Na podlagi 35. člena statuta Občine Laško sprejetega dne 25. 4. 1995, je Občinski svet občine Laško na 6. seji dne 31. maja 1995 sprejel
P O S L O V N I K
Občinskega sveta občine Laško
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Poslovnik ureja organizacijo in način dela občinskega sveta (v nadaljevanju: svet) ter način uresničevanja pravic in dolžnosti občinskih svetnikov (v nadaljevanju: svetniki).
2. člen
Določbe poslovnika se smiselno uporabljajo tudi za delovanje delovnih teles občinskega sveta in njihovih članov. Način dela delovnih teles se lahko v skladu s tem poslovnikom ureja tudi v aktih o ustanovitvi delovnih teles, kot tudi s poslovniki delovnih teles.
3. člen
Občinski svet in njegova delovna telesa poslujejo v slovenskem jeziku. Delo sveta in njegovih delovnih teles je javno.
4. člen
Svet dela na rednih in izrednih sejah.
Svet ima redne seje praviloma vsak mesec, predvidoma zadnji teden v mesecu.
5. člen
Svet predstavlja predsednik sveta, delovno telo pa predsednik delovnega telesa.
6. člen
Svet ima svoj pečat v obliki kroga, ki ima v sredini grb Občine Laško, pod grbom vodoravno izpisan sedež Občine - Laško, ob krožnici pa zgoraj napis “Občina Laško”, spodaj pa “Občinski svet”.
Žig sveta se uporablja na vabilih za seje sveta, na dopisih sveta in na drugih aktih sveta in občine, ki jih podpisuje predsednik sveta.
Žig sveta uporabljajo v okviru svojih nalog tudi delovna telesa sveta in nadzorni odbor.
Žig sveta hrani in skrbi za njegovo uporabo sekretar občinskega sveta.
II. KONSTITUIRANJE OBČINSKEGA SVETA
7. člen
Prvo sejo novo izvoljenega sveta skliče dotedanji (prejšnji) predsednik sveta najkasneje v dvajsetih dneh po izvolitvi svetnikov. Če seja ni sklicana v navedenem roku, jo skliče predsednik volilne komisije.
8. člen
Do izvolitve predsednika sveta vodi prvo sejo sveta najstarejši svetnik. Na njegov predlog lahko svet odloči, da sejo vodi drug član sveta.
Zaradi priprave na prvo sejo skliče najstarejši novoizvoljeni svetnik nosilce kandidatnih list, s katerih so bili izvoljeni svetniki.
9. člen
Na prvi seji izvoli svet izmed svetnikov – na predlog najmanj četrtine svetnikov – komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, ki pregleda, kateri svetniki so po poročilu volilne komisije bili izvoljeni in predlaga verifikacijo mandatov za svetnike in župana.
10. člen
Svet na svoji prvi seji obravnava poročilo o izidu volitev v občini in verificira mandate izvoljenih svetnikov ter mandat župana. Mandate svetnikov in župana potrdi svet na predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, potem ko dobi njeno poročilo o pregledu potrdil o izvolitvi ter vsebini in upravičenosti morebitnih pritožb.
Svet odloči skupaj o potrditvi mandatov svetnikov, ki niso sporni, posebej pa o vsakem spornem mandatu.
Član sveta, katerega mandat je sporen, ne sme glasovati o potrditvi svojega mandata.
Šteje se, da je svet z odločitvijo o spornem mandatu odločil o pritožbi kandidatov, predstavnikov kandidatov, list kandidatov ali političnih strank.
Svet odloči posebej o potrditvi mandata župana.
III. PRAVICE IN DOLŽNOSTI SVETNIKOV
1. Splošne določbe
11. člen
Svetniki imajo pravice in dolžnosti, ki so določene z zakonom, s statutom občine in tem poslovnikom.
12. člen
Svetniki imajo pravico in dolžnost udeleževati se sej sveta in uresničevati sprejete odločitve sveta.
13. člen
Svetniki imajo pravico in dolžnost sodelovati pri delu delovnih teles sveta, katerih člani so.
