti stavbi njeno prvotno obliko. Prizidke je potrebno odstraniti. Avtentični material se ustrezno zaščiti in po potrebi zamenja z novim. Lahko se izkoristi tudi podstrešje. Hišo je možno urediti za stanovanje ali za potrebe prezentacije nekdanjega načina življenja v mestu ali pa v druge kulturne, turistične in vzgojne namene.

Strokovne naloge v zvezi z varstvom spomenika opravlja pristojna služba za varstvo kulturne dediščine.

Nadzor nad izvajanjem tega odloka izvajajo pristojne inšpekcijske službe.

Nespoštovanje določb tega odloka se kaznuje v skladu s predpisi s področja varstva kulturne dediščine.

Zaznamba o kulturnem spomeniku se vpiše v zemljiško knjigo vsem lastnikom po 3. členu tega odloka.