Na podlagi 29. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93; 6/94 - odločba US RS, 45/94 - odločba US RS in Uradni list RS, št. 57/94 in 14/95) ter 20. in 29. člena statuta Občine Beltinci (Uradni list RS, št. 41/95) je Občinski svet občine Beltinci na seji dne 1. avgusta 1995 sprejel
P O S L O V N I K
Občinskega sveta občine Beltinci
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
S tem poslovnikom se ureja organizacija in način dela Občinskega sveta občine Beltinci (v nadaljevanju besedila: svet) in njegovih delovnih teles, ter način uresničevanja pravic in dolžnosti članov občinskega sveta.
2. člen
Določbe tega poslovnika se smiselno uporabljajo tudi za delovanje delovnih teles občinskega sveta in nadzornega odbora, če ni s posebnimi poslovniki določen način njihovega delovanja.
3. člen
Občinski svet opravlja zadeve iz svojih pristojnosti, ki jih določajo ustava, zakoni, statut občine in odloki, izdani na podlagi statuta. Pristojnosti sveta so določene v statutu Občine Beltinci.
4. člen
Občinski svet odloča o zadevah iz svoje prostojnosti na sejah, ki so redne in izredne.
Delo občinskega sveta in njegovih delovnih teles je javno. Če to terja javni interes, lahko občinski svet sklene, da je seja zaprta za javnost.
5. člen
Občinski svet in njegova delovna telesa poslujejo v slovenskem jeziku.
6. člen
Občinski svet predstavlja predsednik občinskega sveta, ki tudi sklicuje in vodi seje občinskega sveta. V primeru odsotnosti predsednika, ga nadomešča podpredsednik občinskega sveta.
7. člen
Občinski svet ima svoj pečat, ki je določen s statutom občine.
II. KONSTITUIRANJE OBČINSKEGA SVETA
8. člen
Prvo sejo novoizvoljenega občinskega sveta skliče dotedanji predsednik občinskega sveta najkasneje 20 dni po izvolitvi članov občinskega sveta. Če seja ni sklicana v navedem roku, jo skliče predsednik občinske volilne komisije. Do izvolitve predsednika občinskega sveta vodi sejo najstarejši član občinskega sveta. Na njegov predlog lahko svet odloči, da vodi prvo sejo drug član sveta.
9. člen
Občinski svet se konstituira na svoji prvi seji, na kateri je potrjenih več kot polovica mandatov članov občinskega sveta.
10. člen
Občinski svet najprej sprejme poslovnik o delu občinskega sveta.
11. člen
Občinski svet ustanovi na prvi seji komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Komisija ima predsednika in štiri člane. Predsednika in člane komisije imenuje svet izmed članov občinskega sveta. Glasovanje za predsednika in člane komisije se opravi tako, da se glasuje za predsednika in vsakega člana posebej. Kandidate za predsednika in člane komisije lahko predlaga vsak član sveta. Kandidat je izvoljen, če za njega glasuje večina vseh članov občinskega sveta.
12. člen
Komisiji za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja se predloži poročilo občinske volilne komisije o izidu volitev, potrdila o izvolitvi članov sveta in župana in morebitne pritožbe kandidatov ali predstavnikov list.
13. člen
Mandate članov sveta in župana potrdi svet na predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, potem ko dobi njeno poročilo o pregledu potrdil o izvolitvi ter o vsebini in upravičenosti morebitnih pritožb kandidatov ali predstavnikov list.
Občinski svet skupaj odloči o potrditvi mandatov, ki niso sporni, o vsakem spornem mandatu pa odloča posebej.
Član občinskega sveta, katerega mandat je sporen, ne sme glasovati o potrditvi svojega mandata.
Šteje se, da je svet z odločitvijo o spornem mandatu odločil tudi o pritožbi kandidata ali predstavnika liste kandidatov, vloženi pri občinskem svetu.
Svet odloči posebej o potrditvi mandata županu. Po potrditvi mandata županu se le-ta predstavi občinskemu svetu.
14. člen
Po potrditvi mandatov članov sveta in mandata župana občinski svet izmed svojih članov izvoli predsednika in podpredsednika občinskega sveta.
Volitve predsednika in podpredsednika sveta se opravijo skladno z določili statuta Občine Beltinci.
Glasovanje je javno, razen če svet z večino glasov navzočih članov sklene, da se glasuje tajno.
15. člen
Občinski svet imenuje sekretarja sveta, skladno z določili statuta Občine Beltinci.
Sekretar pomaga predsedniku sveta pri pripravi in vodenju sej in opravlja strokovno in administrativno delo za občinski svet in njegova delovna telesa.
Občinski svet imenuje sekretarja izmed delavcev občinske uprave ali izmed članov občinskega sveta. Če je sekretar imenovan izmed članov občinskega sveta, potem predsednik sveta, sekretar in župan določijo administratorja.
16. člen
Občinski svet mora v roku 30 dni od konstituiranja imenovati delovna telesa občinskega sveta in nadzorni odbor.
III. PRAVICE IN DOLŽNOSTI ČLANOV OBČINSKEGA SVETA
1. Splošne določbe
17. člen
Pravice in dolžnosti članov občinskega sveta so določene z zakonom, statutom občine in s tem poslovnikom.
