S P R E M E M B E I N D O P O L N I T V E
K O L E K T I V N E P O G O D B E
za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji
1. člen
V prvem odstavku 40. člena kolektivne pogodbe za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 52/94) se besedilo: “povprečnega mesečnega osebnega dohodka” nadomesti z besedilom: “povprečne izplačane plače brez odtegljajev”.
2. člen
Spremenijo se 1., 3. in 4. točka 47. člena, in sicer tako, da se 1. točka glasi:
“1. točka
Delavcu pripada glede na delovno dobo naslednje število dni letnega dopusta:
– do 3 leta delovne dobe 19 dni
– nad 3 do 7 let delovne dobe 20 dni
– nad 7 do 10 let delovne dobe 21 dni
– nad 10 do 15 let delovne dobe 22 dni
– nad 15 do 20 let delovne dobe 23 dni
– nad 20 do 25 let delovne dobe 24 dni
– nad 25 let delovne dobe 25 dni
V 3. točki se spremeni tretja alinea pod b) in c) in doda drugi odstavek tako, da se glasi:
“b) z motnjami vedenja in osebnosti in z zmerno motnjo v duševnem razvoju – 5 dni
c) s težjo motnjo v duševnem razvoju ter z več motnjami – 10 dni.”
Učiteljem, vzgojiteljem, varuhom, svetovalnim delavcem in drugim strokovnim delavcem, ki jih določa zakon, se letni dopust poveča za 1 dan.
V 4. točki se spremenita prva in druga alinea tako, da se glasita:
“– materi in očetu-samohranilcu za vsakega otroka do 7 leta starosti 2 dni,
– materi in očetu-samohranilcu za vsakega otroka nad 7 let do 15 let starosti za 1 dan.”
3. člen
Drugi odstavek 48. člena se spremeni tako, da se glasi:
“Delavec ima pravico dva dni letnega dopusta izrabiti na tista dneva, ki ju sam določi, pri čemer mora o tem obvestiti zavod tri delovne dni pred izrabo. Delavec teh dveh dni ne more koristiti v istem tednu.”
4. člen
V prvem odstavku 50. člena se spremenita prva in peta alinea tako, da se v prvi alinei za besedami: “ožjega družinskega člana” doda besedilo: “(zakonec, otroci, posvojenci in pastorki) in v peti alinei za besedami: “bližjih sorodnikov” doda besedilo: “(stari starši, starši, brat, polbrat, sestra, polsestra, vnuk, vnukinja, tašča in tast).”
5. člen
V poglavju “Delovna razmerja” se točka 17. Izobraževanje delavcev v celoti spremeni tako, da se glasi:
“17.1. Stalno strokovno izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje
53. člen
Delavci imajo pravico do stalnega strokovnega izobraževanja, izpopolnjevanja in usposabljanja. V ta namen mora zavod delavcem na delovnih mestih za katere se zahteva najmanj srednja izobrazba omogočiti letno najmanj 5 dni strokovnega izobraževanja oziroma 15 dni na vsaka 3 leta.
Stroške strokovnega izobraževanja, izpopolnjevanja in usposabljanja, vključno z nadomestilom plače, plača zavod.
Delavcu pripada povračilo stroškov povezanih s stalnim strokovnim izobraževanjem, izpopolnjevanjem in usposabljanjem:
– potni stroški,
– kotizacija,
– stroški bivanja.
17.2. Izobraževanje za pridobitev javno veljavne izobrazbe
54. člen
Delavci imajo pravico do izobraževanja za pridobitev javno veljavne izobrazbe v svojem interesu ali v interesu zavoda, zavod pa ima pravico delavce napotiti na takšno izobraževanje.
Delavec se je dolžan izobraževati, če ga zavod napoti na izobraževanje za pridobitev javno veljavne izobrazbe.
