Občinski svet občine Cerkno je na podlagi 64. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93; 6/94 – odločba US RS, 45/94 – odločba US RS in Uradni list RS, št. 57/94 in 14/95) na seji dne 31. 5. l995 sprejel
S T A T U T
Občine Cerkno
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Območje občine Cerkno obsega območja naslednjih naselij: Bukovo, Cerkljanski vrh, Cerkno, Čeplez, Dolenji Novaki, Gorenji Novaki, Gorje, Jagršče, Jazne, Jesenica, Labinje, (Laznica), Lazec, Orehek, Otalež, Planina pri Cerknem, Plužnje, Podlanišče, Podpleče, Police, Poljane, Poče, Ravne pri Cerknem, Reka, Straža, Šebrelje, Trebenče, Zakojca in Zakriž.
2. člen
Občina varuje koristi svojega prebivalstva. V okviru ustave in zakonov samostojno opravlja zadeve in izvršuje naloge, ki so njena izvirna pristojnost ter naloge, ki jih s soglasjem občine prenese v občinsko pristojnost država.
3. člen
Občani Občine Cerkno uresničujejo lokalno samoupravo v občini neposredno in prek organov občine.
Občina se pri uresničevanju svojih nalog povezuje in sodeluje s sosednjimi in drugimi občinami ter širšimi lokalnimi samoupravnimi skupnostmi.
4. člen
Občani se lahko obračajo s peticijo ali drugo pobudo na katerikoli organ občine, ki jim mora odgovoriti najkasneje v 30 dneh.
5. člen
Občina Cerkno je pravna oseba. Sedež Občine Cerkno je v Cerknem, Platiševa ul. 9.
6. člen
Občina Cerkno praznuje občinski praznik 1. oktobra, v spomin na rojstvo dr. Franca Močnika, cerkljanskega rojaka, slovitega matematika in v spomin na ustanovitev XVI. SNOB Janka Premrla-Vojka.
Krajevne skupnosti lahko določijo v svojih statutih krajevne praznike.
7. člen
Simbola občine Cerkno sta grb in zastava.
8. člen
Pečat občine Cerkno je okrogle oblike, v sredini je grb občine, ob krožnici pa napis: OBČINA CERKNO.
Občinski svet občine Cerkno ima pečat okrogle oblike, v sredini je grb občine, ob krožnici pa napis: OBČINSKI SVET OBČINE CERKNO.
Župan občine Cerkno ima pečat okrogle oblike, v sredini je grb občine, ob krožnici pa napis: OBČINA CERKNO ŽUPAN.
9. člen
O obliki in uporabi grba in pečata Občine Cerkno sprejme občinski svet poseben odlok.
10. člen
Občanom Občine Cerkno in drugim državljanom Republike Slovenije kakor tudi državljanom tujih držav, ki imajo posebne zasluge na področjih gospodarstva, znanosti, umetnosti, kulture in športa ter za druge izjemne dosežke, ki so pomembni za razvoj in povzdig Cerkljanske, lahko občinski svet podeli naziv častnega občana.
11. člen
Občina Cerkno podeljuje fizičnim in pravnim osebam za posebne dosežke na različnih področjih družbenega življenja, ki pomembno prispevajo k nadaljnjemu razvoju občine:
– Bevkovo priznanje, kot najvišje priznanje Občine Cerkno in
– Bevkove nagrade za posamezne dosežke na različnih področjih družbenega življenja.
Postopek in merila za podeljevanje nagrad in priznanj se določi s posebnim odlokom.
12. člen
Občina Cerkno sodeluje z drugimi občinami za opravljanje skupnih zadev na načelih prostovoljnosti.
Občina Cerkno se lahko povezuje in vzpostavlja prijateljske stike z drugimi občinami in mesti.
O tem sprejme občinski svet posebno listino.
II. NALOGE OBČINE
13. člen
Občina po svojih organih samostojno ureja in opravlja vse lokalne zadeve javnega pomena, določene s tem statutom in z zakonom, zlasti pa ustvarja in razvija pogoje za gospodarski in družbeni razvoj občine ter utrjevanje identitete Cerkljanske, zlasti pa:
– sprejema statut občine in druge splošne akte,
– organizira občinsko upravo,
– utrjuje identiteto Cerkljanske, utemeljeno na njeni bogati kulturno-zgodovinski dediščini in tradicijah naše zgodovine ter promocijo naših znamenitosti in znanih osebnosti,
– zagotavlja pogoje za prostočasne interesne in zabavne dejavnosti mladih,
– pospešuje razvoj kmetijske dejavnosti,
– pospešuje razvoj malega gospodarstva in storitvenih dejavnosti,
– spodbuja dopolnilne dejavnosti na kmetijah,
– spodbuja naložbeno dejavnost občine,
– zagotavlja sistem lokalnega informiranja,
– upravlja občinsko premoženje,
– omogoča pogoje za gospodarski razvoj občine,
– ustvarja pogoje za gradnjo stanovanj in skrbi za povečevanje najemnega socialnega sklada stanovanj,
– ureja, upravlja in skrbi za lokalne javne službe,
– pospešuje službe socialnega skrbstva za predšolsko varstvo, osnovno varstvo otroka in družine, za socialno ogrožene, invalide in ostarele,
– skrbi za varstvo zraka, tal, vodnih virov, za varstvo pred hrupom, za zbiranje in odlaganje odpadkov in opravlja druge dejavnosti varstva okolja,
– ureja in vzdržuje vodovodne in energetske komunalne objekte,
– pospešuje vzgojno izobraževalno, informacijsko, dokumentacijsko, društveno, turistično, kulturno in drugo dejavnost na svojem območju,
– pospešuje razvoj športa in rekreacije,
– gradi, vzdržuje in ureja lokalne javne ceste, javne poti, rekreacijske in druge javne površine,
– opravlja nadzorstvo nad krajevnimi prireditvami,
– organizira komunalno redarsko službo in skrbi za red v občini,
– skrbi za požarno varnost in organizira reševalno pomoč,
– organizira pomoč in reševanje za primere elementarnih in drugih nesreč,
– zagotavlja izvensodno reševanje sporov,
– organizira opravljanje pokopališke in pogrebne službe,
– določa prekrške in denarne kazni za prekrške, s katerimi se kršijo predpisi občine,
– ureja druge lokalne zadeve javnega pomena.
