Na podlagi druge alinee drugega odstavka 29. člena in 36. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 6/94; odločba US RS in Uradni list RS, 45/94 - odločba US RS, 57/94 in 14/95) ter 16. člena statuta Občine Hrpelje - Kozina je Občinski svet občine Hrpelje - Kozina na seji dne 29. 5. 1995 sprejel
P O S L O V N I K
Občinskega sveta občine Hrpelje - Kozina
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
S tem poslovnikom se ureja organizacija in način dela Občinskega sveta občine Hrpelje - Kozina (v nadaljnjem besedilu: občinski svet) ter uresničevanje pravic in dolžnosti članov občinskega sveta.
2. člen
Vprašanje organizacije in načina dela občinskega sveta, ki niso urejena s tem poslovnikom, se lahko uredijo z odlokom ali z drugim aktom sveta v skladu s tem poslovnikom.
3. člen
Način dela delovnih teles sveta se v skladu s tem poslovnikom praviloma ureja z odloki o delovnem področju delovnih teles, lahko pa tudi s poslovniki delovnih teles.
4. člen
Razmerja sveta do župana in nadzornega odbora se urejajo na način, ki ga določi zakon, statut in ta poslovnik.
5. člen
Občinski svet opravlja zadeve iz svoje pristojnosti na sejah sveta, sejah delovnih teles in nadzornega odbora.
6. člen
Občinski svet dela na osnovi delovnega programa, ki ga sprejme za določeno obdobje.
7. člen
Občinski svet in njegova delovna telesa poslujejo v slovenskem jeziku.
8. člen
Delo občinskega sveta je javno.
Javnost dela se zagotavlja na način, kot je to določeno v statutu, odlokih in s tem poslovnikom.
Javnost dela se lahko omeji ali izključi samo, če tako odloči zaradi splošnih koristi svet ali njegovo delovno telo.
9. člen
Občinski svet dela na rednih in izrednih sejah.
Redne seje se sklicujejo najmanj enkrat v mesecu, praviloma zadnji teden v mesecu oziroma v 15 dneh od podane zahteve za sklic seje v skladu s statutom, razen v času letnih dopustov (julij, avgust).
10. člen
Občinski svet predstavlja predsednik sveta.
11. člen
Občinski svet ima svoj pečat.
Pečat ima na obodu napis: OBČINA HRPELJE - KOZINA, v sredini pa napis: OBČINSKI SVET.
Pečat hrani sekretar občinskega sveta.
II. KONSTITUIRANJE OBČINSKEGA SVETA
12. člen
Prvo sejo novoizvoljenega občinskega sveta skliče dotedanji predsednik občinskega sveta najpozneje 20 dni po njegovi izvolitvi.
Do izvolitve predsednika občinskega sveta vodi prvo sejo novoizvoljenega občinskega sveta najstarejši član sveta.
13. člen
Občinski svet se konstituira na svoji prvi seji, na kateri je potrjenih več kot polovica mandatov članov sveta.
14. člen
Občinski svet imenuje na prvi seji komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.
Komisija ima predsednika, podpredsednika in člana, ki jih lahko predlaga vsak član sveta.
15. člen
Komisiji za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja se predloži poročilo občinske volilne komisije o izidu volitev, potrdila o izvolitvi članov sveta in župana ter morebitne pritožbe kandidatov ali predstavnikov kandidatur oziroma list kandidatov.
16. člen
Mandate članov sveta in župana potrdi svet na predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, potem ko dobi njeno poročilo o pregledu potrdil o izvolitvi ter o vsebini in upravičenosti morebitnih pritožb kandidatov ali predstavnikov kandidatur oziroma list kandidatov.
Občinski svet skupaj odloči o potrditvi mandatov, ki niso sporni, o vsakem spornem mandatu pa odloča posebej.
Član sveta, katerega mandat je sporen, ne sme glasovati o potrditvi svojega mandata.
Šteje se, da je svet z odločitvijo o spornem mandatu odločil tudi o pritožbi kandidata ali predstavnika kandidature oziroma liste kandidatov.
17. člen
Po potrditvi mandatov članov sveta in župana svet na predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ter na predlog najmanj četrtine članov občinskega sveta izvoli predsednika in podpredsednika sveta.
18. člen
Po izvolitvi predsednika in podpredsednika svet imenuje sekretarja sveta na predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.
III. PRAVICE IN DOLŽNOSTI ČLANOV OBČINSKEGA SVETA
1. Splošne določbe
19. člen
Član občinskega sveta ima pravice in dolžnosti, ki jih določa ustava Republike Slovenije, zakon, statut občine in ta poslovnik.
20. člen
Član sodeluje v delu občinskega sveta in njegovih delovnih telesih tako, da upošteva programska izhodišča volivcev v volilni enoti, kjer je bil izvoljen oziroma politične stranke, ki jo zastopa.
V razpravi mora upoštevati njihova stališča in predloge ter jih o delu občinskega sveta in delovnih teles obveščati, pri odločanju pa je član samostojen.
21. člen
Član občinskega sveta ima pravico in dolžnost:
– predlagati izdajo odloka in drugega splošnega akta in amandmaje k predlogu odloka ali drugega splošnega akta
– predlagati uvrstitev zadev na dnevni red in prednostni vrstni red obravnave zadev skupaj še z najmanj tremi člani
– predlagati uvrstitev določenih zadev v program dela občinskega telesa
– predlagati ob podpori najmanj treh članov izvolitev, imenovanje in razrešitev kandidata za predsednika in podpredsednika občinskega sveta, podžupana, članov nadzornega odbora, članov delovnih teles, kolikor ni s predpisi izrecno določeno, da mora dati predlog drug predlagatelj ali večje število članov
– predlagati obravnavanje zadev, ki se nanašajo na izvrševanje zakonov, odlokov in drugih splošnih aktov, na delo organov občinske uprave, če sodijo te zadeve v delovno področje občinskega sveta ali imajo pomen za občane, organizacije in skupnosti ter podjetja
– postavljati delegatska vprašanja.
Član lahko uresničuje pravice iz prejšnjega odstavka neposredno na seji sveta ali pismeno.
22. člen
Član občinskega sveta je dolžan varovati podatke zaupne narave.
Predlagatelj je dolžan v primerih, ko pošilja občinskemu svetu določena gradiva zaupne narave, to označiti, kot tudi vrsto in stopnjo zaupnosti.
2. Vprašanja in pobude članov občinskega sveta
23. člen
Na vsaki redni seji občinskega sveta mora biti predvidena posebna točka dnevnega reda za predloge in vprašanja članov sveta.
Pri določitvi dnevnega reda se določi časovna omejitev obravnave vprašanj in pobud.
Član občinskega sveta mora pred začetkom seje praviloma oddati pismeno vprašanje oziroma pobudo sekretarju občinskega sveta.
Člani občinskega sveta postavljajo vprašanja in dajejo pobude na seji po istem vrstnem redu, kot so jih oddali sekretarju sveta.
V primeru, da je vprašanje postavljeno ustno, ne sme trajati več kot tri minute.
24. člen
Vprašanje mora biti kratko in postavljeno tako, da je vsebina jasno razvidna.
V nasprotnem primeru predsednik sveta opozori člana, da vprašanje ustrezno izpopolni.