Člani občinskega sveta imajo pravico in dolžnost, udeleževati se sej sveta in uresničevati sprejete odločitve sveta. Člani občinskega sveta imajo pravico in dolžnost sodelovati pri delu delovnih teles, katerih člani so. Člani občinskega sveta imajo pravico, da predlagajo obravnavo vprašanj in dajejo pobude, imajo dolžnost varovanja podatkov zaupne narave ter pravico do povračila stroškov v zvezi z opravljanjem funkcije ob pogojih, ki so določeni s posebnim aktom občinskega sveta.
18. člen
Član sveta ima pravico zahtevati od župana oziroma občinske uprave obvestila in pojasnila, ki so mu potrebna v zvezi z delom v svetu in njegovih delovnih telesih.
Član sveta, ki se ne more udeležiti seje sveta ali njegovega delovnega telesa, katerega član je, mora o tem in o razlogih za to obvestiti predsednika sveta oziroma predsednika delovnega telesa najpozneje do začetka seje, razen v primeru, ko tega ne more storiti zaradi višje sile.
Sekretar občinskega sveta vodi sprotno evidenco prisotnih članov na sejah občinskega sveta oziroma njegovih delovnih teles.
2. Vprašanja in pobude
19. člen
Na vsaki redni seji sveta je praviloma predvidena posebna točka dnevnega reda za pobude in vprašanja članov sveta in odgovore nanje.
20. člen
Vprašanja članov občinskega sveta morajo biti kratka in postavljena tako, da je njihova vsebina jasna. V nasprotnem primeru predsedujoči člana sveta na to opozori in ga pozove, da vprašanje ustrezno dopolni oziroma konkretizira.
21. člen
Član sveta lahko na seji postavi pisno ali ustno vprašanje županu ali občinski upravi.
22. člen
Na pisno vprašanje, mora župan ali pristojni delavec občinske uprave tudi odgovoriti pisno najkasneje do naslednje seje občinskega sveta.
Na ustno vprašanje mora župan ali pristojni delavec, če je na seji prisoten, odgovoriti na isti seji, na kateri je bilo vprašanje postavljeno. Če tega ne more storiti, mora to obrazložiti. V takem primeru in v primeru, da ni prisoten, mora na vprašanje odgovoriti pisno najkasneje do prve naslednje seje.
Če odgovora v navedenem roku ni bilo mogoče pripraviti, je potrebno člana sveta seznaniti z razlogi, zaradi katerih ni bil posredovan odgovor in z rokom, v katerem bo odgovor sprejel.
23. člen
V primeru, ko postavljeno vprašanje opozarja na posebno problematiko, lahko svet sklene, da se obravnava kot posebna točka dnevnega reda.
24. člen
Član sveta ima pravico dati pobudo županu oziroma upravi za ureditev določenih vprašanj ali za sprejem določenih ukrepov.
Pobudo lahko da pisno ali ustno na seji občinskega sveta.
Pisno pobudo član občinskega sveta predloži predsedniku občinskega sveta, ta pa z njo seznani druge člane.
25. člen
Če se pisna pobuda nanaša na zadeve iz pristojnosti župana ali občinske uprave, jo predsednik občinskega sveta pošlje županu oziroma pristojnemu vodji oddelka občinske uprave.
Župan oziroma pristojni vodja oddelka mora odgovoriti na pobudo člana občinskega sveta v 30 dneh od dneva, ko je dobil pisno pobudo, ali od dneva seje občinskega sveta, na kateri je bila dana ustna pobuda.
IV. SEJE OBČINSKEGA SVETA
1. Program dela in sklicevanje sej
26. člen
Občinski svet za vsako koledarsko leto sprejme okvirni program dela. Program dela pripravi predsednik sveta, pri čemer upošteva program dela župana in občinske uprave. Okvirni program dela predsednik sveta pripravi v mesecu januarju, občinski svet pa ga obravnava in sprejme najpozneje v mesecu februarju.
27. člen
Občinski svet se sestaja na rednih in izrednih sejah, ki jih sklicuje predsednik občinskega sveta v skladu s programom dela, po sklepu sveta, na lastno pobudo, mora pa jih sklicati tudi na zahtevo najmanj četrtine članov sveta, nadzornega odbora ali župana.
Če predsednik občinskega sveta na predlog župana ne skliče seje v roku enega meseca od podanega predloga, jo lahko skliče župan.
Predsednik mora sklicati sejo sveta najmanj enkrat v treh mesecih.
Redne seje se sklicujejo praviloma ob torkih v poznih popoldanskih ali zgodnjih večernih urah, praviloma na sedežu Občine Beltinci. V mesecu avgustu se občinski svet praviloma ne sestaja.
Vabilo za sklic seje s predlogom dnevnega reda in gradivo se pošlje članom občinskega sveta praviloma 7 dni pred dnem, določenim za sejo občinskega sveta.
Vabilo za sklic seje sveta in gradivo za sejo se pošlje tudi županu ter drugim udeležencem, vabljenim na sejo. Gradivo za sejo se pošlje tudi predsednikom strank, zastopanih v občinskem svetu, podžupanu in tajniku občinske uprave.
Na sejo sveta se vabijo tudi poročevalci za posamezne točke dnevnega reda, ki jih določi župan oziroma predsednik sveta.