14. člen
Občina opravlja tudi zadeve, ki se nanašajo na:
– vodenje volilnih postopkov,
– občinsko upravno nadzorstvo,
– sistem lokalnega informiranja,
– nadzorstvo nad izvajanjem občinskih javnih služb in javnih prireditev,
– evidenco občinskih zemljišč in drugega premoženja,
– ugotavljanje javnega interesa za razlastitve za potrebe občine,
– določanje pogojev za uporabo stavbnih zemljišč,
– odločanje o rabi prostora,
– gasilstvo kot obvezno lokalno službo,
– civilno zaščito, opazovanje in obveščanje,
– varstvo naravne in kulturne dediščine,
– ukrepe za zaščito okolja,
– sprejemanje prostorskih izvedbenih aktov,
– javno zdravstveno službo na primarni ravni ter lekarniško dejavnost,
– mrliško ogledno službo,
– določanje komunalnih dejavnosti,
– organizacijo dimnikarske službe,
– oskrbo naselij s toplotno energijo in plinom iz lokalnih omrežij,
– odlaganje odpadkov in opravljanje drugih dejavnosti varstva okolja,
– graditev in vzdrževanje vodovodnih in energetskih objektov,
– graditev in vzdrževanje lokalnih cest, ulic in trgov,
– vzdrževanje gozdnih cest,
– celosten razvoj podeželja in ohranjanje naravne krajine,
– varstvo zraka, tal, vodnih virov, varstvo pred hrupom,
– urejanje lokalnega prometa,
– določanje pogojev za opravljanje obrti, gostinstva in turizma,
– predpisovanje prometne ureditve,
– urejanje lokalnega potniškega prometa,
– ustvarjanje pogojev za gradnjo stanovanj,
– zagotavljanje javne službe za posebno pomoč ter za pomoč na domu in
– upravni nadzor nad izvajanjem svojih predpisov.
15. člen
Občina predpisuje pod pogoji, ki jih določa zakon, naslednje davke in druge občinske dajatve:
– davek od premoženja,
– davek na dediščine in darila,
– davek na dobitek od iger na srečo,
– davek na promet nepremičnin,
– komunalne takse,
– krajevne takse,
– pristojbine,
– nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča in
– druge dajatve, ki jih določa zakon in občinski predpisi.
16. člen
Občina določa pogoje za oddajo in najem objektov, zemljišč ter drugega njenega premoženja in določa najemnine in zakupnine za oddano premoženje.
III. KRAJEVNE SKUPNOSTI
17. člen
V Občini Cerkno so ustanovljene naslednje krajevne skupnosti: Bukovo, Cerkno, Gorje, Novaki, Orehek, Otalež, Podlanišče, Ravne-Zakriž, Straža, Šebrelje.
Krajevna skupnost je pravna oseba.
18. člen
Zaradi zadovoljevanja skupnih potreb se lahko dvoje ali več krajevnih skupnosti združi v eno krajevno skupnost in krajevna skupnost se lahko razdeli na dvoje ali več krajevnih skupnosti.
O združitvi oziroma razdelitvi odločajo krajani z referendumom.
19. člen
Krajevna skupnost opravlja naslednje naloge:
– sprejema programe komunalne ureditve ter predlaga občini ukrepe na področju javne in komunalne infrastrukture na svojem območju;
– predlaga občini prednostno gradnjo in vzdrževanje cest;
– sprejema plan razvoja krajevne skupnosti;
– vzdržuje in upravlja s premoženjem in napravami v lasti krajevne skupnosti;
– daje mnenje k prostorsko ureditvenim načrtom in h graditvi infrastrukturnih objektov, ki neposredno zadevajo KS;
– v skladu z zakonom in občinskimi predpisi upravlja z javnimi površinami;
– v skladu z zakonom in občinskimi predpisi sodeluje pri organiziranju in delovanju gospodarskih javnih služb na območju KS;
– pridobiva in odtujuje krajevno premoženje;
– razpisuje referendum za uvedbo krajevnega samoprispevka,
– zagotavlja izvensodno poravnavo sporov in imenuje poravnalni svet,
– spodbuja kulturno, športno in društveno dejavnost in
– spodbuja prostočasne dejavnosti mladih.
Viri sredstev za financiranje krajevnih skupnosti so: lastna sredstva, sredstva občinskega proračuna, sredstva zbrana s samoprispevkom in druga sredstva, zbrana namensko za financiranje posameznih nalog KS.
IV. ORGANI OBČINE
1. Skupne določbe
20. člen
Organi občine so: občinski svet, župan in nadzorni odbor. Organ občine je tudi občinska volilna komisija.
Župan, člani občinskega sveta in njegovih delovnih teles in člani nadzornega odbora opravljajo svojo funkcijo neprofesionalno.
Funkcionarji občine so člani občinskega sveta, župan in tajnik.
21. člen
Organi občine se volijo za štiri leta.
Organi krajevnih skupnosti se volijo za štiri leta.
22. člen
Delo občinskih organov je javno.
Javnost dela se zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu občinskih organov, z navzočnostjo občanov in predstavnikov sredstev informiranja na sejah občinskega sveta in občinskih odborov ter na druge načine, ki jih določa statut in poslovnik občinskega sveta.
Javnosti niso dostopni dokumenti in gradiva občinskega sveta in drugih občinskih organov, ki so zaupne narave na podlagi zakona ali sklepa sveta.