25. člen
Član občinskega sveta ima pravico postaviti vprašanje županu, tajniku, predsedniku nadzornega odbora in predsednikom delovnih teles občinskega sveta, organom občinske uprave, ki se nanašajo na njihovo delo ali na zadeve iz njihove pristojnosti.
26. člen
Predsednik sveta zbira vsa delegatska vprašanja, ki jih glede na vsebino posreduje posameznim odgovornim institucijam in organom, da podajo odgovore. Te morajo odgovoriti najkasneje do prve naslednje seje.
Na ustno postavljeno vprašanje poda odgovor po možnosti še na isti seji župan, tajnik, predsednik nadzornega odbora oziroma predsedniki delovnih teles.
Če odgovora ni mogoče podati na isti seji, zlasti kadar je treba zbrati ustrezne podatke, se odgovor pripravi do prve prihodnje seje ali do roka, ki se določi na sami seji.
Odgovori, ki niso dani na isti seji, so praviloma pismeni.
Član občinskega sveta lahko zahteva pismen odgovor tudi, kadar je bilo na vprašanje odgovorjeno na isti seji.
27. člen
Potem, ko član dobi odgovor na svoje pisno vprašanje, ima pravico postaviti dopolnilno vprašanje. Postavi ga lahko pisno ali ustno na prvi naslednji seji.
Če z odgovorom ni zadovoljen, lahko zahteva, da občinski svet o tem razpravlja, ta odloči, ali bo razpravljal kot o posebni točki dnevnega reda na tej ali na eni izmed prihodnjih sej.
Če svet odloči, da bo o vprašanju razpravljal kot o posebni točki dnevnega reda na prihodnji seji, določi, kakšno gradivo je treba pripraviti, kdo ga pripravi ter način in čas priprave.
28. člen
Član občinskega sveta ima pravico dati pobudo očinskemu svetu in drugim organom iz 25. člena poslovnika za ureditev določenih vprašanj ali za sprejem določenih ukrepov.
Pobudo da praviloma pisno, če je pobuda ustna, ne sme trejati več kot tri minute.
Organ, na katerega je pobuda naslovljena mora odgovoriti najkasneje do naslednje seje občinskega sveta oziroma do roka, ki ga le-ta določi.
Če član z odgovorom ni zadovoljen, lahko zahteva, da se pobuda ponovno obravnava na naslednji seji sveta.
29. člen
Predsednik sveta vodi evidenco o vseh vprašanjih, skrbi, da prejmejo pristojni organi ta vprašanja pravočasno ter zbira vse odgovore za njihovo dostavo članom občinskega sveta.
30. člen
Član občinskega sveta ima pravico zahtevati pismena ali ustna pojasnila ter podatke, ki so potrebni za njegovo delo v občinskem svetu ali delovnem telesu.
3. Pravice do povračil in nadomestil
31. člen
Pravico članov občinskega sveta do povračil stroškov za delo v občinskem svetu in do nadomestila plače zagotavlja občinski svet s pravilnikom o organizaciji, delovnih mestih in plačah v Občini Hrpelje - Kozina.
4. Delovno področje občinskega sveta
32. člen
Delovno področje občinskega sveta je opredeljeno v statutu.
IV. SEJE OBČINSKEGA SVETA
1. Slicevanje sej
33. člen
Redne seje občinskega sveta sklicuje predsednik občiskega sveta. Predsednik občiskega sveta skliče sejo na podlagi delovnega načrta na lastno pobudo, mora pa jo sklicati na zahtevo sveta, nadzornega odbora ali najmanj ene četrtine članov sveta in na obrazloženo zahtevo župana.
Predlagatelji, ki so zahtevali sklic seje, predložijo občinskemu svetu tudi gradivo o zadevi, zaradi katere so zahtevali, da se skliče seja. Predsednik občinskega sveta lahko zahteva od predlagatelja dopolnitev predloga akta, če ta ni vložen v skladu s statutom in poslovnikom.
34. člen
Predsednik sveta sklicuje redne seje najmanj enkrat v mesecu oziroma v 15 dneh od podane zahteve za sklic, razen v času poletnih dopustov (julij,avgust).
Izredna seja se skliče za obravnavanje in odločanje o nujnih zadevah, katerih odložitev bi imela materialne in finančne posledice, kadar ni pogojev za sklic redne seje.
Skliče jo predsednik sveta na lastno pobudo oziroma na zahtevo predlagateljev iz prejšnjega člena.
35. člen
Sklic seje s predlogom dnevnega reda mora biti vročen članom občinskega sveta najkasneje sedem dni pred dnem, določenim za sejo.
Gradivo, ki je podlaga za uvrstitev zadev na dnevni red redne seje, mora biti vročeno članom sveta najkasneje s sklicem seje.
Izjemoma se gradivo lahko vroči članom tudi kaseje, če gre za nujne zadeve, katerih odložitev bi imela materialne in finančne posledice in vročitev v rednem roku ni bila mogoča.
Izredna seja se lahko skliče tudi v krajšem roku, kot je določen za sklic redne seje.
Dnevni red izredne seje se lahko predlaga tudi na sami seji.
Tudi gradivo se članom sveta lahko predloži na sami izredni seji. Obenem s sklicem se pošlje tudi skrajšan zapisnik s prejšnje seje, če ni bil poslan že prej.
Sklic seje in gradivo za sejo se pošlje tudi županu, podžupanu in tajniku občine.
36. člen
V nujnih primerih lahko predlagajo predsednik občinskega sveta, župan, tajnik, predsednik posameznega delovnega telesa ali ena četrtina članov občinskega sveta neposredno na seji občinskega sveta, da se določeno vprašanje uvrsti na dnevni red seje.
Svet odloča na seji najprej o nujnosti predloga.
37. člen
Dnevni red seje določi svet na začetku seje. Pri tem vprašanju upošteva zlasti nujnosti odločanja o zadevi, čas, ki je bil na voljo za oblikovanje stališč in sporazumevanje, ali je zadeva dovolj proučena za razpravo in določitev v svetu.
Na dnevnem redu sta vedno točki sprejem zapisnika prejšnje seje in poročanje o delu občinske uprave ter izvajanje zakona o upravnem postopku.
38. člen
Za sprejemanje nepomembnega sklepa, ki je formalne narave, mora pa biti sprejet v najkrajšem času, se lahko skliče korespondenčna seja.
Sekretar sveta mora telefonsko obvestiti vse člane občinskega sveta o predlogu, ki je predmet sprejemanja. Član občinskega sveta glasuje. Sekretar mora v zapisnik napisati ime člana sveta, njegov glas, datum in točen čas poziva.
Glasovanje ni veljavno, če ni bilo omogočeno vsem članom občinskega sveta.
2. Predsedovanje in udeležba na seji
39. člen
Seji občinskega sveta predseduje predsednik sveta.
Če je predsednik sveta zadržan ali odsoten, vodi sejo podpredsednik sveta.
40. člen
Vsi člani sveta imajo pravico in dolžnost, da se udeležujejo sej sveta in sodelujejo pri delu in odločanju na njih.
Evidenco o prisotnosti članov na sejah vodi sekretar sveta.
Prisotnost ugotovi predsednik sveta.