Če se gradivo za posamezne točke dnevnega reda izjemoma posreduje članom občinskega sveta v krajšem roku, kot je določeno v tem poslovniku, oziroma se gradiva predložijo na seji, mora predlagatelj obrazložiti razloge, zaradi katerih gradivo ni bilo posredovano pravočasno.
28. člen
Z vabilom mora sklicatelj seje občinskega sveta poslati predlog dnevnega reda. V predlog dnevnega reda lahko uvrsti le zadeve, za katere obravnavo so izpolnjeni pogoji, določeni s tem poslovnikom.
Predsednik občinskega sveta mora v predlog dnevnega reda uvrstiti zadeve iz letnega okvirnega programa dela občinskega sveta ter zadeve, ki so mu jih med dvema rednima sejama predlagali posamezni člani občinskega sveta, župan, občinska uprava, delovna telesa ali nadzorni odbor, če te zadeve izpolnjujejo pogoje za obravnavo na seji. Če predsednik katere od predlaganih zadev ne uvrsti v predlog dnevnega reda, o uvrstitvi te zadeve na dnevni red na zahtevo predlagatelja odloča občinski svet.
Predlog dnevnega reda redne seje mora obvezno vsebovati:
– sprejem zapisnika zadnje redne seje in tudi izredne seje (če je bila v času pred novo sejo);
– vprašanja in pobude članov občinskega sveta;
– potrditev sklepov korespondenčne seje, če je bila v času od zadnje redne seje.
29. člen
Predsednik sveta lahko, poleg določil statuta Občine Beltinci, določi, katere druge udeležence se lahko povabi na sejo sveta ali k obravnavi posamezne zadeve.
30. člen
Izredna seja občinskega sveta se skliče za obravnavanje in odločanje o nujnih zadevah, kadar ni pogojev za sklic redne seje.
Izredno sejo skliče predsednik občinskega sveta na svojo pobudo ali na zahtevo župana, najmanj četrtine članov občinskega sveta ali na zahtevo nadzornega odbora.
V zahtevi za sklic izredne seje morajo biti navedeni razlogi za njen sklic. Zahtevi mora biti predloženo gradivo o zadevah, o katerih naj svet odloča.
Če predsednik sveta ne skliče izredne seje v treh dneh od podanega predloga, in kadar je to zahtevano v skladu s prejšnjim odstavkom, jo lahko skliče župan.
31. člen
Izredno sejo lahko skliče predsednik občinskega sveta tudi v krajšem roku, kakor je določen v 30. členu. Dnevni red izredne seje lahko predlaga tudi na sami seji.
Gradivo za izredno sejo se lahko predloži članom občinskega sveta tudi na sami seji.
Izredno sejo se praviloma skliče na delovni dan.
2. Potek seje
32. člen
Sejo občinskega sveta vodi predsednik občinskega sveta. Če ta ni prisoten, sejo vodi podpredsednik. Po pooblastilu predsednika lahko vodi posamezno sejo sveta podpredsednik, čeprav je predsednik sveta na seji navzoč.
Kadar nastopijo okoliščine, da se že sklicane seje ne moreta udeležiti niti predsednik, niti podpredsednik, sejo vodi najstarejši prisotni član občinskega sveta, razen če se člani občinskega sveta soglasno odločijo, da sejo vodi kateri od drugih članov občinskega sveta.
33. člen
Na začetku seje predsedujoči najprej ugotovi sklepčnost in obvesti člane, kdo izmed članov sveta ga je obvestil, da se seje ne more udeležiti ter, kdo je še bil povabljen na sejo.
Svet na začetku določi dnevni red seje. Seja sveta se praviloma začne s predlogom dnevnega reda, ki se lahko izjemoma pred potrditvijo razširi, dopolni ali se posamezne zadeve umaknejo iz dnevnega reda.
Pri določanju dnevnega reda občinski svet najprej odloča o predlogih, da se posamezne zadeve umaknejo z dnevnega reda, nato o predlogih, da se dnevni red razširi, nato o predlogih za združitev dveh ali več točk dnevnega reda ter na koncu o predlogih za enofazni (hitri) postopek.
Zadeve, za katere predlaga predlagatelj naj se umaknejo z dnevnega reda in uvrstijo na dnevni red naslednje seje, se umaknejo z dnevnega reda brez razprave in glasovanja. To ne velja za zadeve, ki so bile tako že enkrat umaknjene z dnevnega reda.
Predlogi za razširitev dnevnega reda se lahko sprejmejo le, če so razlogi zanjo nastali po sklicu seje.
Po sprejetih odločitvah iz prvega odstavka tega člena da predsedujoči na glasovanju predlog dnevnega reda v celoti.
34. člen
Občinski svet v okviru dnevnega reda odloča tudi o sprejemu zapisnika prejšnje redne seje in izrednih sej.
Član občinskega sveta lahko da pisno ali ustno pripombo k zapisniku prejšnje seje in zahteva, da se zapisnik ustrezno spremeni in dopolni.
O utemeljenosti zahtevanih sprememb ali dopolnitev zapisnika prejšnje seje odloči občinski svet.
Predsedujoči ugotovi, da je sprejet zapisnik, h kateremu ni bilo pripomb, ali zapisnik, ki je bil po sprejetih pripombah ustrezno spremenjen ali dopolnjen.
35. člen
Posamezne točke dnevnega reda se obravnavajo po določenem vrstnem redu.