23. člen
Občinski svet in njegova delovna telesa ter nadzorni odbor so sklepčni, če je na njihovih sejah navzoča večina njihovih članov.
24. člen
Način dela občinskih organov se določi s poslovnikom, ki ga sprejme občinski svet.
2. Občinski svet
25. člen
Občinski svet je najvišji organ odločanja v občini.
Občinski svet ima naslednje pristojnosti:
– sprejema statut občine,
– sprejema odloke in druge občinske akte,
– sprejema prostorske plane in druge plane razvoja občine,
– potrjuje začasne nujne ukrepe,
– sprejema občinski proračun in zaključni račun
– imenuje in razrešuje člane nadzornega odbora,
– imenuje občinsko volilno komisijo,
– ustanavlja komisije in odbore kot svoja delovna telesa ter imenuje in razrešuje njihove člane,
– nadzoruje delo odborov in komisij,
– določa organizacijo in delovno področje občinske uprave,
– daje soglasje k imenovanju višjih upravnih delavcev,
– odloča o pridobitvi in odtujitvi občinskega premoženja,
– odloča o najemu občinskega posojila,
– razpisuje referendum,
– daje pobudo za sklice zborov občanov,
– določa nadomestila oziroma plačo župana, tajnika ter članov občinskega sveta in njegovih delovnih teles ter nadzornega odbora,
– ustanavlja gospodarske in druge javne zavode ter javne gospodarske službe,
– podeljuje, nadzira in odvzema koncesije,
– ustanavlja sklade,
– določa prispevke za opravljanje komunalnih storitev,
– daje soglasja k prevzemu opravljanja državnih nalog,
– odloča o sodelovanju z drugimi občinami,
– nadzoruje delo župana in občinske uprave glede izvrševanja odločitev občinskega sveta,
– imenuje in razrešuje člane sveta za varstvo uporabnikov javnih dobrin,
– imenuje in razrešuje predstavnike občine v svete javnih zavodov in podjetij, katerih ustanovitelj je občina,
– daje mnenje k imenovanju načelnika upravne enote,
– imenuje in razrešuje predstavnike občine v sosvetu načelnika upravne enote,
– odloča o drugih zadevah, ki jih določa zakon in ta statut ali za katere ni določena pristojnost drugih organov.
26. člen
Občinski svet ima 16 članov.
Funkcija člana občinskega sveta ni združljiva s funkcijo župana, člana nadzornega organa, z delom v občinski upravi, s funkcijo načelnika upravne enote in vodjo notranje organizacijske enote, kakor tudi ne z delom v državni upravi na delovnih mestih, na katerih delavci izvršujejo pooblastila v zvezi z nadzorstvom nad zakonitostjo oziroma primernostjo in strokovnostjo dela organov občine.
27. člen
Občinski svet se voli na podlagi splošne in enake volilne pravice z neposrednim in tajnim glasovanjem.
Volilno pravico imajo državljani, ki imajo v občini stalno prebivališče.
Občinski svet se voli po proporcionalnem načelu.
Za volitve občinskega sveta se občina lahko razdeli na volilne enote, ki jih določi odlok občinskega sveta.
28. člen
Članu občinskega sveta preneha mandat:
– če izgubi volilno pravico,
– če postane trajno nezmožen za opravljanje funkcije,
– če je s pravnomočno sodbo obsojen na nepogojno kazen zapora, daljšo od šestih mesecev,
– če v treh mesecih po potrditvi mandata ne preneha opravljati dejavnosti, ki ni združljiva s funkcijo člana občinskega sveta,
– če nastopi funkcijo ali začne opravljati dejavnost, ki ni združljiva s funkcijo člana občinskega sveta,
– če odstopi.
Članu občinskega sveta preneha mandat z dnem, ko občinski svet ugotovi, da so nastali razlogi iz prejšnjega odstavka tega člena.
29. člen
Občinski svet se konstituira na svoji prvi seji.
Prvo sejo občinskega sveta skliče dotedanji predsednik občinskega sveta. Do izvolitve novega predsednika občinskega sveta vodi sejo najstarejši član sveta.
30. člen
Občinski svet izmed sebe izvoli predsednika in podpredsednika sveta.
Predsednik sveta predstavlja občinski svet, sklicuje njegove seje in vodi njegovo delo.
Podpredsednik sveta pomaga predsedniku pri njegovem delu. V njegovi odsotnosti ali v primeru njegove zadržanosti po njegovem pooblastilu opravlja posamezne zadeve iz njegovega delovnega področja.
Občinski svet ima lahko sekretarja sveta, ki pomaga predsedniku pri pripravljanju in vodenju sej sveta, vodi zapisnik in opravlja druge zadeve po nalogu predsednika.
31. člen
Kandidata za predsednika sveta predlaga najmanj četrtina članov sveta.
Kandidat je izvoljen z večino glasov vseh članov sveta. Če pri prvem glasovanju noben kandidat ne dobi zahtevane večine, se glasovanje ponovi. Pri ponovnem glasovanju se glasuje o tistih dveh kandidatih, ki sta pri prvem glasovanju dobila največ glasov.
Predsednik sveta je lahko razrešen na predlog najmanj četrtine članov sveta. Predsednik sveta je razrešen, če za predlog za razrešitev glasuje večina vseh članov sveta.
Na enak način kot predsednika se voli in razrešuje tudi podpredsednik sveta.
32. člen
Občinski svet se sestaja na sejah, ki jih sklicuje predsednik občinskega sveta na lastno pobudo, mora pa jih sklicati na zahtevo odbora, nadzornega odbora ali na zahtevo najmanj četrtine članov sveta.
Predsednik mora sklicati sejo občinskega sveta tudi na obrazloženo zahtevo župana.
Predsednik skliče sejo občinskega sveta praviloma enkrat mesečno.