41. člen
Na seji sveta brez pravice odločanja sodelujejo:
– župan občine
– podžupan
– tajnik občinske uprave
– znanstveni, strokovni in drugi javni delavci, vabljeni na sejo
– predstavniki predlagateljev posameznih točk dnevnega reda
Drugi udeleženci smejo sodelovati pri delu sveta samo, če jim le ta to dovoli. V tem primeru predsednik sveta ugotovi, o čem želi udeleženec na seji razpravljati in predlaga svetu, da o tem odloči.
Predstavniki delovnih teles občinskega sveta so se na zahtevo občinskega sveta dolžni udeležiti seje občinskega sveta in odgovarjati na vprašanja članov občinskega sveta.
42. člen
Seje občinskega sveta so javne. Če to terja javni interes, lahko svet sklene, da se javnost izključi.
Če svet sklene, da bo kakšno vprašanje obravnaval brez navzočnosti javnosti, določi, kdo je poleg članov sveta še lahko prisoten na seji.
3. Potek seje
43. člen
Ko predsednik sveta začne sejo, obvesti občinski svet, kdo izmed članov ga je obvestil, da je zadržan in se ne more udeležiti seje.
Nato ugotovi, ali je občinski svet sklepčen in obvesti člane sveta, kdo je povabljen na sejo.
Na začetku seje lahko da pojasnila v zvezi z delom na seji ter v zvezi z drugimi vprašanji.
44. člen
Občinski svet na začetku seje določi dnevni red.
Pri določanju dnevnega reda svet najprej odloča o predlogih, da se določene zadeve umaknejo z dnevnega reda, nato o predlogih, da se dnevni red razširi in nato o predlogih za skrajšanje rokov, združitev obravnav ali hitri postopek.
Po sprejetih odločitvah iz prejšnjega odstavka da predsednik na glasovanje predlog dnevnega reda v celoti.
Posamezne točke dnevnega reda se obravnavajo po določenem vrstnem redu.
Med sejo lahko svet spremeni vrstni red obravnave posameznih točk dnevnega reda.
45. člen
Predlagatelj oziroma predstavnik predlagatelja posamezne točke lahko da na začetku obravnave podrobno oziroma dopolnilno obrazložitev.
Predstavniki delovnih teles poročajo takoj za uvodnim poročevalcem. Za tem dobijo besedo člani sveta in drugi udeleženci na seji, ki so se prijavili k razpravi.
46. člen
Predsednik sveta daje članom besedo po vrsti, kakor so se prijavili k razpravi.
47. člen
Govornik sme govoriti le o vprašanju, ki je na dnevnem redu. Če se razpravljalec ne drži dnevnega reda, ga predsednik opomni.
Če se razpravljalec tudi po drugem opominu ne drži dnevnega reda, mu predsednik lahko vzame besedo. Zoper odvzem besede lahko razpravljalec ugovarja. O ugovoru odloči svet brez obravnave.
48. člen
Članu sveta, ki želi govoriti o kršitvi poslovnika ali o nespoštovanju dnevnega reda, da predsednik besedo takoj, ko jo zahteva. Govor tega člana ne sme trajati več kot pet minut.
49. člen
Razprave članov sveta in drugih udeležencev na seji niso časovno omejene, razen, če ni s tem poslovnikom drugače določeno.
50. člen
Ko predsednik ugotovi, da ni več govornikov, zaključi razpravo.
51. člen
Predsednik sveta lahko med sejo prekine delo sveta in odloči, kdaj se bo nadaljevala.
Sejo prekine, če svet ni sklepčen, če so potrebna usklajevanja in posvetovanja oziroma, če je potrebno dobiti mnenja ter v drugih primerih, če to predlagajo člani sveta.
Če je delo seje prekinjeno, ker ni sklepčna, sklepčnosti pa ni niti v nadaljevanju seje, predsednik za ta dan konča sejo.
52. člen
Če občinski svet o zadevi, ki jo je obravnaval, ni končal razprave ali če ni pogojev za odločanje ali če o zadevi ne želi odločati na isti seji, se razprava oziroma odločanje o zadevi preloži na eno izmed naslednjih sej.
Ko so izčrpane vse točke dnevnega reda, predsednik sveta zaključi sejo.
4. Vzdrževanje reda na seji
53. člen
Za red na seji občinskega sveta skrbi predsednik sveta.
54. člen
Na seji sveta ne sme nihče govoriti, preden mu predsednik sveta ne da besede. Govorniki se lahko prijavljajo vse do konca obravnave.
Govornika lahko opomni na red in mu seže v besedo le predsednik sveta.
Predsednik sveta tudi skrbi, da govornikov nihče ne moti pri govoru in da članu ni kršena svoboda govora.
55. člen
Za kršitev reda na seji občinskega sveta sme predsednik sveta izreči naslednje ukrepe:
– opomin
– odvzem besede
– odstranitev s seje ali z dela seje.
56. člen
Opomin se lahko izreče članu sveta, če govori, čeprav mu predsednik ni dal beesde, če sega govorniku v besedo ali če na kak drug način krši red na seji in določbe tega poslovnika.
Beseda se lahko odvzame članu sveta, če s svojim govorom na seji krši red in določbe tega poslovnika, pa je bil na isti seji že dvakrat opomnjen, naj spoštuje red in določbe tega poslovnika.
Odstranitev s seje ali z dela seje se lahko izreče članu, če kljub opominu ali odvzemu besede krši red na seji tako, da onemogoča delo občinskega sveta.
Član, za katerega se predlaga odstranitev s seje, ima pravico do ugovora, ki ne sme trajati dalj kot pet minut.
O ugovoru odloči občinski svet.
Član, ki mu je izrečen ukrep odstranitve s seje ali z dela seje, mora takoj zapustiti dvorano.
Odsotnost s seje med trajanjem tega ukrepa se šteje za neopravičeno odsotnost s seje.
57. člen
Predsednik lahko odredi, da se odstrani iz dvorane in iz poslopja, v katerem je seja, vsak drug udeleženec ali poslušalec, ki krši red na seji.
Če je red hudo kršen, lahko predsednik odredi, da se odstranijo vsi poslušalci.
Vsi, ki so v poslopju, kjer zaseda občinski svet, morajo upoštevati predpise o redu v tem poslopju.
58. člen
Če predsednik sveta z rednimi ukrepi ne more ohraniti reda na seji, jo prekine.
5. Odločanje
59. člen
Občinski svet veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina članov.
Kadar je za sprejem odločitev potrebna dvetretjinska večina vseh članov, občinski svet veljavno sklepa, če sta na seji navzoči najmanj dve tretjini vseh članov.
Predsednik sveta med sejo lahko po potrebi ugotovi sklepčnost sveta.
60. člen
Glasovanje se opravi po končani razpravi o predlogu, o katerem se odloča. Če je bilo v razpravi podanih več predlogov, se o njih glasuje v takšnem vrstnem redu, kot so bili podani.
Občinski svet praviloma odloča z javnim glasovanjem. S tajnim glasovanjem odloča kadar je to določeno z zakonom, statutom in tem poslovnikom ali kadar svet tako sklene na predlog ene četrtine članov.
61. člen
Član občinskega sveta ima pred glasovanjem pravico obrazložiti svoj glas.
Člani imajo pravico in dolžnost, da glasujejo o vsakem predlogu, o katerem se odloča na seji sveta.
Člani glasujejo tako, da se izjavijo za predlog ali proti predlogu ali pa se vzdržijo glasovanja.
Javno se glasuje z dvigom rok ali s poimenskim izjavljanjem.