Med sejo lahko svet spremeni vrstni red obravnave posameznih točk dnevnega reda.
36. člen
Posamezne točke dnevnega reda obrazloži predlagatelj oziroma predstavnik predlagatelja ali predsedujoči.
Mnenje k obravnavani zadevi lahko poda župan, ne glede na to, kdo je predlagatelj zadeve.
Po obrazloženem predlogu predsedujoči odpre razpravo glede obravnavane točke dnevnega reda. Po tem dobijo najprej besedo poročevalci delovnih teles občinskega sveta. Za tem dobijo besedo člani občinskega sveta in ostali priglašeni razpravljalci, ki so bili povabljeni na sejo, po vrstnem redu, kot so se priglasili k razpravi.
Ko je vrstni red priglašenih razpravljalcev izčrpan, predsedujoči vpraša, ali še kdo želi razpravljati.
37. člen
Govornik sme govoriti le o vprašanju, ki je na dnevnem redu.
Če govornik ne upošteva dnevnega reda in se oddaljuje od obravnavane teme, ga predsedujoči opomni.
Če govornik tudi po drugem opominu ne upošteva dnevnega reda, mu predsedujoči lahko odvzame besedo. Zoper odvzem besede lahko član občinskega sveta ugovarja. O ugovoru odloči občinski svet z glasovanjem brez predhodne razprave.
38. člen
Razprave posameznih članov sveta in drugih povabljenih udeležencev na seji niso časovno omejene, če ni v tem poslovniku drugače določeno.
Občinski svet lahko na predlog predsedujočega ali na zahtevo člana občinskega sveta odloči, da lahko govornik o istem vprašanju govori le enkrat, lahko pa mu omeji tudi trajanje govora, vendar ne manj kot 3 minute.
Odločitev o omejitvi razprave sprejme svet pred začetkom razprave.
39. člen
Članu, ki želi govoriti o kršitvi poslovnika ali o kršitvi dnevnega reda, da predsedujoči besedo takoj, ko jo zahteva.
Predsedujoči po tem govoru poda pojasnilo glede kršitve poslovnika ali dnevnega reda. Če član sveta ni zadovoljen s pojasnilom, odloči svet o vprašanju brez razprave.
40. člen
Predsedujoči prekine obravnavanje posamezne točke dnevnega reda, če to zahteva član občinskega sveta zaradi posvetovanja, če je potrebno pridobiti dodatne informacije ali stališča pristojnih organov ali služb ali če je potrebno na podlagi razprave pripraviti predloge odločitev ali stališč.
Prekinitev iz prvega odstavka se lahko odredi največ za pol ure.
Če je po naravi stvari potrebna daljša prekinitev, se nadaljevanje obravnavanja te točke dnevnega reda prenese na naslednjo redno ali izredno sejo.
41. člen
Ko predsedujoči ugotovi, da ni več priglašenih k razpravi, sklene razpravo in se pristopi h glasovanju.
Če je na podlagi razprave potrebno pripraviti predloge odločitev ali stališč, se seja prekine in se nadaljuje po predložitvi teh predlogov.
42. člen
Predsedujoči lahko med sejo prekine delo sveta in odloči, kdaj se bo seja nadaljevala.
Predsedujoči prekine delo občinskega sveta, če ugotovi, da seja ni več sklepčna, če so potrebna posvetovanja, če je potrebno pridobiti mnenja delovnih teles ali župana in v drugih primerih, kadar tako sklene svet.
Če je delo sveta prekinjeno zato, ker seja ni več sklepčna, sklepčnosti pa ni niti v nadaljevanju seje, predsedujoči sejo za ta dan prekine, odredi datum in uro nadaljevanja in o tem obvesti vse člane občinskega sveta.
Predsedujoči lahko prekine sejo tudi, če ta traja pet ur in dnevni red še ni izčrpan.
43. člen
Če občinski svet o zadevi, ki jo je obravnaval, ni končal razprave, ali če ni pogojev za odločanje in v primeru, da svet o zadevi ne želi odločati na isti seji, se razprava oziroma odločanje o zadevi, preloži na eno izmed naslednjih sej. Enako lahko svet odloči, če časovno ni uspel obravnavati vseh točk dnevnega reda.
Ko so vse točke dnevnega reda izčrpane, predsedujoči zaključi sejo občinskega sveta.
3. Vzdrževanje reda na seji
44. člen
Predsedujoči ima pravico in dolžnost, da zagotovi red na seji.
Na seji občinskega sveta ne sme o vsebini točk dnevnega reda nihče razpravljati, dokler mu predsedujoči ne da besede.
Predsedujoči skrbi, da govornika med govorom nihče ne moti.
Govornika lahko opomni na red oziroma mu seže v besedo le predsedujoči.
45. člen
Za kršitve reda na seji občinskega sveta sme predsedujoči izreči naslednje ukrepe:
– opomin,
– odvzem besede,
– odstranitev člana občinskega sveta s seje ali z dela seje,
– odstranitev drugih udeležencev in poslušalcev seje,
– prekinitev seje.
Opomin se lahko izreče kršitelju, če govori, čeprav mu predsedujoči ni dal besede, če sega govorniku v besedo, ali če na kak drug način moti red na seji in krši določbe tega poslovnika.