Dnevni red seje občinskega sveta predlaga njen predsednik na lastno pobudo ali na predlog članov sveta. Dnevni red lahko predlagajo tudi vsi tisti, ki imajo pravico zahtevati sklic sveta, skupaj z zahtevo za sklic seje.
O sprejemu dnevnega reda odloči v skladu s poslovnikom občinski svet.
33. člen
Seje občinskega sveta so javne.
Svet lahko v skladu s poslovnikom sklene, da se javnost izključi.
Zunanji člani občinskih odborov in komisij imajo pravico sodelovati na sejah sveta pri točkah, ki se nanašajo na delo odbora oziroma sveta.
Župan ima pravico in dolžnost sodelovati na sejah občinskega sveta.
34. člen
Občinski svet veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina njegovih članov.
Občinski svet sprejema odločitve z večino navzočih članov, razen če zakon ali statut določata drugačno večino.
Glasovanje je javno, tajno se glasuje le, kadar to določa zakon, statut in poslovnik ali kadar to zahteva najmanj večina prisotnih članov.
35. člen
Občinski svet ima svoj poslovnik, s katerim podrobneje ureja način dela, postopek odločanja in razmerja do drugih občinskih organov.
Svet sprejme poslovnik z dvetretjinsko večino navzočih članov.
36. člen
Občinski svet lahko imenuje komisije in odbore kot svoja delovna telesa.
Komisije in odbori občinskega sveta v okviru svojega delovnega področja v skladu s statutom občine in poslovnikom občinskega sveta obravnavajo zadeve iz pristojnosti občinskega sveta in dajejo občinskemu svetu mnenja in predloge.
Komisije so lahko stalne ali ustanovljene za posebne naloge.
Občinski svet mora imeti statutarno pravno komisijo, komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ter komisijo za vloge in pritožbe občanov.
Pristojnosti in naloge teh komisij se določi s poslovnikom sveta.
Občinski svet ima svet za varstvo uporabnikov javnih dobrin in svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu ter komisijo za tehnično urejanje prometa.
3. Občinski odbori
37. člen
Občinski svet ima naslednje občinske odbore:
– odbor za razvoj, malo gospodarstvo, turizem in promocijo,
– odbor za cestno in komunalno infrastrukturo,
– odbor za družbene dejavnosti in socialno politiko,
– odbor za društvene in interesne dejavnosti,
– odbor za urejanje prostora in varstvo okolja,
– odbor za kmetijstvo in celosten razvoj podeželja.
Člani občinskih odborov in komisij, razen komisij za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, so lahko občinski svetniki in občani.
Številčnost in sestavo odbora določi občinski svet s sklepom o ustanovitvi odbora.
Odbori so za svoje delo odgovorni občinskemu svetu.
4. Nadzorni odbor
38. člen
Nadzorni odbor:
– opravlja nadzor nad razpolaganjem s premoženjem občine,
– nadzoruje namenskost, smotrnost in zakonitost porabe sredstev občinskega proračuna,
– nadzoruje finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev in pravnih oseb, katerih ustanovitelj je občina.
Nadzorni odbor najmanj dvakrat letno poroča občinskemu sveta o svojih ugotovitvah.
39. člen
Nadzorni odbor ima pet članov. Člane nadzornega odbora imenuje občinski svet izmed občanov. Mandat članov odbora je štiri leta.
Člani nadzornega odbora se imenujejo na podlagi liste kandidatov z večino glasov navzočih članov občinskega sveta. Listo kandidatov oblikuje komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja na podlagi predlogov članov občinskega sveta, zainteresiranih organizacij v občini in občanov.
Člani nadzornega odbora ne morejo biti člani občinskega sveta, delavci občinske uprave, člani svetov krajevnih skupnosti ter člani poslovodstev organizacij, ki so uporabniki proračunskih sredstev.
5. Župan
40. člen
Občina ima svojega župana, lahko pa tudi enega podžupana. Župan je izvoljen na neposrednih volitvah.
Podžupana voli na predlog župana občinski svet z večino glasov vseh članov.
Glede prenehanja mandata župana se primerno uporabljajo določbe 28. člena tega statuta.
41. člen
Župan opravlja naslednje naloge:
– predstavlja in zastopa občino,
– predlaga občinskemu svetu v sprejem proračun občine in zaključni račun proračuna, odloke in druge akte iz pristojnosti občinskega sveta ter skrbi za izvajanje odločitev občinskega sveta,
– skrbi in odgovarja za izvajanje odločitev občinskega sveta
– vodi, nadzoruje in usmerja delo občinske uprave,
– določi sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi ter sklepa delovna razmerja z zaposlenimi v občinski upravi,
– skrbi za objavo statuta, odlokov in drugih splošnih aktov občine,
– poroča občinskemu svetu o svojem delu in delu občinske uprave,
– opravlja druge zadeve, ki jih določa zakon in ta statut.
42. člen
V primeru izrednih razmer, ko bi bilo lahko v večjem obsegu ogroženo življenje in premoženje občanov, občinski svet pa se ne more pravočasno sestati, lahko župan sprejme začasne nujne ukrepe. Le-te mora predložiti v potrditev občinskemu svetu takoj, ko se ta lahko sestane.
43. člen
Župan zadrži objavo splošnega akta občinskega sveta, če meni, da je neustaven ali nezakonit in predlaga občinskemu svetu, da o njem ponovno odloči na prvi naslednji seji, pri čemer mora navesti razloge za zadržanje. Če občinski svet vztraja pri svoji odločitvi, se splošni akt objavi, župan pa lahko vloži pri ustavnem sodišču zahtevo za oceno njegove skladnosti z ustavo in zakonom.
Če se odločitev občinskega sveta nanaša na zadevo, ki je z zakonom prenesena na občino, župan opozori pristojno ministrstvo na nezakonitost oziroma neprimernost take odločitve.
44. člen
V primeru odsotnosti ali zadržanosti župana ga nadomešča podžupan.