Svetniki se lahko udeležujejo tudi sej drugih delovnih teles in na njih razpravljajo, če tako sklene delovno telo.
14. člen
Svetniki lahko postavljajo vprašanja županu, delovnemu telesu, tajniku občine in občinski upravi ter zahtevajo informacije o delu organov občine (župana, občinske uprave, delovnih teles) in druge informacije, ki jih potrebujejo za svoje delo in odločanje v svetu.
Župan, občinska uprava in delovno telo so dolžni odgovoriti na vprašanje svetnikov in jim posredovati zahtevane informacije. Če svetnik to posebej zahteva, se mu mora odgovoriti na vprašanje oziroma posredovati informacijo tudi v pisni obliki.
2. Vprašanja in pobude svetnikov
15. člen
Na vsaki redni seji sveta je praviloma predvidena posebna točka dnevnega reda za vprašanja in pobude svetnikov.
16. člen
Vprašanje oziroma pobuda svetnika mora biti kratka in postavljena tako, da je vsebina jasno razvidna. V nasprotnem primeru predsedujoči sveta svetnika na to opozori in ga pozove, da vprašanje oziroma pobudo ustrezno dopolni.
17. člen
Pri obravnavi vprašanj in pobud svetnikov morata biti na seji prisotna župan in tajnik občine. Če sta župan ali tajnik občine zadržana, določita, kdo ju bo nadomeščal na seji in odgovarjal na vprašanja in pobude svetnikov.
18. člen
Svetnik ima pravico na seji sveta postaviti vprašanje pisno ali ustno. Ustno postavljeno vprašanje ne sme trajati več kot tri minute.
Pisno postavljeno vprašanje mora predsednik sveta takoj posredovati tistemu (županu, predsedniku delovnega telesa, tajniku občine), na katerega se nanaša. Odgovor na takšno vprašanje mora biti podan v pisni obliki na prvi naslednji seji.
Če je svetnik zahteval pisni odgovor na svoje ustno vprašanje se mora podati pisni odgovor najkasneje v petnajstih dneh po tem, ko je bilo vprašanje postavljeno, razen če svet v posameznih primerih ne določi krajšega roka.
19. člen
Na ustno in pisno postavljena vprašanja na sami seji sveta se odgovori ustno na isti seji sveta, na kateri je bilo vprašanje postavljeno.
Ustno se na seji sveta odgovori tudi na vsa tista pisna vprašanja, ki so bila podana pred sejo sveta, pa svetnik, ki je postavil vprašanje ni zahteval pisnega odgovora. Župan, občinska uprava in posamezno delovno telo lahko tudi v takih primerih pripravijo pisni odgovor.
Če tisti, na katerega je bilo vprašanje naslovljeno, obrazloži, da na postavljeno vprašanje ne more odgovoriti takoj (na sami seji), mora nanj odgovoriti pisno najmanj tri dni pred prvo naslednjo sejo.
Na dobljeni odgovor ima svetnik pravico postaviti dopolnilno vprašanje.
20. člen
Če svetnik z odgovorom ni zadovoljen, lahko predlaga, da se o odgovoru opravi razprava, o čemer odloči svet z glasovanjem.
Če svet sprejme odločitev (sklep), da se o odgovoru opravi razprava v občinskem svetu, uvrsti predsednik to vprašanje na dnevni red prve naslednje seje.
21. člen
Svetnik ima pravico dati pobudo predsedniku sveta, županu, delovnemu telesu ali občinski upravi za ureditev določenih vprašanj ali za sprejem določenih ukrepov.
Svetnik lahko da pobudo ustno ali pisno na seji občinskega sveta. Ustno dana pobuda ne sme trajati več kot pet minut.
22. člen
Pisno pobudo pošlje predsednik sveta županu, občinski upravi ali delovnemu telesu, ki morajo odgovoriti v tridesetih dneh od dneva, ko je bila pobuda dana.