62. člen
Glasovanje se opravi tako, da predsednik sveta pokliče člane naj se najprej izjavijo, kdo je za predlog, nato kdo je proti predlogu in ali se kdo vzdrži glasovanja.
Vsak član občinskega sveta lahko zahteva, da se glasuje s poimenskim izrekanjem.
Poimensko se glasuje tako, da vsak poklicani član izjavi “za” ali “proti” ali pa da se “vzdrži” glasovanja, kar se piše v zapisnik.
63. člen
Svet veljavno sprejme odločitve z večino glasov prisotnih članov, razen če se z zakonom, s statutom ali drugim predpisom ne zahteva višja stopnja soglasja.
Po končanem glasovanju ugotovi predsednik sveta izid glasovanja in na podlagi izida razglasi, da je predlog, o katerem je svet glasoval sprejet ali zavrnjen.
64. člen
Tajno se glasuje z glasovnicami.
Za vsako glasovanje se pripavi štirinajst glasovnic enake velikosti, oblike in barve in so overjene s pečatom občinskega sveta.
65. člen
Glasovnica vsebuje predlog, o katerem se odloča in opredelitev “za” in proti”.
Na dnu glasovnice je beseda “za” na desni, beseda “proti” pa na levi strani.
Član glasuje tako, da obkroži besedo “za” ali besedo “proti”.
66. člen
Tajno glasovanje vodi delovno predsedstvo, sestavljeno iz predsednika in dveh članov, ki jih izvoli občinski svet na sami seji.
67. člen
Glasovanje se opravi osebno na podlagi seznama prisotnih članov.
Predsednik delovnega predsedstva objavi začetek glasovanja, obrazloži namen in način glasovanja in določi čas, ob katerem se glasovanje konča.
Delovno predsedstvo izroča članom glasovnice na osnovi seznama prisotnih članov.
Glasovanje poteka v sejni sobi ali v drugem prostoru.
Prostor, kjer se glasuje, mora biti urejen tako, da je zagotovljeno tajno izpolnjevanje glasovnic.
Ko vsi člani oddajo glasovnice v glasovalne skrinjice oziroma ko poteče čas glasovanja, predsednik objavi zaključek glasovanja.
Delovno predsedstvo najprej prešteje neuporabljene glasovnice, ter jih da v posebno ovojnico in jo zapečati.
Nato ugotovi po seznamu prisotnih članov skupno število tistih, ki so glasovali, odpre glasovalno skrinjico in ugotovi število oddanih glasovnic in loči neveljavne in veljavne glasovnice. Potem ugotovi število glasov “za” in število glasov “proti” oziroma kadar se pri volitvah in imenovanjih glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, ugotovi število glasov, ki so jih dobili posamezni kandidati.
Če se pokaže razlika med številom glasovalcev po seznamih in številom oddanih glasovnic, velja izid glasovanja po glasovnicah.
Nato ugotovi, ali je predlog izglasovan s predpisano večino oziroma kadar se pri volitvah in imenovanjih glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, kateri kandidat je izvoljen oziroma imenovan.
O ugotovitvi izida glasovanja se sestavi zapisnik, ki ga podpiše delovno predsedstvo. Predsednik delovnega predsedstva objavi izid glasovanja.
V primeru, da vsi ali posamezni kandidati niso izvoljeni, oziroma imenovani, se glasovanje ponovi v skladu s statutom.
6. Zapisnik seje
68. člen
O delu na seji sveta se piše zapisnik.
Skrajšan zapisnik obsega podatke o udeležbi na seji in glavne podatke o delu na seji, zlasti o predlogih, ki so bili podani ter o sklepih, ki so bili na seji sprejeti in izidi glasovanja. Potek seje se posname na magnetofonski trak, ki se arhivira ves čas mandatne dobe.
Zapisniku je treba priložiti original ali kopijo gradiva, ki je bilo predloženo oziroma obravnavano na seji.
Zapisnik podpišeta predsednik in sekretar sveta.
Za zapisnik skrbi sekretar občinskega sveta.
Zapisnik prejšnje seje dobi vsak član občinskega sveta v gradivu za prvo naslednjo sejo. Na vsaki seji je posebna točka dnevnega reda, na kateri se obravnava zapisnik prejšnje seje. Zapisnik je sprejet, ko zanj glasuje večina članov občinskega sveta.
IV. PREDSEDNIK, PODPREDSEDNIK IN SEKRETAR OBČINSKEGA SVETA
69. člen
Predsednik občinskega sveta predstavlja občinski svet in vodi njegove seje. Za svoje delo je odgovoren občinskemu svetu.
Predsednik občinskega sveta:
– sklicuje in vodi seje občinskega sveta
– podpisuje odloke in druge akte, ki jih sprejme občinski svet
– skrbi, da svet deluje po poslovniku občinskega sveta
– skrbi, da so zagotovljeni pogoji za uresničevanje pravic in dolžnosti članov sveta, ki jih imajo po ustavi, statutu občine in tem poslovnikom
– skrbi za sodelovanje z županom občine, nadzornim odborom in drugimi organi ter z občinsko upravo
– po sklepu sveta dodeljuje posamezne zadeve v obravnavo delovnim telesom občinskega sveta
– skrbi za javnost dela občinskega sveta
– opravlja druge naloge v skladu z zakonom, statutom občine in tem poslovnikom.
Predsednik občinskega sveta opravlja funkcijo do prve seje novega občinskega sveta.
70. člen
Podpredsednik občinskega sveta pomaga predsedniku pri njegovem delu, ga nadomešča v odsotnosti ali v primeru zadržanosti in po njegovem pooblastilu opravlja posamezne zadeve z njegovega delovnega področja.
Podpredsednik je za svoje delo odgovoren občinskemu svetu.
71. člen
Sekretar občinskega sveta pomaga predsedniku občinskega sveta pri pripravi in vodenju sej, vodi zapisnik, skrbi za objavljanje odlokov in drugih splošnih aktov sveta ter opravlja zadolžitve po nalogu župana, določene s statutom ter poslovnikom in drugimi predpisi.
Sekretarja občinskega sveta imenuje občinski svet na predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.
Njegova funkcija preneha s konstituiranjem novega občinskega sveta, mora pa opravljati svoje naloge do imenovanja novega sekretarja.
Za svoje delo je sekretar odgovoren občinskemu svetu.
VII. DELOVNA TELESA OBČINSKEGA SVETA
72. člen
Delovna telesa se ustanovijo za proučevanje posameznih področij, za pripravo odločitev o politiki na teh področjih in za oblikovanje stališč do posameznih vprašanj; za pripravo, proučevanje in obravnavo predlogov odlokov in drugih aktov občinskega sveta.
73. člen
V zvezi z zadevami, ki so na dnevnem redu seje občinskega sveta in glede katerih so delovna telesa dala svoja poročila, je za poročanje odgovoren predsednik delovnega telesa.
Poročilo se lahko spremeni ali umakne samo, če tako sklene delovno telo.
74. člen
Če se med obravnavo pojavi vprašanje, ki ga ni obravnavalo delovno telo, lahko svet obravnavo o tem vprašanju odloži, da ga bo obravnavalo delovno telo, lahko pa ustanovi delovno skupino izmed članov sveta, v kateri mora sodelovati tudi predlagatelj.