Beseda se lahko odvzame kršitelju, če s svojim govorom na seji krši red in določbe tega poslovnika, pa je bil na tej seji že dvakrat opomnjen naj spoštuje red in določbe tega poslovnika.
Odstranitev s seje ali dela seje se lahko izreče članu občinskega sveta, če kljub opominu ali odvzemu besede krši red na seji tako, da onemogoča delo občinskega sveta. Član občinskega sveta, kateremu je izrečen ukrep odstranitve s seje ali z dela seje, mora takoj zapustiti prostor, kjer poteka seja.
Predsedujoči lahko odredi, da se iz sejne dvorane oziroma iz poslopja, v katerem je seja, odstrani drug udeleženec seje ali njen poslušalec, ki krši red na seji, oziroma s svojim ravnavnjem onemogoča nemoten potek seje. Pri tem lahko odredi, da se odstranijo vsi poslušalci.
Če predsedujoči z rednimi ukrepi iz tega člena ne more ohraniti reda na seji sveta, sejo prekine.
4. Odločanje
46. člen
Občinski svet veljavno odloča, če je na seji navzočih večina njegovih kandidatov. Za sklepčnost je odločilna dejanska navzočnost članov sveta v prostoru, kjer poteka seja.
Navzočnost na seji se ugotavlja na začetku seje, pred vsakim glasovanjem in na začetku nadaljevanja prekinjene seje.
Navzočnost na seji se lahko ugotavlja tudi med sejo, če predsedujoči ugotovi, da je potrebno preveriti sklepčnost.
Navzočnost članov občinskega sveta predsedujoči lahko ugotavlja tudi s poimenskim klicanjem članov občinskega sveta.
47. člen
Po zaključku razprave in pred izvedbo glasovanja ima član občinskega sveta pravico obrazložiti svoj glas, kar ne sme trajati več kot dve minuti.
Obrazložitev glasov iz prvega odstavka tega člena mora biti navedena v zapisniku seje.
48. člen
Vsak član občinskega sveta ima en glas. Svet sprejema odločitve z večino glasov navzočih članov, razen, če z zakonom, statutom Občine Beltinci ali s tem poslovnikom ni določena drugačna večina.
49. člen
Občinski svet praviloma odloča z javnim glasovanjem. Javno glasovanje se izvede z dvigovanjem rok ali poimenskih izrekanjem članov občinskega sveta.
Člani občinskega sveta glasujejo tako, da se opredelijo:”ZA”,”PROTI” ali “VZDRŽAN”.
Glasovanje z dvigovanjem rok se izvede tako, da predsedujoči najprej vpraša, kdo je za predlog, nato kdo je proti njemu ter na koncu, kdo se vzdrži.
50. člen
Člani sveta glasujejo s poimenskim izrekanjem, če tako odloči svet na predlog predsednika sveta oziroma člana sveta. Člane sveta se pozove k poimenskemu glasovanju po abecednem vrstnem redu.
Glasovanje s poimenskim izrekanjem se izvede tako, da predsedujoči kliče člane občinskega sveta po abecednem vrstnem redu, ti pa se izrečejo z besedami:”za”, “proti” oziroma “vzdržan”. Sekretar občinskega sveta zapiše izjavo v seznam za vsakega člana posebej. Ta seznam je sestavni del zapisnika seje.
Po končanem glasovanju se zaradi preverjanja ponovno pokličejo člani sveta, za katere v seznamu ni zaznamovano, da so glasovali.
51. člen
Občinski svet glasuje tajno le v primerih, za katere tako določa zakon, statut Občine Beltinci ali kadar pred glasovanjem, tako sklene večina članov sveta.
Tajno se glasuje z glasovnicami. Za vsako glasovanje se pripravi toliko glasovnic, kolikor je prisotnih članov občinskega sveta.
Glasovnice so enake velikosti, oblike in barve in so overjene s pečatom sveta.
Glasovnica vsebuje predlog o katerem se odloča in opredelitev “ZA” in “PROTI”. Pod besedilom predloga glasovnice je beseda “ZA” na desni, beseda “PROTI” pa na levi strani glasovnice. Član sveta glasuje, da obkroži besedo “ZA” ali besedo “PROTI”.
Tajno glasovanje vodi predsedujoči s pomočjo sekretarja sveta in dveh članov sveta, ki ju na predlog predsedujočega določi svet.
Ko je glasovanje končano, predsednik in izvoljena svetnika ugotovijo izid glasovanja. Pri tem se lahko umaknejo v poseben prostor.
Ugotovitev izida glasovanja obsega:
– število razdeljenih glasovnic,
– število oddanih glasovnic,
– število neveljavnih glasovnic,
– število veljavnih glasovnic,
– število glasov “ZA” in število glasov “PROTI”, oziroma pri glasovanju o kandidatih, število glasov, ki jih je dobil posamezni kandidat,
– ugotovitev, da je predlog izglasovan s predpisano večino, ali da predlog ni izglasovan, pri glasovanju o kandidatih pa, kateri kandidat je izvoljen.
O ugotovitvi rezultatov glasovanja se sestavi zapisnik, ki ga podpišejo vsi, ki so vodili glasovanje.
Predsedujoči takoj po ugotovitvi rezultatov objavi izid glasovanja na seji sveta.
52. člen
Predsedujoči po vsakem opravljenem glasovanju ugotovi in objavi izid glasovanja.