Župan lahko pooblasti podžupana za opravljanje posameznih nalog iz 42. člena tega statuta.
6. Organi krajevnih skupnosti
45. člen
Organ krajevne skupnosti je svet krajevne skupnosti. Svet volijo volivci s stalnim prebivališčem v krajevni skupnosti za štiri leta po večinskem sistemu.
46. člen
Svet krajevne skupnosti odloča o vseh zadevah v okviru nalog, ki jih samostojno opravlja krajevna skupnost.
Glede načina dela se smiselno uporabljajo določila tega statuta, ki urejajo način dela občinskega sveta.
Svet krajevne skupnosti uredi način svojega dela s poslovnikom.
7. Neposredne oblike odločanja občanov
47. člen
Neposredne oblike odločanja občanov o lokalnih zadevah so: zbor občanov, referendum in ljudska iniciativa.
48. člen
Zbor občanov se lahko skliče za vso občino, za posamezne krajevne skupnosti ali za njihove dele.
49. člen
Zbor občanov v občini:
– razpravlja o statutu in spremembah statuta občine,
– razpravlja o povezovanju z drugimi občinami,
– razpravlja o lokalni problematiki,
– razpravlja o delu občinskega sveta, župana in drugih občinskih organov,
– razpravlja o poročilih občinskih organov o njihovem delu,
– razpravlja o spremembah območja občine,
– daje mnenja in pobude občinskim organom v zadevah iz prejšnjih alinei.
50. člen
Zbor občanov v krajevni skupnosti:
– razpravlja o problematiki v svoji skupnosti,
– razpravlja o delu svojega sveta oziroma o njegovem poročilu,
– razpravlja o delu občinskih organov z vidika interesov svoje skupnosti,
– daje mnenja in pobude v zadevah iz prejšnjih alinei.
51. člen
Zbor občanov v občini skliče župan ali predsednik občinskega sveta na lastno pobudo, na pobudo občinskega sveta ali na zahtevo najmanj 5% volivcev v občini. Zbor občanov v krajevni skupnosti pa tudi najmanj 5% volivcev v tej skupnosti ali na pobudo njenega sveta.
52. člen
Občinski svet lahko o kakšnem svojem aktu ali drugi odločitvi razpiše referendum na lastno pobudo, mora pa ga razpisati, če to zahteva najmanj 10% volivcev v občini.
Pravico glasovati na referendumu imajo vsi občani, ki imajo volilno pravico.
Odločitev na referendumu je sprejeta, če zanjo glasuje večina volilcev, ki so glasovali.
53. člen
Postopek za izvedbo referenduma vodijo organi, ki vodijo lokalne volitve.
Glede glasovanja na referendumu in drugih vprašanj, ki niso urejena v tem statutu, veljajo določbe zakona o referendumu in o ljudski iniciativi, na njegovi podlagi pa se smiselno uporabljajo tudi določbe zakona o lokalnih volitvah.
54. člen
Občinski svet lahko razpiše svetovalni referendum o posameznih vprašanjih posebnega pomena, da se ugotovi volja občanov.
Svetovalni referendum se lahko razpiše za vso občino ali za njen del.
Svetovalni referendum se mora razpisati na zahtevo najmanj 5% volivcev v občini oziroma njenemu delu.
Svetovalni referendum ne zavezuje občinskih organov.
Glede izvedbe svetovalnega referenduma se smiselno uporabljajo določbe 53. in 54. člena tega statuta.
55. člen
Najmanj 5% volivcev v občini lahko zahteva sprejem ali razveljavitev splošnega akta ali druge odločitve iz pristojnosti občinskega sveta oziroma drugih občinskih organov.
Če se zahteva nanaša na razveljavitev splošnega akta občinskega sveta, mora ta obravnavo zahteve uvrstiti na prvo naslednjo sejo, o njen pa odločiti najkasneje v treh mesecih.
Če se zahteva nanaša na druge odločitve občinskih organov, mora pristojni organ o njej odločiti najkasneje v enem mesecu.
Glede postopka vložitve zahteve iz prvega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo določbe zakona o referendumu in o ljudski iniciativi.
V. OBČINSKA UPRAVA
1. Organizacija občinske uprave
56. člen
Organizacijo občinske uprave predlaga župan. Podrobnejša organizacija in delovno področje občinske uprave se na predlog župana določi z odlokom.
57. člen
Občinsko upravo vodi župan.
Župan je za izvajanje občinskih predpisov in odločitev občinskega sveta odgovoren svetu.
Za neposredno izvajanje nalog uprave skrbi tajnik občinske uprave, ki ga na predlog župana imenuje občinski svet.
Župan lahko pooblasti tajnika za podpisovanje določenih aktov poslovanja.
58. člen
Naloge občinske uprave opravlja občinski urad.
Za delo občinskega urada je tajnik odgovoren županu.
Naloge občinskega urada opravljajo tajnik in upravni delavci.
59. člen
Občinska uprava izvršuje odloke in druge splošne akte, ki jih v okviru svojih pristojnosti izdajata občinski svet in župan.
Uprava izvršuje tudi zakone in druge predpise države, kadar občinska uprava v skladu z zakonom odloča o upravnih stvareh iz državne pristojnosti.
60. člen
Posamične akte iz izvirne pristojnosti občine izdaja tajnik, ki lahko pooblasti delavce uprave, ki izpolnjujejo zakonske pogoje za odločanje v upravnih stvareh, za opravljanje posameznih dejanj in postopkov ali za vodenje celotnega postopka ali za odločanje v upravnih stvareh.
Osebe iz prejšnjega odstavka tega člena odločajo tudi o upravnih stvareh iz prenesene državne pristojnosti in na podlagi javnih pooblastil, če ni z zakonom drugače določeno.
61. člen
V upravnem postopku o upravnih stvareh iz občinske in prenesene državne pristojnosti odločajo uradne osebe po zakonu o splošnem upravnem postopku in po posebnih postopkih, določenih z zakonom.