75. člen
Delovno telo ima predsednika, podpredsednika in najmanj enega člana.
Predsednik delovnega telesa:
– predstavlja delovno telo
– organizira in vodi delo delovnega telesa
– daje pobude za obravnavanje posameznih zadev
– pripravlja in sklicuje seje delovnega telesa ter predlaga dnevni red
– skrbi za izvajanje sprejetih dogovorov in drugih odločitev delovnega telesa
– sodeluje s predsednikom občinskega sveta in drugih delovnih teles ter organi občinske uprave pri pripravljanju vprašanj, ki jih bo delovno telo obravnavalo
– opravlja druge zadeve, ki jih določa akt o določitvi pristojnosti delovnega telesa.
76. člen
Delovno telo dela na sejah.
Seje sklicuje predsednik na lastno pobudo ter na pobudo članov delovnega telesa.
Predsednik je dolžan sklicati sejo, če to zahteva župan, predsednik občinskega sveta, občinski svet ali najmanj dva člana delovnega telesa.
Seje se sklicujejo v roku, ki praviloma ni krajši od 7 dni. Če predsednik delovnega telesa kljub zahtevi ne skliče seje v roku 7 dni od podane zahteve, jo skliče predsednik občinskega sveta.
Delovno telo je sklepčno, če je na seji navzoča večina članov, odločitve pa sprejema z večino glasov prisotnih članov.
Glasovanje je javno.
77. člen
Delovna telesa sodelujejo med seboj v zadevah skupnega pomena in imajo lahko skupne seje.
78. člen
Strokovna in druga opravila za delovna telesa opravljajo organi občinske uprave.
Sekretar občinskega sveta pomaga predsedniku delovnega telesa pri pripravi in sklicevanju sej, zagotavlja strokovno in dokumentirano obdelavo vprašanj, skrbi za zapisnike sej in opravlja druge zadeve, ki mu jih naloži delovno telo, njegov predsednik ali sekretar občinskega sveta v zvezi z delom delovnega telesa.
79. člen
Glede vprašanj o delu delovnih teles, ki niso posebej urejena s tem poslovnikom se uporabljajo določbe statuta in tega poslovnika, ki veljajo za občinski svet.
Posesmezno delovno telo pa lahko sprejme tudi svoj poslovnik za delo.
VIII. AKTI OBČINSKEGA SVETA
1. Splošne določbe o aktih
80. člen
Z deklaracijo izraža občinski svet splošno stališče, ki ga zavzame do splošnih in posameznih vprašanj, ki imajo splošen pomen za občino kot celoto.
81. člen
Z resolucijo opozarja občinski svet na stanje, probleme in potrebe na področju družbenega življenja, ki so skupnega pomena za občino, določa politiko, ko jo je treba izvajati na teh področjih in ukrepe, ki so za to potrebni.
82. člen
S priporočilom opozarja občinski svet na pomen določenih vprašanj, ki se nanašajo na izvrševanje zakonov, drugih predpisov in splošnih aktov.
83. člen
S sklepom občinski svet odloča o postopkovnih vprašanjih in zavzema stališča do posameznih vprašanj iz svoje pristojnosti.
84. člen
S stališči občinski svet opredeljuje politiko do obravnavanih zadev in daje pobude za izvajanje politike in izvrševanje odlokov in drugih splošnih aktov občinskega sveta.
85. člen
Na izvirnike odlokov in drugih aktov občinskega sveta ter na njihove obvezne razlage se da pečat občinskega sveta.
Z izvirnikom odlokov in drugih aktov je mišljeno besedilo teh aktov, ki je bilo sprejeto na seji sveta.
Za pripravo izvirnikov, za pečat na njih, za njihovo hrambo in evidenco skrbi sekretar občinskega sveta.
Za redakcijsko obdelavo aktov občinskega sveta sta pristojna organ občinske uprave in strokovna služba, ki sta pripravila besedilo aktov oziroma v katerih delovno področje spadajo.
Za izdajo prečiščenega besedila aktov lahko občinski svet pooblasti tudi statutarno komisijo.
86. člen
Odloki in drugi splošni akti občinskega sveta ter obvezna razlaga odlokov se objavijo v uradnem glasilu.
Za njihovo objavo skrbita župan in sekretar občinskega sveta.
Sekretar sveta daje na podlagi izvirnega besedila sprejetega odloka ali drugega akta občinskega sveta oziroma obvezne razlage, popravke morebitnih napak v objavljenem besedilu.
Akti občinskega sveta, za katere je določeno, da so tajni, se objavijo na način, ki je določen v teh aktih.
2. Postopek za izdajo odloka in drugih splošnih aktov
87. člen
Odlok se sprejema praviloma v dveh fazah in sicer v prvi in drugi obravnavi.
V dvofaznem postopku sprejema občinski svet odloke in druge akte, kadar le-ti neposredno posegajo v pravice in dolžnosti delavcev, občanov, organizacij in podjetij ali če jim nalagajo nove materialne obveznosti.
88. člen
Sprejem odloka ali drugega splošnega akta lahko predlaga vsak član občinskega sveta ob podpori treh članov, župan, delovna telesa, svet krajevne skupnosti ali najmanj pet odstotkov volivcev v občini.
Predlog odloka pošlje predlagatelj predsedniku občinskega sveta.
89. člen
Pobudo za izdajo odloka ali drugega splošnega akta lahko dajo poleg predlagateljev iz prejšnjega člena tudi podjetja, krajevne skupnosti, druge organizacije in skupnosti, politične stranke, državni organi in društva.
Ko predsednik občinskega sveta sprejme pobudo za izdajo odloka oziroma drugega splošnega akta, jo predloži v odločitev na prvi naslednji seji sveta, če je tako sestavljena in obrazložena, da je mogoče na njeni osnovi o pobudi odločati. V nasprotnem primeru jo pošlje pristojnemu delovnemu telesu občinskega sveta, da jo predhodno prouči in poda o njej ustrezen predlog.
Če svet sprejme pobudo za izdajo odloka, določi s sklepom način, kako naj se v smislu te pobude izdela odlok ali drugi splošni akt za prvo obravnavo na občinskem svetu.
Sestavljalec predloga odloka za prvo obravnavo je v nadaljnjem postopku predlagatelj odloka.
Na sejo, na kateri se odloča o pobudi za izdajo odloka ali drugega splošnega akta, se povabi predlagatelja pobude, ki lahko na seji pobudo obrazloži.
Občinski svet obvesti predlagatelja o stališčih, ki jih je v zvezi s pobudo sprejel.
90. člen
Predlog odloka mora vsebovati naslov odloka, uvod, besedilo členov in obrazložitev.
Uvod obsega razloge za sprejem odloka, oceno stanja, cilje in načela odloka ter oceno finančnih in drugih posledic, ki jih bo imel sprejem odloka.
91. člen
Predlog odloka se pošlje članom občinskega sveta, županu in vsem prejemnikom, ki se jim dostavlja gradivo za sejo najmanj sedem dni pred dnem, določenim za sejo sveta, na kateri bo obravnavan predlog odloka.
92. člen
Na sejo, na kateri občinski svet obravnava predlog odloka mora biti povabljen tudi predlagatelj.
Predstavnik predlagatelja predloga odlok lahko na začetku obravnave poda kratko dopolnitveno obrazložitev. Poleg tega ima pravico in dolžnost sodelovati med obravnavo, dajati pojasnila, mnenja in predloge.