Delavec, ki se za pridobitev javno veljavne izobrazbe izobražuje v interesu zavoda in delavec, ki je na takšno izobraževanje napoten, sklene z zavodom pogodbo, s katero se uredijo medsebojne pravice in obveznosti.
a) Izobraževanje v interesu zavoda in napotitev na izobraževanje
55. člen
Delavcu, ki se izobražuje za pridobitev javno veljavne izobrazbe v interesu zavoda in delavcu, ki je na izobraževanje napoten s strani zavoda, pripada:
– za vsako prvo opravljanje izpita na ravni izobraževanja do V. stopnje – 3 delovni dnevi,
– za vsako prvo opravljanje izpita na višji ali visoki stopnji izobraževanja – 5 delovnih dni,
– za zaključni izpit na ravni izobraževanja do V. stopnje zahtevnosti – 10 delovnih dni,
– za diplomo na višji ali visoki šoli – 15 delovnih dni,
– za vsako prvo opravljanje izpita na podiplomskem študiju – 10 delovnih dni,
– za pripravo magistrske naloge – 25 delovnih dni,
– za pripravo doktorske disertacije – 35 delovnih dni.
Delavcu pripada tudi povračilo stroškov šolnine, razen če zavod sam krije te stroške.
Če je izobraževanje organizirano med delovnim časom, se čas izobraževanja šteje v redni delovni čas, delavec pa ima enake pravice, kot če bi delal.
b) Izobraževanje v lastnem interesu
55.a člen
Delavcu, ki se za pridobitev javno veljavne izobrazbe izobražuje v lastnem interesu, zavod omogoča izobraževanje v skladu s svojimi možnostmi.
Zavod lahko z delavcem iz prejšnjega odstavka sklene pogodbo o ureditvi medsebojnih pravic in obveznosti.
Če se z zakonom za posamezno delovno mesto na področju vzgoje in izobraževanja pogoji za opravljanje dela spremenijo in se predpiše zahtevnejša stopnja strokovne izobrazbe, kot je veljala ob sklenitvi delovnega razmerja delavca za to delovno mesto, potem pripada delavcu, ki se za dosego te strokovne izobrazbe izobražuje v lastnem interesu:
– za vsako prvo opravljanje izpita 1 delovni dan,
– za pripravo diplome 7 delovnih dni.
S pogodbo iz drugega odstavka se te pravice lahko določijo za delavca tudi ugodneje.
56. člen
Program strokovnega izpopolnjevanja in izobraževanja za potrebe zavoda določi ravnatelj po predhodnem mnenju strokovnega organa. Ravnatelj sprejema tudi sklepe o posamičnem izpopolnjevanju in izobraževanju.
Strokovni organ je dolžan najmanj enkrat na leto obravnavati poročilo o strokovnem izpopolnjevanju delavcev in ga s svojim mnenjem posredovati svetu zavoda.
Poročilo pripravi ravnatelj.
57. člen
Delavci imajo pravico in dolžnost, da se izobražujejo pri ustreznih izobraževalnih zavodih v Sloveniji.
V primerih, ko v Sloveniji ni ustreznih izobraževalnih zavodov, se lahko napoti delavca na izobraževanje v tujino.
58. člen
Delavec, ki ga je zavod poslal na izobraževanje, je dolžan ostati na delu v zavodu toliko časa po zaključenem študiju, kot je trajalo izobraževanje.”
6. člen
62. člen se spremeni tako, da se v prvem odstavku za besedilom: “pedagoškemu delavcu” doda besedilo: “in varuhu”.
Doda se nov drugi odstavek, ki se glasi:
“Pedagoškim delavcem, ki so morali za nastop dela v vzgoji in izobraževanju izpolnjevati z zakonom predpisan pogoj o pridobljenih ustreznih delovnih izkušnjah in so ta pogoj izpolnili, se pri ugotavljanju delovne dobe iz prejšnjega odstavka k delovni dobi v vzgoji in izobraževanju prišteje tudi dejanska delovna doba, ki jo je delavec kot pogoj za nastop dela v vzgoji in izobraževanju izpolnil s predhodno pridobljenimi delovnimi izkušnjami.
Drugi odstavek postane tretji odstavek.