62. člen
Tajnik skrbi in je odgovoren za dosledno izvajanje zakona o splošnem upravnem postopku in drugih predpisov o upravnem postopku.
Župan mora zagotoviti vodenje evidence o upravnih stvareh v skladu s predpisom Ministrstva za notranje zadeve.
63. člen
O pritožbah zoper posamične akte iz izvirne pristojnosti občine odloča župan. Zoper odločitev župana je dopusten upravni spor.
O pritožbah zoper posamične akte, ki jih v zadevah iz državne pristojnosti in na podlagi javnih pooblastil na prvi stopnji izdaja državna uprava, odloča ministrstvo, pristojno za ustrezno področje oziroma njegov organ v sestavi.
64. člen
O izločitvi župana odloča občinski svet.
O izločitvi tajnika odloči župan, o izločitvi uradne osebe odloča tajnik.
2. Nadzor nad zakonitostjo dela uprave
65. člen
Ministrstvo, vsako na svojem področju, nadzoruje zakonitost splošnih in posamičnih aktov, ki jih iz svoje izvirne pristojnosti izdajajo občinski organi.
V zadevah, ki jih na organe občine prenese država, opravljajo pristojna ministrstva tudi nadzor nad primernostjo in strokovnostjo njihovega dela.
Pri izvajanju nadzorstva po prejšnjem odstavku lahko pristojno ministrstvo predpiše organizacijo služb za izvajanje nalog iz državne pristojnosti in pogoje za opravljanje nalog na teh delovnih mestih ter daje obvezno navodila za opravljanje nalog iz državne pristojnosti.
VI. OBČINSKE JAVNE SLUŽBE
66. člen
Občina Cerkno organizira javne službe na naslednjih področjih:
– oskrba s pitno vodo,
– odvajanje in čiščenje komunalnih odpadkov in padavinskih voda,
– ravnanje s komunalnimi odpadki in odlaganje ostankov komunalnih odpadkov,
– javna snaga in čiščenje javnih površin,
– urejanje javnih poti, površin za pešce in zelenih površin,
– pregledovanje, nadzorovanje in čiščenje kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov,
– gasilstvo.
Lahko pa organizira javne službe tudi na naslednjih področjih:
– plinifikacija in distribucija plina v javnem omrežju,
– vzdrževanje in upravljanje infrastrukturnih in drugih objektov,
– sejemska dejavnost in javne tržnice,
– javna razsvetljava,
– plakatiranje in okraševanje naselij,
– pospeševanje razvoja malega gospodarstva,
– spodbujanje razvoja podeželja,
– urejanje stavbnih zemljišč,
– pokopališka in pogrebna dejavnost,
– urejanje lokalnih cest,
– deratizacija in dezinfekcija,
– turistična promocija,
– vzdrževanje lokalnega telekomunikacijskega omrežja,
– varstvo naravne dediščine.
Občinski svet lahko z odlokom razglasi še druge dejavnosti za javne službe.
67. člen
Občinski svet z odlokom o gospodarskih javnih službah določi vrste gospodarskih javnih služb ter načine in oblike njihovega izvajanja.
Za izvajanje nalog iz prejšnjega člena ustanavlja občina javna podjetja in javne zavode, podeljuje koncesije in oblikuje režijske obrate v okviru občinske uprave.
VII. PREMOŽENJE IN FINANCIRANJE OBČINE
68. člen
Premoženje občine sestavljajo nepremične in premične stvari v lasti občine, denarna sredstva in pravice ter vrednostne papirje.
Občina mora s svojim premoženjem gospodariti po načelih dobrega gospodarja.
Občinski svet odloča o pridobitvi in odtujitvi premičnin in nepremičnin.
Občinski svet lahko pooblasti župana, da samostojno odloča o pridobitvi ali odsvojitvi premičnin do vrednosti, katere višino določi občinski svet.
69. člen
Občina pridobiva prihodke iz lastnih virov in iz davkov, taks, pristojnin drugih dajatev v skladu z zakonom.
70. člen
Prihodki in izdatki za posamezne namene financiranja javne porabe so zajeti v proračunu občine.
Proračun občine sestavljata bilanca prihodkov in odhodkov ter račun financiranja.
V bilanci prihodkov in odhodkov se izkazujejo načrtovani prihodki iz davkov, taks, pristojbin in drugih dajatev in drugi dohodki in prihodki od upravljanja in razpolaganja z občinskim premoženjem ter načrtovani odhodki.
V računu financiranja se izkaže odplačevanje dolgov in zadolževanje občine.
71. člen
Sredstva proračuna se smejo uporabljati samo za namene, ki so določeni s proračunom. V imenu občine se smejo prevzemati obveznosti le v okviru sredstev, ki so v proračunu predvidena za posamezne namene.
Sredstva proračuna se lahko uporabijo, če so izpolnjeni vsi s statutom in z zakonom predpisani pogoji za uporabo sredstev.
72. člen
Za izvrševanje proračuna je odgovoren župan občine.
73. člen
Če se zaradi neenakomernega pritekanja prihodkov proračuna izvrševanje proračuna ne more uravnovesiti, se lahko za začasno kritje odhodkov uporabijo sredstva tekoče rezerve občine ali najame posojilo v višini kot to določa zakon. O najetju posojila odloča občinski svet.
74. člen
Občina oblikuje svoje rezerve, v katere izloča del skupno doseženih prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov, ki se določi vsako leto s proračunom, v skladu z zakonom. Odstotek izločanja sredstev določi občinski svet na predlog župana.
Izločanje v rezervo se izvrši vsak mesec.
Izločanje prihodkov v rezerve preneha, ko dosežejo rezerve občine višino, ki je določena z zakonom.