93. člen
2a) Prva obravnava predloga odloka
Občinski svet obravnava predlog odloka v prvi obravnavi najprej načelno in sicer s stališča, ali so v njem pravilno zajeta vsa načela, na katerih naj odlok temelji ter temeljni odnosi, ki naj jih odlok uredi.
Po zaključeni načelni razpravi zavzame svet stališče o tem, ali je odlok potreben. Če spozna, da predlagani odlok ni potreben, zavrne predlog s sklepom. O tem obvesti predlagatelja.
S sklepom o sprejemu predloga določi občinski svet stališča, mnenja in predloge, ki naj jih predlagatelj upošteva pri pripravi predloga odloka za drugo obravnavo.
Hkrati tudi določi, ali je za obravnavanje in proučevanje predloga odloka za drugo obravnavo potrebno ustanoviti posebno delovno telo ter določi rok, v katerem mora predlagatelj poslati svetu predlog odloka.
Svet odloči tudi o tem, ali se predlog odloka da v javno obravnavo in določi rok za javno obravnavo.
94. člen
2b) Druga obravnava predloga odloka
Predlog odloka mora biti izdelan v obliki, v kateri se sprejemajo predpisi.
Imeti mora obrazložitev, ki mora vsebovati zlasti to, kako so upoštevana stališča, mnenja, pripombe in predlogi, ki so bili dani na predlog odloka v prvi obravnavi in posebej katerih predlagatelj ni sprejel, vzroke, zaradi katerih jih ni sprejel, rešitve, ki odstopajo od predloga odloka v prvi obravnavi ter besedilo tistih določb, glede katerih se predlagajo spremembe oziroma dopolnitve.
95. člen
V drugi obravnavi predloga odloka lahko predlagajo njegove spremembe in dopolnitve člani občinskega sveta in predlagatelji z amandmaji.
Župan lahko predlaga amandmaje tudi, kadar sam ni predlagatelj odloka.
96. člen
Amandma mora biti predložen članom občinskega sveta najmanj sedem dni pred dnem, določenim za sejo občinskega sveta, na kateri bo obravnavan predlog odloka, h kateremu je predlagan amandma.
Pripombe redakcijskega značaja pa lahko dajo predlagatelji na sami seji.
97. člen
Obravnava predloga odloka na seji sveta obsega načelno obravnavo predloga in obravnavo njegovega besedila.
Preden svet preide na načelno obravnavo, predstavnik predlagatelja odloka obrazloži stališča, mnenja, pripombe, predloge in amandmaje.
Med načelno obravnavo predloga odloka se lahko izražajo tudi mnenja, zahtevajo pojasnila in načenjajo vsa vprašanja glede rešitev, ki jih vsebuje predlog.
V drugi obravnavi razpravlja občinski svet po vrstnem redu o vsakem členu predloga odloka.
98. člen
Po končani načelni obravnavi svet odloča praviloma o vsakem amandmaju posebej. Med odločanjem o amandmajih se lahko začne obravnava le o predloženih amandmajih.
Po končanem glasovanju o amandmajih odloča o naslovu odloka ter o predlogu odloka v celoti.
99. člen
Svet lahko med obravnavo o predlogu odloka oziroma posameznih amandmajih ugotavlja soglasja s predhodnimi izjavljanji in sklene, da se obravnava odloži, če ugotovi, da ni doseženo potrebno soglasje, oziroma če ugotovi, da je potrebno proučiti posamezna vprašanja, ki so se pojavila ob obravnavi predloga odloka. Svet lahko tudi odloči, da se predlog odloka ponovno vrne v prvo obravnavo.
Če sklene, da se obravnava in sklepanje o predlogu odloka odloži, sprejme sklep o tem, kaj je potrebno v zvezi s predlogom opraviti in kdo naj to opravi ter določi rok za ponovno obravnavo.
Če svet sklene, da se predlog odloka ponovno vrne v prvo obravnavo, sprejme sklep o tem, kako naj se pripravi predlog odloka za drugo obravnavo ter določi rok za njegovo obravnavo.
100. člen
Predlog za dopolnitev ali spremembo predloga odloka (v nadaljnjem besedilu: amandma) mora biti predložen v pismeni obliki in obrazložen.
101. člen
Če vsebuje amandma določbo, ki zahteva finančna sredstva, predlagatelj hkrati opozori na možnosti za zagotovitev teh sredstev. Svet lahko sklene, naj se pred odločitvijo o amandmaju prouči vpliv teh določb na razpoložljiva sredstva in zagotovitev sredstev za financiranje predlagane rešitve.
102. člen
Amandma k predlogu odloka lahko predlaga najmanj ena četrtina članov sveta tudi na seji sveta med obravnavo. Tudi tak amandma mora biti pismen in obrazložen.
Predlagatelj amandmaja ima pravico na seji sveta do konca obravnave spremeniti, dopolniti oziroma umakniti amandma.
Svet lahko na obrazložen predlog predlagatelja sklene, da bo obravnaval amandma kot sestavni del predloga odloka.
103. člen
Če pride v zvezi z amandmajem do različnih stališč, lahko svet imenuje skupino za proučitev takega amandmaja.
Skupino sestavlja določeno število članov v svetu, ki poznajo problematiko v zvezi z amandmajem, predstavnik predlagatelja amandmaja in predstavnik predlagatelja odloka. V skupini sodeluje župan, tudi če sam ni predlagatelj.
104. člen
Predlagatelj odloka pove svoje mnenje o amandmaju k predlogu odloka. Župan lahko pove svoje mnenje o amandmaju tudi, če ni predlagatelj odloka.
105. člen
O vsakem amandmaju k predlogu odloka se glasuje praviloma posebej. Če je k posameznemu členu predloga odloka predlaganih več amandmajev, se najprej glasuje o amandmaju, ki najbolj odstopa od predlagane rešitve k predlogu odloka in nato po tem kriteriju o drugih amandmajih. Če se takega kriterija ne da določiti, se glasuje o amandmajih po takem vrstnem redu, kot so bili predlagani.
Če je predlagan amandma k amandmaju, se najprej odloča o amandmaju, ki je podan k amandmaju.
Če ni nobeden od amandmajev sprejet, se šteje, kot da ne bi bilo nobenega amandmaja.
3. Odločanje pri sprejemanju odlokov
106. člen
Svet odloča o predlogu odloka le, če je na seji navzoča najmanj polovica članov sveta, če ni s tem poslovnikom drugače določeno.
O tem, kdaj se da osnutek oziroma predlog odloka na končno glasovanje, odloči predsednik sveta.
Da se da predlog odloka na končno glasovanje, lahko predlagajo tudi delovna telesa občinskega sveta, župan ali četrtina navzočih članov. O tem odloči svet brez razprave.
107. člen
Da bi za odločitev o predlogu odloka dosegli člani v svetu soglasje, lahko po potrebi preverjajo stopnjo soglasja s predhodnimi izjavljanji.
Člani lahko preverijo stopnjo soglasja s predhodnimi izjavljanji tudi o amandmajih, predloženih k predlogu odloka.
O tem, da naj se preveri stopnja soglasja s predhodnimi izjavljanji, odloči predsednik sveta, lahko pa to predlagajo vsi tisti, ki imajo pravico predlagati, da se preide na končno glasovanje. Takšen predlog je predsednik sveta dolžan upoštevati.