7. člen
80. člen se spremeni tako, da se v a) pred številko “8” doda številka “7” in v b) pred številko “4” doda številka “3”.
Doda se nov drugi odstavek, ki se glasi:
“Z uveljavitvijo nove zakonodaje s področja vzgoje in izobraževanja pripada dodatek iz prvega odstavka tega člena:
– v šolskem letu 1996/97 delavcem, ki v 6. razredu poučujejo predmete iz točke a) prejšnjega odstavka in delavcem, ki v 2. letniku srednje šole poučujejo predmete iz točke b) prejšnjega odstavka,
– v šolskem letu 1997/98 delavcem, ki v 5. razredu poučujejo predmete iz točke a) prejšnjega odstavka in delavcem, ki v 1. letniku srednje šole poučujejo predmete iz točke b) prejšnjega odstavka.”
8. člen
Za 80. členom se dodajo novi 80.a, 80.b, 80.c in 80.č člen, ki se glasijo:
“80.a člen
Delavcu, ki je s programom določen za mentorja pripravniku, pripada za vsako z normativom določeno mentorsko uro dodatek v višini 30% urne vrednosti njegove osnovne plače.
80.b člen
Količniki za določitev osnovne plače pomočnikov ravnateljev so določeni v tarifni prilogi h kolektivni pogodbi za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji.
Pomočnikom ravnateljev v vrtcu pripada za vodenje dodatek na osnovno plačo v višini 0,50 koeficienta.
Izjemoma, kadar je za pomočnika ravnatelja v vrtcu imenovan delavec, ki ima srednjo štiriletno strokovno izobrazbo ustrezne smeri, mu h količniku osnovne plače, določenemu v Tarifni prilogi h Kolektivni pogodbi za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji pripada poleg dodatka iz prejšnjega odstavka še dodatek 0,25 koeficienta.
80.c člen
Vzgojitelju z organizacijskimi nalogami v enoti vrtca, ki ima do 5 oddelkov pripada za vodenje dodatek v višini 0,15 koeficienta na osnovno plačo ter vzgojitelju z organizacijskimi nalogami v enoti vrtca s 6 ali več oddelki dodatek v višini 0,25 koeficienta na osnovno plačo.
80.č člen
Delavcu v vrtcu in šoli, ki mu je z zakonom priznana usposobljenost mentorstva pripravnikom, pripada dodatek v višini 0,30 koeficienta na osnovno plačo.
Določba iz prejšnjega odstavka se začne uporabljati po uveljavitvi novega zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja.”
9. člen
81. člen se spremeni tako, da se glasi:
“Računovodji, ki vodi računovodsko službo s tremi ali štirimi delavci, pripada dodatek za vodenje v višini 0,20 koeficienta, računovodji, ki vodi računovodsko službo s petimi ali več delavci, pa dodatek v višini 0,35 koeficienta na osnovno plačo.”
10. člen
Za 81. členom se doda novi 81.a člen, ki se glasi:
“81.a člen
Vodjem kuhinj, ki vodijo kuhinjo s tremi ali štirimi delavci, pripada dodatek za vodenje v višini 0,15 koeficienta, vodjem kuhinj, ki vodijo kuhinjo s petimi ali več delavci, dodatek v višini 0,25 koeficienta in vodjem kuhinj, ki vodijo kuhinjo z več kot desetimi delavci, dodatek v višini 0,30 koeficienta na osnovno plačo.”
11. člen
82. člen se spremeni tako, da se glasi:
“82. člen
Na območjih občin, kjer živita italijanska in madžarska narodna skupnost, pripada v zavodih, ki opravljajo vzgojnoizobraževalno delo v slovenskem jeziku in v jeziku narodne skupnosti ter v zavodih, ki opravljajo vzgojnoizobraževalno delo v jeziku narodne skupnosti, administrativnim in računovodskim delavcem ter delavcem, za katere to ni določeno drugače z zakonom ali kolektivno pogodbo, v primeru, da je v aktu o sistemizaciji delovnih mest zanje predpisan pogoj znanja jezika narodne skupnosti, dodatek za:
– aktivno znanje jezika narodne skupnosti v višini 6%,
– pasivno znanje jezika narodne skupnosti v višini 3%.”