Če član sveta ugovarja poteku ali ugotovitvi izida glasovanja, se glasovanje lahko ponovi. O ponovitvi glasovanja odloči svet brez razprave na predlog člana sveta, ki ugovarja poteku ali ugotovitvi izida glasovanja, ali na predlog predsedujočega.
5. Zapisnik seje
53. člen
O vsaki seji občinskega sveta se piše zapisnik, ki se članom sveta pošlje praviloma s sklicem naslednje seje.
Zapisnik obsega podatke o udeležbi na seji in glavne podatke o delu na seji, zlasti o zadevah o katerih se je razpravljalo, z imeni razpravljalcev, o sklepih, ki so bili na seji sprejeti in o izidih glasovanja o posameznih zadevah. Zapisniku je treba priložiti original ali kopijo gradiva, ki je bilo predloženo oziroma obravnavano na seji.
Na dnevnem redu vsake seje sveta mora biti točka “potrditev zapisnika prejšnje seje”. Vsak član sveta ima pravico podati pripombe na zapisnik. O utemeljenosti pripomb k zapisniku odloči svet. Če so pripombe sprejete, se ustrezne spremembe zapišejo v zapisnik.
Za pripravo skrajšanega zapisnika skrbi administrator občinskega sveta, ki je določen v skladu z določili tega poslovnika.
Sprejeti zapisnik podpišeta predsedujoči in administrator občinskega sveta.
54. člen
O delu na seji občinskega sveta se vodi magnetofonski zapis.
Člani občinskega sveta in nadzorni odbor imajo pravico do vpogleda zapisa iz prvega odstavka tega člena. Druge osebe in organi pa imajo pravico do vpogleda le z dovoljenjem predsednika občinskega sveta.
Član občinskega sveta ima pravico do stenogramskega zapisa ali njegovega dela, če pride do sporov o preteklih izjavah njega ali katerega drugih članov, o čemer odloča občinski svet.
55. člen
Zapisnik sej občinskega sveta in vse gradivo, ki ga je obravnaval svet ali njegova delovna telesa ter magnetofonski zapisi, se hranijo v arhivu občinske uprave. Tam se hranijo tudi izvirniki odlokov in drugih aktov, ki jih je sprejel občinski svet.
Zapisniki sej občinskega sveta se hranijo trajno, magnetofonski zapis pa za tri zadnje redne seje sveta.
Svetniki in župan imajo pravico vpogleda v vse spise in gradivo, ki je bilo obravnavano na seji in ki se hrani v občinski upravi.
V primeru zaupnih materialov, se z njimi postopa v skladu z zakonskimi določbami.
VI. VODSTVO OBČINSKEGA SVETA
56. člen
Predsednik občinskega sveta predstavlja svet, vodi njegovo delo ter ima pri tem naslednje pristojnosti in naloge:
– sklicuje in vodi seje občinskega sveta,
– podpisuje akte, ki jih sprejme svet,
– skrbi za urejanje in uresničevanje z zakonom, statutom občine in s tem poslovnikom določenih razmerij z županom in občinsko upravo,
– skrbi za izvajanje tega poslovnika,
– koorddinira delo občinskega sveta in njegovih delovnih teles,
– opravlja druge naloge v skladu z ustavo, zakonom, statutom občine, poslovnikom občinskega sveta in drugimi splošnmi akti občine.
Predsednik sveta opravlja svojo funkcijo do prve seje novoizvoljenega občinskega sveta.
Predsednik občinskega sveta je za svoje delo odgovoren občinskemu svetu.
Predsednik občinskega sveta je dolžan na zahtevo člana občinskega sveta dati pojasnila v zvezi z opravljanjem svoje funkcije.
Zaradi čimbolj učinkovitega dela občinskega sveta se predsednik občinskega sveta lahko o predlogih dnevnih redov, predlogih za uvrstitev ali umik kake točke z dnevnega reda, predlogih za hitri postopek pri sprejemanju odloka, o sklicu izredne seje, ipd., pred sejo sveta posvetuje z vodji skupin članov občinskega sveta, ki so bili izvoljeni na posameznih strankarskih oziroma državljanskih listah.
57. člen
Podpredsednik občinskega sveta pomaga predsedniku sveta pri njegovem delu, ga nadomešča v njegovi odsotnosti ali zadržanosti in v dogovoru z njim opravlja posamezne zadeve z njegovega delovnega področja.
Podpredsednik je za svoje delo odgovoren občinskemu svetu.
58. člen.
Če nastopijo razlogi zaradi katerih predsednik sveta ne more opravljati svoje funkcije, opravlja naloge predsednika podpredsednik sveta. Če tudi podpredsednik sveta ne more opravljati nalog predsednika, prevzame naloge predsednika najstarejši član občinskega sveta.
VII. DELOVNA TELESA OBČINSKEGA SVETA
59. člen
V skladu z določili statuta Občine Beltinci občinski svet ustanovi delovna telesa za proučevanje posameznih zadev iz pristojnosti občinskega sveta, za pripravo odločitev na teh področjih, za pripravo strokovnih podlag, za odločanje na občinskem svetu in za oblikovanje stališč do posameznih vprašanj ter za pripravo, proučevanje in obravnavo predlogov odlokov in drugih aktov sveta.