108. člen
Amandma, člen odloka, naslov odloka in odlok v celoti je sprejet, če zanj na seji sveta, na kateri je navzoča večina članov, glasuje večina navzočih članov.
4. Hitri postopek za sprejem odloka
109. člen
Odlok se lahko izjemoma izda po hitrem postopku.
Po hitrem postopku se lahko izda, kadar to zahtevajo potrebe občine, naravne nesreče ali kadar gre za manj pomembne spremembe odlokov.
110. člen
Predlog za sprejem odloka po hitrem postopku mora biti posebej obrazložen. V obrazložitvi mora predlagatelj navesti razloge, zaradi katerih se predlaga sprejem odloka po hitrem postopku in opozoriti na posledice, ki bi lahko nastale, če odlok ne bi bil izdan po tem postopku.
Skupaj s predlogom, naj se odlok izda po hitrem postopku, se da tudi predlog tega odloka z obrazložitvijo.
Hitri postopek lahko predlaga vsak predlagatelj odloka.
111. člen
Občinski svet odloča o sprejemanju predloga odloka po hitrem postopku ob določanju dnevnega reda seje.
112. člen
Če svet sprejme predlog za sprejem odloka po hitrem postopku, začne takoj na seji svet obravnavati predlog odloka, tako da združi prvo in drugo obravnavo.
K predlogu odloka, ki naj se izda po hitrem postopku, je mogoče predlagati amandmaje do konca obravnave.
113. člen
Če svet ne sprejme predloga za sprejem odloka po hitrem postopku, se uporabljajo določbe tega poslovnika v postopku, razpravi, pobudi za sprejem odloka v prvi in drugi obravnavi.
5. Postopek za sprejem drugih aktov
114. člen
Drugi akti občinskega sveta, razen statuta in Občinskega proračuna se obravnavajo in sprejemajo po enofaznem postopku.
Svet lahko sklene, da bo take akte obravnaval najprej v prvi, nato pa v drugi obravnavi.
6. Postopek za obvezno razlago odloka
115. člen
Predlog za obvezno razlago odloka lahko dajo predlagatelji odloka, določeni s statutom občine in tem poslovnikom.
Pobudo za obvezno razlago odloka lahko dajo občinskemu svetu tudi podjetja, krajevne skupnosti, druge organizacije in skupnosti, politične stranke, državni organi in društva.
116. člen
Predlog oziroma pobudo za obvezno razlago odloka obravnava statutarna komisija. Preden začne obravnavo, lahko zahteva mnenje ustreznih teles sveta in predlagatelja.
Če statutarna komisija ugotovi, da je predlog oziroma pobuda za obvezno razlago utemeljena, pripravi predlog za obvezno razlago in ga predlaga občinskemu svetu v sprejem.
Če komisija ugotovi, da pobuda oziroma predlog za obvezno razlago odloka ni utemeljen, predlaga svetu, da ga ne sprejme ter obvesti predlagatelja.
117. člen
Predlog za obvezno razlago odloka obravnava in sprejme občinski svet po postopku, ki velja za sprejem odloka.
7. Javna obravnava odloka
118. člen
Občinski svet lahko da odlok v javno obravnavo.
V tem primeru določi s sklepom:
– besedilo odloka, ki se da v javno obravnavo
– delovno telo, ko bo spremljalo javno obravnavo in o njej poročalo občinskemu svetu
– rok, v katerem je treba opraviti javno obravnavo.
119. člen
Ko občinski svet sprejme poročilo delovnega telesa o razultatih javne obravnave, zavzame tudi stališča o mnenjih in predlogih javne obravnave.
Delovno telo o tem obvesti udeležence javne obravnave.
IX. VOLITVE IN IMENOVANJA
1. Splošne določbe
120. člen
Volitve funkcionarjev, ki jih po zakonu in statutu voli občinski svet, se opravijo po določbah tega poslovnika, če zakon ali statut občine ne določata drugače.
Predstavnik predlagatelja kandidatur ima pravico pred začetkom volitev obrazložiti predlog kandidature.
121. člen
Praviloma se glasuje javno. Tajno se glasuje, če tako odloči svet na predlog najmanj četrtine članov.
Če se javno glasuje o več kanidatih za isto funkcijo, se o njih glasuje v takšnem vrstnem redu, kot so bili predlagani.
Ko je nek kandidat izvoljen, se z glasovanjem preneha.
Če ni izvoljen noben kandidat, se ponovno glasuje o kandidatih, ki sta dobila največje število glasov.
Če se glasuje tajno o več kandidatih za isto funkcijo, se glasuje tako, da se na glasovnici obkroži zaporedna številka pred imenom kandidata, za katerega se želi glasovati.
Če se glasuje “za” ali “proti” kandidatu oziroma “za” ali “proti” listi kandidatov, se glasuje tako, da se na glasovnici obkroži beseda “za” ali “proti”.
Na dnu glasovnice je beseda “za” na desni strani, beseda “proti” pa na levi strani.
122. člen
Kandidat je izvoljen, če zanj glasuje večina vseh članov občinskega sveta, razen če zakon, statut občine in ta poslovnik ne določajo drugače.
123. člen
Če se glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, pa nobeden pri prvem glasovanju ne dobi potrebne večine, se opravi novo glasovanje. Pri drugem glasovanju se glasuje o tistih dveh kandidatih, ki sta pri prvem glasovanju dobila največ glasov.
Če pri prvem glasovanju več kandidatov dobi enako najvišje oziroma enako drugo najvišje število glasov, se izbira kandidatov za ponovno glasovanje med kandidati z enakom številom glasov, ponovi. Če se po tako ponovljenem postopku ne doseže potrebne večine glasov, se izbira kandidatov za ponovno glasovanje določi z žrebom.
Če se glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, se kandidati na glasovnici navedejo po abecednem vrstnem redu.
Na glasovnici pri drugem glasovanju sta kandidata navedena po vrstnem redu glede na število glasov, dobljenih pri prvem glasovanju.
124. člen
Če kandidat ne dobi potrebne večine oziroma če tudi pri drugem glasovanju noben kandidat ne dobi potrebne večine, se ponovi glasovanje v skladu s statutom občine.
2. Volitve predsednika in podpredsednika občinskega sveta
125. člen
Kandidata za predsednika in podpredsednika občinskega sveta predlaga komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.
Kandidata lahko predlaga najmanj četrtina članov sveta. Izvoljen je kandidat, za katerega je glasovala večina vseh članov.
Glasuje se javno, razen če svet z večino glasov navzočih članov sklene, da se glasuje tajno.
3. Imenovanje sekretarja občinskega sveta
126. člen
Sekretarja občinskega sveta imenuje občinski svet na predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja z večino glasov navzočih članov
4. Imenovanje predsednikov, podpredsednikov in članov delovnih teles
127. člen
Predsednika, podpredsednika in enega ali več članov delovnih teles imenuje občinski svet izmed svojih članov in občanov.
Predsednik posameznega delovnega telesa se imenuje praviloma izmed članov sveta, pri čemer je potrebno upoštevati zastopanost političnih strank v občinskem svetu.
V komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja so lahko imenovani samo člani občinskega sveta.
O imenovanju delovnih teles se glasuje na podlagi liste kandidatov, ki jo določi komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.