Če se pobuda nanaša na delo občinskega sveta, mora predsednik občinskega sveta na njo odgovoriti takoj oziroma jo uvrstiti na dnevni red prve naslednje seje. Če svetnik z odgovorom predsednika sveta ni zadovoljen, lahko zahteva, da se pobuda obravnava na prvi naslednji seji sveta. O tem odloči svet z glasovanjem.
3. Odgovornost in ukrepi zaradi neupravičene odsotnosti s sej sveta in delovnih teles
23. člen
Svetnik se je dolžan udeleževati sej sveta in delovnih teles, katerih član je.
Svetnik, ki ne more priti na sejo sveta ali delovnega telesa, katerega član je, mora o tem in o razlogih za odsotnost obvestiti predsednika sveta oziroma predsednika delovnega telesa najpozneje do začetka seje. Če svetnik zaradi višje sile ali drugih razlogov predsednika sveta o svoji odsotnosti ne more obvestiti do začetka seje, mora to opraviti takoj, ko je to mogoče.
24. člen
Če predsednik sveta oceni, da je to potrebno, lahko na seji sveta posebej poroča o tem, kateri svetniki so na prejšnji seji izostali neupravičeno.
Če svetnik večkrat ne pride na sejo sveta brez opravičila, mora predsednik sveta na to opozoriti svet in politično stranko, katere član je svetnik.
O razlogih za odsotnost s sej sveta in o potrebnih ukrepih se lahko opravi obravnava tudi v okviru posebne točke dnevnega reda seje sveta.
IV. DELOVNO PODROČJE SVETA
25. člen
Občinski svet je najvišji organ odločanja o vseh zadevah v okviru pravic in dolžnosti občine, njegove pristojnosti pa so določene in opredeljene v 23. členu statuta Občine Laško.
V. SEJE SVETA
1. Program dela, sklicevanje sej, predsedovanje in udeležba na sejah
26. člen
Seje sveta sklicuje predsednik sveta.
Predsednik sveta sklicuje redne seje sveta v skladu s programom dela sveta, po sklepu sveta, na predlog župana ali na predlog drugih predlagateljev določenih v 31. členu statuta Občine Laško.
27. člen
Okvirni program dela za posamezno leto pripravi predsednik sveta po posvetovanju s podpredsednikom, županom, podžupanom, predsedniki delovnih teles in tajnikom občine. V okvirnem programu dela se upošteva program dela župana in občinske uprave, predloge delovnih teles ter druge predloge za razpravo in odločanje v svetu. Okvirni program dela mora biti sprejet najkasneje do konca januarja za tekoče leto.
Sprejem okvirnega programa dela predlaga svetu predsednik sveta.
Predsednik sveta uvršča posamezna vprašanja na dnevni red sej sveta na podlagi programa dela in po posvetu z županom.
28. člen
Izredno sejo sveta skliče predsednik sveta na svojo pobudo, na zahtevo župana, delovnega telesa sveta ali na zahtevo četrtine članov sveta. V zahtevi za sklic izredne seje morajo biti navedeni razlogi za njen sklic. Zahtevi mora biti priloženo gradivo o zadevah, o katerih naj občinski svet odloča.
Če predsednik sveta na pisno zahtevo upravičenega predlagatelja izredne seje sveta ne skliče v roku desetih dni od prejema zahteve za sklic, lahko skliče sejo tisti, ki je sklic zahteval, vabilu pa hkrati predloži tudi ustrezno gradivo.
29. člen
Vabilo za sklic sveta s predlogom dnevnega reda se pošlje svetnikom najmanj sedem dni pred dnem, določenim za sejo. Skupaj z vabilom se svetnikom pošlje tudi gradivo, ki je bilo podlaga za uvrstitev zadev na dnevni red.
Izredno sejo lahko skliče predsednik sveta tudi v krajšem roku.
Vabilo za sklic sveta skupaj z gradivom se pošlje tudi županu, podžupanu in tajniku občine.
30. člen
Na seje sveta se vabijo tudi poročevalci za posamezne točke dnevnega reda, ki jih določita župan oziroma predsednik sveta.