75. člen
Rezerva se uporablja:
– za odhodke, nastale kot posledica izrednih razmer kot so zlasti suša, potres, požar, poplave in druge naravne oziroma ekološke nesreče, epidemije oziroma preprečevanje epidemij, živalske kužne bolezni in rastlinski škodljivci,
– za zagotovitev sredstev proračuna, kadar prihodki pritekajo neenakomerno,
– za kritje proračunskega primanjkljaja.
Sredstva za namene iz prve in tretje točke prejšnjega odstavka se dajejo praviloma brez obveznosti vračanja, sredstva iz druge točke prejšnjega odstavka morajo biti vrnjena v rezerve do konca leta.
O uporabi sredstev iz prve in tretje točke prvega odstavka odloča občinski svet, o uporabi sredstev iz druge točke prvega odstavka odloča župan.
Z odlokom občine je lahko določeno, da župan odloča o uporabi sredstev za namene iz prve točke prvega odstavka do zneska, določenega v proračunu za tekoče leto.
76. člen
Po preteku leta, za katerega je bil sprejet proračun, sprejme občinski svet zaključni račun proračuna za preteklo leto.
V zaključnem računu proračuna se skupaj z ustreznimi indeksi izkažejo predvideni in doseženi prihodki, predvideni in doseženi odhodki ter predvidena in dosežena izvršitev proračuna financiranja.
Občinski svet sprejme hkrati z zaključnim računom proračuna tudi premoženjsko bilanco občine na dan 3l. decembra leta, za katerega se sprejema zaključni račun.
Zaključni račun proračuna se predloži občinskemu svetu do konca marca tekočega leta za preteklo leto.
77. člen
Občina se sme zadolževati z izdajo vrednostnih papirjev ali z najetjem posojil.
Občina izda vrednostne papirje v skladu z zakonom.
78. člen
Občina se lahko zadolži le za financiranje investicij v infrastrukturne objekte in naprave, namenjene za opravljanje gospodarskih javnih služb.
O zadolžitvi odloča občinski svet.
O zadolžitvi občina obvesti Ministrstvo za finance v osmih dneh po sprejetju odločitve.
79. člen
Javna podjetja in javni zavodi, katerih ustanoviteljica je občina, se smejo zadolževati le s soglasjem ustanovitelja.
O soglasju odloča občinski svet.
Občina sme dajati poroštva za izpolnitev obveznosti javnih podjetij in zavodov, katerih ustanoviteljica je, vendar največ do višine, ki jo določa zakon.
80. člen
Prihodki občine za financiranje zagotovljene porabe so:
– davek na dediščine in darila,
– davek na dobitek iger na srečo,
– davek na promet nepremičnin,
– upravne takse,
– posebna taksa za uporabo igralnih avtomatov zunaj igralnic.
Prihodki iz prejšnjega odstavka pripadajo občini v višini, ki je določena z zakonom o njihovi uvedbi.
Za financiranje zagotovljene porabe pripada občini tudi del prihodkov od dohodnine v višini določeni z zakonom.
81. člen
Prihodki občine za financiranje drugih nalog so:
– davek od premoženja,
– nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča,
– krajevne takse,
– komunalne takse,
– turistična taksa,
– pristojbine,
– odškodnina zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča ali gozda,
– prihodki uprave,
– prihodki od denarnih kazni za občinske prekrške,
– odškodnine in nadomestila za degradacijo prostora in onesnaževanje okolja,
– drugi prihodki, določeni s posebnimi zakoni.
Prihodki iz prejšnjega odstavka pripadajo občini v višini, ki je določena v aktu o njihovi uvedbi.
Ne glede na določbe prejšnjega odstavka lahko občinski svet predpiše, da se davek od premoženja plačuje v višini, ki je do petkrat večja od višine, določene z zakonom.
VIII. SPLOŠNI IN POSAMIČNI AKTI OBČINE
l. Splošni akti občine
82. člen
Občinski svet sprejme:
– statut občine in poslovnik za delo občinskega sveta,
– odloke, odredbe, pravilnike in navodila kot splošne upravne akte,
– prostorske in druge plane razvoja občine,
– občinski proračun in zaključni račun.
83. člen
Statut občine sprejme občinski svet z dvetretjinsko večino glasov vseh članov občinskega sveta.
84. člen
S poslovnikom, ki ga sprejme občinski svet z dvetretjinsko večino navzočih članov, se uredi organizacija in način dela občinskega sveta ter uresničevanje pravic in dolžnosti članov občinskega sveta.
85. člen
Z odlokom ureja občina na splošni način zadeve iz svoje pristojnosti.
Z odlokom ureja občina tudi zadeve iz prenesene pristojnosti, kadar je to določeno z zakonom.
86. člen
Z odredbo občina ureja določene razmere, ki imajo splošen pomen ali odredi način ravnanja v takih razmerah.
87. člen
S pravilnikom se razčlenijo posamezne določbe statuta ali odlokov v procesu njihovega izvrševanja.
88. člen
Z navodilom se lahko podrobneje predpiše način dela posameznih organov pri izvrševanju določb statuta in odlokov.
89. člen
S proračunom občine se razporedijo vsi prihodki in odhodki za posamezne namene financiranja javne porabe v občini.
Občinski proračun se sprejme za proračunsko leto, ki se začne in konča hkrati s proračunskim letom za državni proračun.
Občinski proračun je sprejet, če zanj glasuje večina navzočih članov občinskega sveta.
2. Postopek za sprejem odloka
90. člen
Odlok lahko predlaga vsak član občinskega sveta, župan, občinski odbor ali komisija ali najmanj 5% volivcev v občini.
Predlog odloka pošlje predlagatelj predsedniku občinskega sveta.
91. člen
Predlog odloka mora vsebovati naslov odloka, besedilo členov in obrazložitev.
92. člen
Predlagatelj določi svojega predstavnika, ki bo sodeloval v obravnavah predloga odloka v komisijah in odborih ter na sejah občinskega sveta.