Na listo se uvrstijo kandidati, ki so jih predlagali člani sveta. Kandidate iz vrst občanov lahko predlagajo zainteresirane organizacije v občini ali najmanj petnajst volivcev v občini.
Če je predlaganih več kandidatov, kot je članov v posameznem delovnem telesu, imajo prednost uvrstitve na listo kandidati iz različnih političnih strank, ki so zastopane v občinskem svetu in sicer v sorazmerju z zastopanostjo strank v svetu.
Predsednik, podpredsednik in en ali več članov delovnih teles so imenovani, če je za kandidatno listo glasovala večina vseh članov občinskega sveta.
Če kandidatna lista ni dobila potrebne večine glasov, se na isti seji imenujejo člani delovnih teles posamično. Če na ta način niso imenovani vsi člani posameznega delovnega telesa, lahko najmanj trije člani sveta predlagajo imenovanje manjkajočih članov delovnih teles, ki jih svet nato imenuje posamično na isti seji ali naslednji seji.
5. Imenovanje nadzornega odbora
128. člen
Nadzorni odbor ima predsednika in štiri člane.
Člane nadzornega odbora imenuje občinski svet izmed občanov.
Člani nadzornega odbora so imenovani na podlagi liste kandidatov z večino glasov vseh članov občinskega sveta. Listo kandidatov določi komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja na podlagi predlogov članov občinskega sveta zainteresiranih organizacij v občini ali najmanj petnajst volilcev v občini. V primeru, da kandidatna lista ni dobila potrebne večine glasov, se na isti seji imenujejo člani nadzornega odbora posamično. Če tudi na ta način niso imenovani vsi člani, lahko najmanj četrtina članov sveta predlaga imenovanje manjkajočih članov, ki jih svet imenuje posamično na isti ali naslednji seji.
Predsednika imenujejo člani nadzornega odbora izmed sebe z večino glasov vseh članov na svoji prvi seji, ki jo skliče župan.
Člani nadzornega odbora ne morejo biti člani občinskega sveta, občinski uradniki, člani poslovodstev organizacij, ki so uporabniki proračunskih sredstev in drugi javni uslužbenci.
6. Postopek za razrešitev
129. člen
Občinski svet razrešuje funkcionarje, ki jih voli ali imenuje, po enakem postopku, kot je določen za izvolitev ali imenovanje.
Postopek za razrešitev se začne na predlog predlagatelja, ki je določen s statutom občine ali tem poslovnikom.
Kadar je komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja pristojna za predlaganje kanidatov za določene funkcije, je prisotjna predlagati tudi njihovo razrešitev.
Odločitev o razrešitvi se sprejme z večino, ki jo določa statut ali pa poslovnik.
7. Nezaupnica članom delovnih teles in odstop članov delovnih teles
130. člen
Posameznemu delovnemu telesu oziroma njegovemu članu lahko občinski svet izreče nezaupnico in sicer tako, da obenem z večino glasov vseh članov imenuje delovno telo v novi sestavi.
Posamezen član delovnega telesa oziroma delovno telo v celoti lahko tudi odstopi. Odstop mora biti pismen in obrazložen. V tem primeru mora delovno telo oziroma član opravljati svojo funkcijo do imenovanja novega delovnega telesa oziroma člana.
X. SODELOVANJE OBČINSKEGA SVETA Z DRŽAVNIM ZBOROM IN DRŽAVNIM SVETOM
131. člen
Občinski svet sodeluje z državnim zborom preko državnega sveta, tako da le-temu posredujejo stališča, pripombe, mnenja in predloge do zakonov in drugih predpisov, ki jih obravnava Državni svet in sprejema Državni zbor.
132. člen
Državni zbor mora pred izdajo zakonov in drugih predpisov, ki se v skladu z ustavo tičejo koristi občine, pridobiti njeno mnenje.
Če se predpis nanaša na občino in posega v njene koristi, mora izdajatelj predpisa pred njegovo izdajo seznaniti prizadeto občino o namenu takšnega urejanja.
XI. SODELOVANJE OBČINSKEGA SVETA IN ŽUPANA
133. člen
Župan sodeluje z občinskim svetom tako, da se udeležuje sej sveta in ima v zvezi s tem pravice in dolžnosti, določene s tem poslovnikom in statutom občine.
XII. JAVNOST DELA OBČINSKEGA SVETA
134. člen
Javnost dela občinskega sveta in njenih delovnih teles je opredeljen v statutu občine in tem poslovniku.
135. člen
Občani so lahko navzoči na seji občinskega sveta in na sejah delovnih teles, če ni sklenjeno, da se bo določeno vprašanje obravnavalo brez navzočnosti javnosti.
136. člen
Predstavniki sredstev javnega obveščanja imajo pravico in dolžnost biti navzoči na sejah občinskega sveta in njegovih delovnih teles ter obveščati javnost o njihovem delu.
Strokovna služba je dolžna poskrbeti, da sklic z gradivom le-ti pravočasno prejmejo.
Na seji občinskega sveta oziroma na seji delovnega telesa se lahko sklene, da so predstavniki sredstev javnega obveščanja lahko prisotni na seji tudi, kadar na njej razpravljajo o kakšnem vprašanju brez navzočnosti javnosti.
O takem vprašanju pa smejo dajati za javnost le tista obvestila, za katera lahko sklene občinski svet oziroma delovno telo.
Le-ti lahko sklenejo, da se smejo dati obvestila o takem vprašanju šele po poteku določenega roka.
Občinski svet oziroma delovna telesa lahko tudi sklenejo, da se o seji izda uradno poročilo za sredstva javnega obveščanja.
137. člen
Predstavnikom javnega obveščanja so na voljo informacijska gradiva, predlogi aktov občinskega sveta, obvestila in poročila ter stenografski in magnetoskopski zapisi o delu občinskega sveta in njegovih delovnih teles.
XIII. STROKOVNA POMOČ OBČINSKEMU SVETU
138. člen
Organizacijska, strokovna, administrativna in druga dela za občinski svet in delovna telesa opravlja občinska uprava.
XIV. UPORABA DRUGIH PREDPISOV
139. člen
V primeru, da s tem poslovnikom ni urejeno določeno področje poslovanja ali ni obdelano za vse primere, se uporabljajo smiselno določila poslovnika Državnega zbora z vsemi poznejšimi spremembami in dopolnili oziroma določila tistih podzakonskih predpisov, ki urejajo posamezno vprašanje s svojega področja (zakon o splošnem upravnem postopku, zakon o pravdnem postopku, zakon o kazenskem postopku in podobni predpisi).
XV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
140. člen
Poslovnik ter njegove spremembe in dopolnitve obravnava in sprejme občinski svet po postopku, ki velja za sprejemanje odlokov.
141. člen
Z dnem uveljavitve tega poslovnika prenehajo veljati določbe poslovnika Skupščine občine Sežana z dne 23. 6. 1993, ki niso v nasprotju z zakonom o lokalni samoupravi in začasni poslovnik občinskega sveta z dne 23. 12. 1994.
142. člen
Ta poslovnik začne veljati z dnem objave v uradnem glasilu.
Št. 106
Hrpelje - Kozina, dne 29. maja 1995.
Predsednik
Občinskega sveta
občine Hrpelje - Kozina
Vitomir Počkaj l. r.