Glede na dnevni red se pošlje vabilo tudi drugim (strokovni sodelavci sveta ali njegovih delovnih teles, strokovnjaki določenih področij, ki so sodelovali pri pripravi gradiva ipd.), katerih navzočnost je zaradi nemotenega dela na seji potrebna.
Po odločitvi predsednika sveta so lahko na sejo povabljene tudi druge osebe.
31. člen
Predlog dnevnega reda seje sveta pripravi predsednik sveta, ki se pred tem posvetuje z županom. Predlog dnevnega reda lahko predsedniku sveta predlagajo tudi vsi, ki imajo pravico zahtevati sklic seje sveta.
V predlog dnevnega reda seje sveta se lahko uvrstijo le točke, za katere obravnavo so izpolnjeni pogoji, ki so določeni s tem poslovnikom.
Na dnevni red se prednostno uvrstijo odloki, ki so pripravljeni za drugo obravnavo.
Dnevni red izredne seje se lahko predlaga tudi na sami seji, na keteri se lahko svetnikom predloži tudi gradivo za sejo.
32. člen
Svet ne more odločati o zadevah, glede katerih svetnikom ni bilo poslano oziroma izročeno gradivo in h katerim ni dal svojega mnenja oziroma ni zavzel stališča župan, kadar ta ni bil predlagatelj.
33. člen
Seji sveta predseduje predsednik. Kadar je predsednik sveta zadržan predseduje seji sveta podpredsednik. Po pooblastilu predsednika lahko vodi posamezno sejo sveta podpredsednik, čeprav je predsednik sveta na seji navzoč.
Kadar nastopijo razlogi, da se že sklicane seje ne moreta udeležiti niti predsednik niti podpredsednik, vodi sejo najstarejši občinski svetnik.
34. člen
Svetniki imajo pravico in dolžnost udeleževati se sej sveta in sodelovati pri delu ter odločanju na sejah.
Župan, podžupan in tajnik občine imajo pravico udeleževati se sej sveta in na njih razpravljati o vseh vprašanjih, ki so na dnevnem redu.
Župan lahko predlaga razpravo tudi o vprašanjih, ki niso na dnevnem redu. O uvrstitvi takšne točke na dnevni red odloči svet z glasovanjem. Župan mora za obravnavo vprašanja predložiti svetu ustrezno gradivo.
35. člen
Kadar svet sklene, da bo kakšno vprašanje obravnaval brez navzočnosti javnosti, odloči kdo je poleg svetnikov še lahko navzoč na seji sveta.
2. Potek seje
36. člen
Ko predsedujoči otvori sejo, obvesti svet, kateri izmed svetnikov so ga obvestili, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti.
Predsedujoči nato ugotovi, ali je svet sklepčen.
Predsedujoči obvesti svet tudi o tem, kdo je povabljen na sejo.
Na začetku seje lahko predsedujoči poda pojasnila v zvezi z delom na seji in drugimi vprašanji.
37. člen
Preden svet preide k določitvi dnevnega reda, odloča o sprejemu zapisnika prejšnje seje.
Svetniki lahko dajo pripombe k zapisniku prejšnje seje in zahtevajo, da se zapisnik ustrezno spremeni in dopolni. O utemeljenosti zahtevanih sprememeb ali dopolnitev zapisnika prejšnje seje odloči svet.
Zapisnik se lahko sprejme z ugotovitvijo, da nanj niso bile podane pripombe, lahko pa se sprejme ustrezno spremenjen in dopolnjen s sprejetimi pripombami.
38. člen
Svet na začetku seje določi dnevni red.
Pri določanju dnevnega reda svet najprej odloča o predlogih, da se posamezne zadeve umaknjejo z dnevnega reda, nato o predlogih, da se dnevni red razširi in nato o morebitnih predlogih za hitri postopek sprejemanja odlokov.
Zadeve, za katere župan tako predlaga, se brez razprave in glasovanja umaknejo z dnevnega reda in po potrebi uvrstijo na dnevni red naslednje seje.