V skladu s statutom občine se s posebnim aktom o ustanovitvi delovnih teles določi delovno področje, pristojnost in sestava posameznega delovnega telesa.
60. člen
Predsednika in člane delovnih teles imenuje občinski svet na predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, izmed članov občinskega sveta in drugih občanov. Predsednika delovnega telesa imenuje občinski svet izmed članov občinskega sveta.
61. člen
Predsednika in člane komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, imenuje svet izmed članov sveta.
Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja:
– obravnava vprašanja iz pristojnosti občinskega sveta, ki so povezana z volitvami, imenovanji, razrešitvami in administrativnimi zadevami,
– daje predloge za sestavo delovnih teles občinskega sveta,
– daje predloge za določitev nagrad ter nadomestil občinskim funkcionarjem,
– opravlja druge naloge v skladu z zakoni in statutom občine.
62. člen
Poleg delovnih teles, ustanovljenih s statutom občine, ustanavlja svet po potrebi še druga stalna in občasna delovna telesa.
63. člen
Delovno telo ima tri do devet članov, od teh sta najmanj dva člana občinskega sveta.
64. člen
Predsednik delovnega telesa organizira in vodi delo delovnega telesa, sklicuje in vodi seje, skrbi za izvajanje sprejetih sklepov ter opravlja druge zadeve, ki jih določa statut občine in akt o ustanovitvi delovnih teles občinskega sveta.
65. člen
Delovno telo dela na sejah. Delovno telo lahko sklepa, če je na seji navzoča večina njegovih članov. Delovno telo sprejema odločitve z večino glasov prisotnih članov. Glasovanje je javno. O vsaki seji delovnega telesa se piše zapisnik.
66. člen
Na dnevni red sej delovnega telesa se uvrščajo samo zadeve, ki so mu, v skladu z določili statuta občine, tega poslovnika in akta o ustanovitvi, dodeljene v obravnavo. O obravnavani zadevi delovno telo oblikuje poročilo občinskemu svetu.
Delovno telo mora poročilo poslati predsedniku občinskega sveta najkasneje 8 dni pred sejo občinskega sveta. Delovno telo izmed svojih članov določi poročevalca, ki bo na seji občinskega sveta predstavil poročilo delovnega telesa.
67. člen
Delovno telo lahko zahteva od župana, od občinske uprave, državnih organov ter javnih zavodov in skladov podatke in posamezne dokumente, ki so potrebni pri oblikovanju poročila telesa.
Strokovno in administrativno tehnično delo za delovna telesa zagotavljajo sekretar občinskega sveta in strokovni delavci občinske uprave. Sejam delovnih teles prisostvuje vabljeni pooblaščeni delavec občinske uprave.
Seje delovnih teles so praviloma odprte za javnost. Delovno telo lahko sklene, da se seja ali del seje zapre za javnost.
68. člen
Na sejo delovnega telesa so vabljeni predstavniki predlagatelja, kadar obravnava njihove predloge.
Na sejo delovnega telesa so lahko vabljeni tudi predstavniki institucij, katerih delo je neposredno povezano z vsebino obravnavane problematike.
VIII. AKTI OBČINSKEGA SVETA
69. člen
Občinski svet sprejme statut občine, poslovnik za delo občinskega sveta, odloke, odredbe, pravilnike in navodila, prostorske in druge plane razvoja občine, proračun občine, zaključni račun občine, odločbe in sklepe, soglasja, stališča in priporočila, poročila, obvezne razlage sprejetih aktov in druge akte, določene z zakonom in s statutom občine.
70. člen
Akte, ki jih sprejema občinski svet, podpisuje predsednik občinskega sveta.
Na izvirnike aktov občinskega sveta se da pečat občinskega sveta. Izvirniki aktov se hranijo v arhivu občine.
71. člen
Odloki in drugi splošni ter posamični akti se sprejemajo po postopku in načinu, ki je določen v statutu Občine Beltinci.
72. člen
Zahtevo za obvezno razlago odloka lahko poda vsak, ki ima pravico predlagati odlok.
Zahteva iz prejšnjega odstavka tega člena mora vsebovati naslov odloka, označitev člena, za katerega se zahteva obvezna razlaga in razloge zanjo.
73. člen
Zahtevo za obvezno razlago odloka pošlje predsednik občinskega sveta komisiji za statut, poslovnik in pravna vprašanja. Preden začne komisija obravnavo, lahko zahteva mnenje ustreznih teles občinskega sveta in predlagatelja odloka.
Če komisija za statut in pravna vprašanja ugotovi, da je zahteva za obvezno razlago odloka utemeljena, pripravi predlog za obvezno razlago in ga pošlje občinskemu svetu v sprejem.
Če komisija ugotovi, da zahteva za obvezno razlago odloka ni utemeljena, obvesti o tem predlagatelja
Postopek za obvezno razlago statuta občine in drugih splošnih aktov je enak postopku za obvezno razlago odloka.
IX. RAZMERJA OBČINSKEGA SVETA DO ŽUPANA
74. člen
Razmerja med občinskim svetom in županom so opredeljena z zakonom, s statutom občine, s tem poslovnikom in drugimi akti, ki jih sprejme občinski svet.
Občinski svet obvešča župana o svojih sejah, sprejetih sklepih in mu pošilja potrebna gradiva.