12. člen
Za 82. členom se dodajo novi 82.a, 82.b in 82.c člen, ki se glasijo:
“82.a člen
Pedagoškemu delavcu in drugemu strokovnemu delavcu v vrtcu s specializacijo po dveletnem programu z magisterijem oziroma doktoratom znanosti, ki ni pogoj za opravljanje del na delovnem mestu, na katerega je razporejen, pripada dodatek v višini:
– 0,20 koeficienta za specializacijo po dveletnem programu,
– 0,30 koeficienta za magisterij,
– 0,50 koeficienta za doktorat znanosti.
Dodatki iz prejšnjega odstavka se med seboj izključujejo.
82.b člen
Delavcem v vrtcu pripada dodatek:
1. vzgojitelju in varuhu v razvojnem oddelku in vzgojitelju v mobilni službi, ki opravlja delo s predšolskimi otroki:
– z lažjo motnjo v duševnem razvoju, z motnjami vida, sluha in govora ter z motnjami v telesnem in gibalnem razvoju v višini 10%,
– z zmerno in težjo motnjo v duševnem razvoju ter z več motnjami v višini 20%;
2. vzgojitelju in varuhu v bolnišničnem oddelku v višini 10%;
3. vzgojitelju in varuhu, ki opravlja vzgojno delo v jeziku narodne skupnosti v višini 15%;
4. vzgojitelju in varuhu, ki opravlja vzgojno delo v slovenskem jeziku in v jeziku narodne skupnosti v višini 20%;
5. vzgojitelju in varuhu, ki dela v potujočemu vrtcu ali v vrtcu v težje dostopnemu kraju, ki nima povezave z drugimi kraji z javnim prevoznim sredstvom ali ima takšno povezavo le enkrat dnevno, v višini 10%.
82.c člen
Delavcu, ki v zavodu za usposabljanje otrok in mladostnikov z motnjami v razvoju opravlja zdravstvene in socialnovarstvene storitve, se dodatki k plači določijo v skladu s kolektivno pogodbo za področje zdravstva in socialnega varstva.”
13. člen
V 83. členu se v peti alinei prvega odstavka beseda “voda” nadomesti z besedami “ročno pranje posode”.
V četrtem odstavku 83. člena se za besedo “določi” črta besedilo “na podlagi enotne metodologije”.
14. člen
Za 85. členom se doda novi 85.a člen, ki se glasi:
“85.a člen
Delavcu, ki opravi celotno tedensko delovno obveznost v popoldanskem času, pripada za čas dela v popoldanskem času dodatek v višini 8% na osnovno plačo.
Za dela v popoldanskem času se šteje delo v vrtcu in v dijaškem domu med 12. in 22. uro in delo v ostalih vzgojnoizobraževalnih zavodih med 13. in 20. uro.
Prvi odstavek tega člena ne velja za delavce, ki izvajajo podaljšano bivanje ter pedagoško in drugo strokovno delo, ki se konča do 16. ure”.
15. člen
Spremeni se prvi odstavek 87. člena tako, da se za besedo “delavcu” doda besedilo “v soglasju z ustanoviteljem”.
V 87. členu se dodata novi drugi in tretji odstavek, ki se glasita:
“Vzgojitelju v zavodih za usposabljanje otrok in mladostnikov z motnjami v razvoju pripada dodatek za delo v deljenem delovnem času v višini 20% v primeru prekinitve dela za več kot štiri ure oziroma v primeru, če od pričetka do konca delovnega časa delavca s prekinitvijo preteče najmanj devet ur.
V eno- in dvooddelčnih vrtcih dodatek za delo v deljenem delovnem času v skladu z drugim odstavkom tega člena pripada tudi vzgojitelju v primeru, če dela objektivno ni mogoče organizirati tako, da v deljenem delovnem času dela varuh.”