Predlog za razširitev dnevnega reda se lahko sprejme le, če so razlogi zanj nastali po sklicu seje in če je bilo svetnikom izročeno gradivo, ki je podlaga za uvrstitev zadeve na dnevni red.
O predlogih za razširitev dnevnega reda svet razpravlja in glasuje.
Po sprejetih posameznih odločitvah za umik oziroma za razširitev dnevnega reda, da predsedujoči na glasovanje predlog dnevnega reda v celoti.
39. člen
Posamezne točke dnevnega reda se obravnavajo po določenem in sprejetem vrstnem redu.
Med sejo svet s sklepom lahko spremeni vrstni red obravnave posameznih točk dnevnega reda.
40. člen
Na začetku obravnave vsake točke dnevnega reda župan ali oseba, ki jo določi župan oziroma predlagatelj, kadar to ni župan, lahko poda dopolnilno obrazložitev, ki sme trajati največ petnajst minut.
Kadar tako sklene svet, je predlagatelj dolžan podati dopolnilno obrazložitev.
Po podani dopolnilni obrazložitvi dobijo besedo svetniki po vrstnem redu, kakor so se pri predsedujočemu priglasili k razpravi. Razprava posameznega svetnika praviloma ne sme biti daljša od desetih minut. Svet lahko sklene, da posamezen svetnik iz utemeljenih razlogov lahko razpravlja dalj časa.
41. člen
Svetnik sme govoriti le o vprašanju, ki je na dnevnem redu.
Če se svetnik ne drži dnevnega reda ali prekorači čas za razpravo, ga predsedujoči opomni. Če se svetnik tudi po drugem opominu ne drži dnevnega reda in nadaljuje z govorom oziroma razpravo, mu predsedujoči odvzame besedo.
Zoper odvzem besede lahko svetnik ugovarja. O ugovoru odloči svet brez razprave.
Določbe o vodenju in poteku seje, dolžini razprave, vzdrževanju reda itd., se smiselno uporabljajo tudi za vse druge (župana, podžupana, tajnika občine itd.), ki sodelujejo na seji sveta.
42. člen
Predlagatelj lahko umakne svoj predlog do začetka glasovanja. Tako umaknjeni predlog lahko predlaga drug predlagatelj.
Če je predlog z glasovanjem sprejet ali zavrnjen, ga ni dopustno ponovno obravnavati na isti seji sveta, razen če svet z dvetretjinsko večino glasov prisotnih članov sveta ne odloči drugače.
43. člen
Med razpravo o katerem koli vprašanju sme član sveta postaviti proceduralno vprašanje, o katerem mora predsedujoči takoj odločiti v skladu s tem poslovnikom.
Vsako nasprotovanje proceduralni odločitvi, ki ni določena s tem poslovnikom, je predsedujoči dolžan predložiti v glasovanje svetu, ki odločitev predsedujočega lahko zavrne z večino glasov prisotnih članov sveta.
44. člen
Če je v razpravi podanih več proceduralnih predlogov, se o njih odloči v naslednjem vrstnem redu:
– predlog za sklenitev razprave o določeni točki dnevnega reda,
– predlog za preložitev razprave o določeni točki dnevnega reda,
– predlog za prekinitev seje sveta,
– predlog za preložitev seje sveta;
45. člen
Svetniku, ki želi govoriti o kršitvi poslovnika ali o kršitvi dnevnega reda, da predsedujoči besedo takoj, ko jo ta zahteva.
Predsedujoči nato poda pojasnilo glede kršitve poslovnika ali dnevnega reda. Če svetnik ni zadovoljen s pojasnilom, odloči o tem vprašanju svet brez razprave.
Če svetnik zahteva besedo, da bi opozoril na napako ali popravil navedbo, ki po njegovem mnenju ni točna in je povzročila nesporazum ali potrebo po posebnem pojasnilu, mu da predsedujoči besedo takoj, ko jo zahteva. Pri tem se mora svetnik omejiti le na pojasnilo, ki ne sme trajati več kot pet minut.