Župan ima pravico udeleževati se sej občinskega sveta in na njih razpravljati, predlagati sklic redne ali izredne seje občinskega sveta ter predlagati obravnavanje določenih zadev na seji občinskega sveta.
Občinski svet lahko zahteva, da župan poroča svetu o izvrševanju odlokov in drugih aktov, ki jih je sprejel občinski svet ter o drugih ukrepih iz svoje pristojnosti in njihovih učinkih.
Župan ima pravico na svojo pobudo poročati občinskemu svetu o svojem delu in o stanju na posameznem področju.
Župan lahko poroča o izvrševanju odločitev občinskega sveta pisno ali ustno na seji občinskega sveta.
X. JAVNOST DELA
75. člen
Občinski svet obvešča javnost o svojem delu ter o odločitvah in stališčih glede zadev, ki jih je obravnaval.
76. člen
Vabila za seje občinskega sveta, se pošljejo predstavnikom javnih občil. Predstavniki javnih občil imajo pravico, da so navzoči na sejah občinskega sveta ter da obveščajo javnost o delu občinskega sveta.
Občinski svet lahko sklene, da bo o posameznem vprašanju razpravljal brez navzočnosti predstavnikov javnih občil.
Akti in druga gradiva, ki jih obravnava občinski svet, se v javnosti lahko objavijo v celoti ali v povzetku.
Način objavljanja aktov in drugega gradiva, ki ga obravnava občinski svet v javnosti, določi predsednik občinskega sveta.
Način uradnega objavljanja aktov in odločitev, ki jih sprejema občinski svet, je opredeljen s statutom Občine Beltinci.
77. člen
Javnosti niso dostopni dokumetni in gradiva občinskega sveta, ki so zaupne narave.
Vrste in stopnje zaupnosti ter ravnanje z zaupnimi dokumenti in gradivom se določijo s posebnimi predpisi.
Član občinskega sveta ne sme drugim posredovati podatkov iz dokumentov in gradiv, ki so zaupne narave.
78. člen
Občinski svet lahko sklene, da se o seji posreduje uradno obvestilo za javnost ali za javna občila.
Uradno obvestilo se posreduje zlasti o sejah ali delih sej občinskega sveta, ki so potekale brez navzočnosti javnosti.
Občinski svet lahko sklene, da se da uradno obvestilo tudi v drugih primerih.
Besedilo uradnega obvestila določi predsednik občinskega sveta.
XI. DELO OBČINSKEGA SVETA V VOJNEM ALI IZREDNEM STANJU
79. člen
V vojnem ali izrednem stanju dela občinski svet po določbah tega poslovnika, kolikor ni v drugem aktu občinskega sveta drugače določeno.
80. člen
Če občinski svet ne sprejme poslovnika za delo v vojnem ali izrednem stanju, so v vojnem ali izrednem stanju v skladu z nastalimi razmerami ter potrebami obrambe in varnosti dopustna odstopanja od določb tega poslovnika:
– glede rokov, določenih za sklicevanje sej občinskega sveta in njegovih delovnih teles ali za pošiljanje gradiva,
– glede načina sklicevanja sej in pošiljanja gradiva, prostorov, kraja in časa sklicevanja sej,
– glede rokov za obravnavanje odlokov in drugih aktov,
– glede javnosti dela in obveščanje javnosti o delu občinskega sveta.
81. člen
V vojnem ali izrednem stanju predsednik občinskega sveta ugotavlja in obvešča župana:
– da se občinski svet ne more sestati,
– da so prenehale okoliščine, zaradi katerih se občinski svet ni mogel sestati.
82. člen
Če se v vojnem ali izrednem stanju občinski svet ne more sestati in zato župan sprejme odločitve iz 34. člena statuta občine, občinski svet obravnava te odločitve in odloči o njihovi potrditvi takoj, ko se sestane.
83. člen
V vojnem ali izrednem stanju morajo člani občinskega sveta osebno ali preko pristojnih organov občine nemudoma obveščati predsednika občinskega sveta o naslovu in telefonih, na katerem so dosegljivi.
XII. RAZLAGA POSLOVNIKA
84. člen
Razlago poslovnika daje komisija za statut, poslovnik in pravna vprašanja po enakem postopku, kot je v tem poslovniku določeno, za obvezno razlago odloka.
Če med sejo pride do dvoma o vsebini posamezne določbe poslovnika, razlaga poslovnik na seji predsednik občinskega sveta. Vsak član občinskega sveta lahko po tej razlagi zahteva tudi razlago komisije za statut, poslovnik in pravna vprašanja.
Vsak član občinskega sveta lahko zahteva, da o razlagi poslovnika, ki jo je dala komisija, odloči občinski svet.
85. člen
Določila tega poslovnika morajo biti skladna z določili statuta občine. Kolikor morebiti pride do nasprotujočih določil oziroma interpretacij, je obvezno upoštevati določila statuta Občine Beltinci.
XIII. KONČNI DOLOČBI
86. člen
Z dnem uveljavitve tega poslovnika, preneha veljati začasni poslovnik o delu Občinskega sveta občine Beltinci, ki ga je občinski svet sprejel na seji dne 21. decembra 1994.
87. člen
Poslovnik Občinskega sveta občine Beltinci, začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 011-8/95
Beltinci, dne 1. avgusta 1995.
Predsednik
Občinskega sveta
občine Beltinci
Marjan Maučec l. r.