93. člen
Predsednik občinskega sveta pošlje predlog odloka članom občinskega sveta in županu, kadar ta ni predlagatelj odloka, najmanj deset dni pred dnem, določenim za sejo občinskega sveta, na kateri bo obravnavan predlog odloka.
Občinski svet razpravlja o predlogu odloka na dveh obravnavah.
94. člen
V prvi obravnavi predloga odloka se razpravlja o razlogih, ki zahtevajo sprejem odloka ter o ciljih in načelih ter temeljnih rešitvah predloga odloka.
V drugi obravnavi razpravlja občinski svet po vrstnem redu o vsakem členu predloga odloka in o naslovu odloka.
Po obravnavi občinski svet glasuje posebej o tistih členih odloka glede katerih je bila razprava, na koncu člani občinskega sveta glasujejo o predlogu odloka v celoti.
95. člen
V drugi obravnavi predloga odloka lahko predlagajo njegove spremembe in dopolnitve člani občinskega sveta in predlagatelji z amandmaji.
Župan lahko predlaga amandmaje tudi, kadar ni sam predlagatelj odloka.
Amandma mora biti predložen članom občinskega sveta do začetka seje, na kateri bo obravnavan predlog odloka, h kateremu je predlagan amandma.
Na sami seji lahko predlagata amandma najmanj dva člana občinskega sveta.
96. člen
Kadar to zahtevajo izredne potrebe občine, naravne nesreče ali kadar gre za manj pomembne spremembe odlokov, lahko občinski svet sprejme odlok po hitrem postopku.
Pri hitrem postopku se združita prva in druga obravnava predloga odloka na isti seji.
Pri hitrem postopku je mogoče predlagati amandmaje na sami seji, vse do konca obravnave predloga odloka.
O uporabi hitrega postopka odloči občinski svet na začetku seje, pri določanju dnevnega reda. Hitri postopek lahko predlaga predlagatelj odloka ali član sveta.
97. člen
Amandma, posamezni členi odloka in odlok v celoti je sprejet, če zanj na seji občinskega sveta, na kateri je navzoča večina članov, glasuje večina navzočih članov.
98. člen
O predlogih odredb, pravilnikov in navodil razpravlja in odloča občinski svet na eni obravnavi.
99. člen
Statut, odloki in drugi predpisi občine morajo biti objavljeni v uradnem glasilu in pričnejo veljati osmi dan po objavi, če ni v njih drugače določeno.
3. Posamični akti občine
100. člen
Posamični akti občine so odločbe in sklepi.
S posamičnimi akti odloča občina o upravnih stvareh iz lastne pristojnosti, iz prenesene pristojnosti ter na podlagi javnih pooblastil.
VIII. VARSTVO OBČINE V RAZMERJU DO DRŽAVE IN ŠIRŠIH LOKALNIH SKUPNOSTI
101. člen
Občinski svet ali župan lahko vloži zahtevo za presojo ustavnosti in zakonitosti predpisov države, s katerimi se posega v ustavni položaj in v pravice občine oziroma če se s predpisi pokrajine brez pooblastila oziroma soglasja občine posega v njene pravice.
102. člen
Občinski svet ali župan lahko začneta pred ustavnim sodiščem spor o pristojnosti, če državni zbor ali vlada s svojimi predpisi urejata razmerja, ki so po ustavi in zakonih v pristojnosti občine. Enako lahko postopa, če pokrajina ali druga občina posega v njeno pristojnost.
103. člen
Župan lahko kot stranka v upravnem sporu spodbija konkretne upravne akte in ukrepe, s katerimi državni organi izvršujejo oblastni nadzor. Upravni spor lahko sproži tudi, če osebe javnega in zasebnega prava z dokončnimi upravnimi akti uveljavljajo pravice na škodo javnih koristi občine.
104. člen
Župan lahko vstopi v upravni ali sodni postopek kot stranka ali kot stranski intervenient, če bi lahko bile v teh postopkih, oziroma če so z že izdanimi akti prizadete pravice in koristi občine, določene z ustavo in z zakoni.
IX. POVEZOVANJE OBČINE V POKRAJINO IN DRUGO SODELOVANJE
105. člen
Zaradi urejanja in opravljanja lokalnih zadev širšega pomena se Občina Cerkno lahko povezuje v pokrajino.
Občina opredeli lokalne zadeve širšega pomena z odlokom.
106. člen
O ustanovitvi, spremembi ali ukinitvi pokrajine odloča občinski svet z dvetretjinsko večino vseh članov. O odločitvi občinskega sveta se lahko izvede referendum. Sklep o izstopu mora biti sprejet najkasneje šest mesecev pred zaključkom proračunskega leta. Glede postopnega izstopa se smiselno uporabljajo določbe o ustanovitvi pokrajine.
107. člen
Člane pokrajinskega sveta izvoli občinski svet izmed svojih članov in župana na tajnem glasovanju.
108. člen
Občinski svet lahko z dvetretjinsko večino navzočih članov sklene, da se občina poveže v skupnost ali zvezo dveh ali več občin. Če zahteva večina navzočih članov občinskega sveta, se lahko o takem povezovanju izvedejo zbori občanov.
109. člen
Občina Cerkno je članica Stalne konference lokalnih skupnosti Slovenije.
X. POSTOPEK ZA SPREMEMBO IN DOPOLNITEV STATUTA
110. člen
Spremembo ali dopolnitev tega statuta lahko predlaga vsak član občinskega sveta ali župan.
Predlog spremembe ali dopolnitve mora vsebovati besedilo členov in obrazložitev.
111. člen
Občinski svet razpravlja o predlogu na dveh sejah.
Predlog je sprejet, če zanj glasuje dve tretjini vseh članov občinskega sveta.
XI. PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA
112. člen
Ta statut začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 013-01/95
Cerkno, dne 31. maja 1995.
Predsednik
Občinskega sveta
občine Cerkno
Jurij Kavčič l. r.