46. člen
Ko predsedujoči ugotovi, da pri posamezni točki dnevnega reda ni več priglašenih k razpravi, sklene razpravo.
Pravico predlagati sklepe ima predlagatelj, ki to lahko stori že v gradivu za posamezno točko dnevnega reda, vsak član sveta in predsedujoči.
Če je na podlagi razprave treba pripraviti predloge za odločitev ali stališča, se razprava o taki točki dnevnega reda na zahtevo članov sveta ali predsedujočega lahko prekine in nadaljuje po predložitvi predlogov.
47. člen
Kadar svet obravnava več predlogov sklepov v eni točki dnevnega reda, se glasuje o predlogih po vrstnem redu, kot so bili podani.
Kadar se o delih sklepa glasuje ločeno, je izglasovane dele sklepa presedujoči dolžan dati ponovno na glasovanje kot celoto.
48. člen
Predsedujoči lahko med sejo prekine delo sveta, če so potrebna dodatna posvetovanja v delovnem telesu, če je to potrebno zaradi odmora, priprave predlogov po zaključeni razpravi, potrebe po posvetovanju, pridobitve dodatnih strokovnih mnenj ipd. V primeru prekinitve predsedujoči določi, kdaj se bo prekinjena seja nadaljevala.
Predsedujoči prekine delo sveta tudi, če ugotovi, da seja ni več sklepčna in v drugih primerih, ko tako sklene svet. Če je delo sveta prekinjeno zato, ker seja ni več sklepčna, sklepčnosti pa ni mogoče zagotoviti niti v nadaljevanju seje, predsedujoči sejo zaključi.
49. člen
Če svet o zadevi, ki jo je obravnaval, ni končal razprave ali če ni pogojev za odločanje ali če svet o zadevi ne želi odločiti na isti seji, se razprava oziroma odločanje o zadevi preloži na eno izmed naslednjih sej. Enako svet odloči, če časovno ni uspel obravnavati vseh točk dnevnega reda.
50. člen
Predsedujoči zaključi sejo, ko so obravnavane in izčrpane vse točke dnevnega reda.
3. Vzdrževanje reda na seji
51. člen
Za red na seji skrbi predsedujoči sveta. Na seji sveta ne sme nihče govoriti, dokler mu predsedujoči ne da besede.
Predsedujoči skrbi, da govornika med govorom nihče ne moti. Govornika lahko opomni ali mu seže v besedo le predsedujoči.
52. člen
Za kršitev reda na seji sveta sme predsedujoči izreči naslednje ukrepe:
– opomin,
– odvzem besede,
– odstranitev s seje ali z dela seje.
53. člen
Opomin se lahko izreče svetniku, če govori, čeprav ni dobil besede, če sega govorniku v besedo ali če na kak drug način krši red na seji.
Odvzem besede se lahko izreče svetniku, če s svojim govorom na seji krši red in določbe poslovnika in je bil na tej seji predhodno že dvakrat opomnjen, da naj spoštuje red in določbe poslovnika.
Odstranitev s seje ali z dela seje se lahko izreče svetniku, če kljub opominu ali odvzemu besede krši red na seji tako, da onemogoča delo sveta.
54. člen
Svetnik, ki mu je izrečen ukrep odstranitve s seje ali z dela seje, mora takoj zapustiti prostor, v katerem je seja.
55. člen
Predsedujoči lahko odredi, da se s seje odstrani vsak drug udeleženec ali poslušalec, ki krši red na seji oziroma s svojim ravnanjem onemogoča njen nemoten potek.
Če je red hudo kršen, lahko predsedujoči odredi, da se odstranijo vsi poslušalci.
56. člen
Če predsedujoči ne more ohraniti reda na seji sveta, sejo sveta prekine.
4. Odločanje
57. člen
Svet veljavno odloča, če je na seji navzoča večina vseh članov sveta. Za sklepčnost je odločilna dejanska navzočnost svetnikov v prostoru, kjer je seja.