16. člen
V 91. členu se doda tretji odstavek, ki se glasi:
“Delovna uspešnost se ugotavlja mesečno”.
17. člen
V 100. členu se doda drugi odstavek, ki se glasi:
“Delavec prejme jubilejno nagrado v četrtletju, v katerem dopolni delovno dobo iz prejšnjega odstavka.”
18. člen
V 102. členu se spremenita tretja in četrta alinea tako, da se glasita:
“– za bolezen, daljšo od treh mesecev, če s tem soglaša sindikat v zavodu,
– v primeru elementarne nesreče ali požara, ki vpliva na njegove osnovne bivalne pogoje.”
19. člen
105. člen se spremeni tako, da se glasi:
“105. člen
Terenski dodatek predstavlja povračilo stroškov delavcem za prehrano in prenočevanje v času bivanja in dela na terenu, če je terensko delo organizirano izven sedeža podjetja in bivališča delavca. Če traja delo na terenu dalj kot tri dni (npr. šola v naravi...) pripada delavcem terenski dodatek, če sta na terenu organizirana hrana in prenočišče (sicer ima pravico do povračila stroškov po potnem nalogu). Znesek terenskega dodatka znaša 25% cele dnevnice.
Terenski dodatek in dnevnica se izključujeta.
Plačilo za povečan obseg dela in terenski dodatek se ne izključujeta.”
20. člen
Za 105. členom se doda nov 105.a člen, ki se glasi:
“105.a člen
“Delavcu pripada dodatek v višini 25% cele dnevnice za spremstvo učencev na eni ekskurziji in dveh športnih dnevnih v šolskem letu v primeru, če traja ekskurzija ali športni dan več kot 8 ur in poteka najmanj 15 km izven kraja sedeža šole.
Dodatek iz prejšnjega odstavka in dnevnica se ne izključujeta.”
21. člen
Spremembe in dopolnitve kolektivne pogodbe za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji začnejo veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začnejo s 1. 9. 1995.
Ljubljana, dne 4. julija 1995.
SVIZ
Sindikat vzgoje, izobraževanja
in znanosti Slovenije
Branimir Štrukelj, prof. l. r.
Ljubljana, dne 4. julija 1995.
Zveza svobodnih sindikatov
Slovenije
Sindikat delavcev v vzgojni,
izobraževalni in raziskovalni
dejavnosti
Franc Klepej l. r.
Ljubljana, dne 4. julija 1995.
Ministrstvo za šolstvo in šport
dr. Slavko Gaber l. r.
T A R I F N A P R I L O G A
h kolektivni pogodbi za dejavnost vzgoje in
izobraževanja v Republiki Sloveniji
1. Za posamezna delovna mesta v vrtcu in šoli se določijo glede
na stopnjo zahtevane strokovne izobrazbe in zahtevnosti dela
naslednji količniki osnovne plače:
-------------------------------------------------------------
Delovno mesto Tarifna Osnovni
skupina količnik
-------------------------------------------------------------
- perica II 1,30
- vzgojitelj predšolskih otrok
s končano petletno SŠ VI 2,65
- pomočnik ravnatelja V 2,50
- pomočnik ravnatelja v vrtcu
(s petletno SŠ) VI 2,90
- pomočnik ravnatelja VI 3,00
- pomočnik ravnatelja
(5.a člen zakona o plačah delavcev
v javnih vzgojno-izobraževalnih
zavodih, UL RS, št. 16/92 in 42/2) VII/VI 3,25
- pomočnik ravnatelja VII 3,60
-------------------------------------------------------------
2. Tarifna priloga h kolektivni pogodbi za dejavnost vzgoje in
izobraževanja v Republiki Sloveniji začne veljati naslednji dan
po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se
začne s 1. 9. 1995.
Te spremembe in dopolnitve kolektivne pogodbe so bile s sklepom o registraciji kolektivne pogodbe, ki ga je izdalo Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve vpisane v register kolektivnih pogodb z datumom 17. 7. 1995 pod zap. št. 47/1 in št. spisa 121-03-041/94-04.