Svet sprejema odločitve z večino glasov navzočih članov sveta, razen če ni v zakonu ali statutu občine drugače določeno.
Kadar je za sprejem odločitve potrebna dvetretjinska večina vseh svetnikov, svet veljavno odloča, če je na seji navzočih najmanj dve tretjini vseh svetnikov.
58. člen
Navzočnost svetnikov na seji se ugotavlja na začetku seje, pred glasovanjem in na začetku nadaljevanja prekinjene seje.
59. člen
Svet praviloma odloča z javnim glasovanjem.
Svet sprejme odločitev s tajnim glasovanjem le, če tako sklene na podlagi tretjega odstavka 34. člena statuta Občine Laško pred odločanjem o vsaki posamezni zadevi oziroma vprašanju.
60. člen
Glasovanje se opravi po končani razpravi o predlogu, o katerem se odloča. Vsak član sveta ima en glas.
Poteka glasovanja ni mogoče prekinjati z novimi predlogi ali razpravo.
Predsedujoči po vsakem opravljenem glasovanju ugotovi in objavi izid glasovanja.
61. člen
Pri javnem odločanju (glasovanju, izrekanju) lahko posamezni svetnik glasuje “za” sprejem predlagane odločitve, “proti” sprejemu predlagane odločitve, ali pa glasuje “vzdržan”.
62. člen
Javno glasovanje se opravi z dvigom rok ali s poimenskim izrekanjem.
S poimenskim izrekanjem se glasuje, če tako odloči svet na predlog predsedujočega ali četrtine članov sveta.
Če se glasuje s poimenskim izrekanjem, poredsedujoči sveta kliče svetnike po seznamu, vsak pa se izreče z besedo “za”, “proti” ali “vzdržan”.
63. člen
Tajno se glasuje z glasovnicami. Za glasovanje se izdela toliko glasovnic, kolikor je članov sveta. Glasovnice morajo biti overjene s pečatom sveta.
Glasovnica vsebuje predlog, o katerem se odloča in opredelitev “ZA” in “PROTI”. Svetnik glasuje tako, da obkroži besedo “ZA” ali “PROTI”.
64. člen
Tajno glasovanje vodi predsedujoči ob pomoči dveh svetnikov, ki ju izvoli svet na predlog predsedujočega. Posamezna administrativno tehnična opravila opravlja sekretar sveta.
Svetnikom se pri mizi predsedujočega vročijo glasovnice, glasujejo pa na prostoru, določenem za glasovanje. V seznamu članov sveta se sproti označi, kateri svetniki so prevzeli glasovnico.
Ko svetnik izpolni glasovnico jo odda v glasovalno skrinjico.
65. člen
Ko je glasovanje končano, predsedujoči in izvoljena svetnika ugotovijo izid glasovanja. Pri tem se lahko umaknejo v poseben prostor.
Ugotovitev izida glasovanja obsega:
– število razdeljenih glasovnic,
– število oddanih glasovnic,
– število neveljavnih glasovnic,
– število veljavnih glasovnic,
– število glasov “ZA” in število glasov “PROTI”, oziroma pri glasovanju o kandidatih, število glasov, ki jih je dobil posamezni kandidat,
– ugotovitev, da je predlog izglasovan s predpisano večino, ali da predlog ni izglasovan, pri glasovanju o kandidatih pa, kateri kandidat je izvoljen.
O ugotovitvi rezultatov glasovanja se sestavi zapisnik, ki ga podpišejo vsi, ki so vodili glasovanje.
Predsedujoči takoj po ugotovitvi rezultatov objavi izid glasovanja.
66. člen
Če svetniki ugovarjajo poteku glasovanja ali ugotovitvi izdida glasovanja, se lahko glasovanje ponovi.
O ponovitvi glasovanja odloči svet brez razprave na predlog svetnika, ki ugovarja poteku ali ugotovitvi izida glasovanja ali na predlog predsedujočega.
5. Zapisnik seje sveta
67. člen
O delu na seji sveta se piše zapisnik.
Zapisnik obsega podatke o udeležbi na seji in glavne podatke o delu na seji, zlasti o predlogih, o katerih se je razpravljalo z imeni razpravljalcev, o sklepih, ki so bili na seji sprejeti in o izidih glasovanja o posameznih zadevah. Zapisniku je treba predložiti original ali kopijo gradiva, ki je bilo predloženo oziroma obravnavano na seji.
Vsak član sveta ima pravico, da se v zapisnik vpiše tudi njegovo ločeno mnenje.
Za pripravo skrajšanega zapisnika skrbi sekretar sveta.
Sprejeti zapisnik podpišeta predsedujoči, ki je sejo vodil in sekretar sveta.
68. člen
O delu na seji sveta se lahko vodijo tudi dobesedni zapisi (magnetogram seje), ki se hranijo skupaj z zapisnikom in drugim gradivom. Magnetogram seje se hrani leto dni po seji.
69. člen
Izvirniki odlokov in drugih aktov sveta ter vso gradivo, ki ga je obravnaval svet ali njegova delovna telesa, se hrani v arhivu občinske uprave.
O arhiviranju in rokih hranjenja gradiva izda natančnejša navodila župan ali tajnik občine, v skladu s predpisi, ki urejajo pisarniško poslovanje in dokumentacijsko gradivo.
70. člen
Svetniki in župan imajo pravico vpogleda v vse spise in gradivo, ki je bilo obravnavano na seji in ki se hrani v občinski upravi.
V primeru zaupnih materialov se z njimi postopa v skladu z zakonskimi določbami.
6. Predsednik sveta
71. člen
Predsednik sveta predvsem:
– sklicuje in vodi seje sveta,
– skrbi, da so pravočasno pripravljeni materiali za obravnavo in odločanje na seji sveta ter za nemoteno delo sveta,
– podpisuje odloke in druge akte, ki jih sprejema svet,
– skrbi za izvajanje poslovnika sveta,
– s predsedniki delovnih teles koordinira delo med posameznimi delovnimi telesi,
– skrbi za sodelovanje in usklajevanje dela z županom in občinsko upravo,
– opravlja druge naloge, ki jih narekuje delo sveta in naloge, ki mu jih določi svet.
72. člen
Podpredsednik sveta pomaga predsedniku pri njegovem delu, ga nadomešča v času odsotnosti ali v primeru zadržanosti in po njegovem pooblastilu opravlja posamezne zadeve z njegovega delovnega področja.
73. člen
Če nastopijo razlogi zaradi katerih predsednik sveta ne more opravljati svoje funkcije, opravlja naloge predsednika podpredsednik sveta. Če tudi podpredsednik sveta ne more opravljati nalog predsednika prevzame naloge predsednika najstarejši svetnik.
7. Strokovna in administrativno tehnična opravila za svet
74. člen
Strokovna in administrativno tehnična opravila za svet in njegova delovna telesa zagotavlja župan z zaposlenimi v občinski upravi.
75. člen
Za opravljanje strokovnih in administrativnih opravil za potrebe sveta in njegovih delovnih teles imenuje občinski svet sekretarja sveta.
Sekretar sveta pomaga predsedniku pri pripravi in vodenju sej sveta in je za svoje delo odgovoren predsedniku sveta in svetu.
Sekretar opravlja funkcijo profesionalno in sklene delovno razmerje v občinski upravi. S konstituiranjem novega sveta prejšnjemu sekretarju preneha funkcija, na katero je pri novem svetu lahko ponovno imenovan.
8. Delovna telesa sveta
76. člen
Svet ima delovna telesa, ki jih ustanovi v skladu z določili statuta in tega poslovnika. Svet lahko ustanovi stalna in občasna delovna telesa.
Delovna telesa občinskega sveta so odbori in komisije.
77. člen
Svet ustanovi delovna telesa za proučevanje posameznih področij, za pripravo odločitev na teh področjih, za pripravo strokovnih podlag za odločanje na občinskem svetu in za oblikovanje stališč do posameznih vprašanj ter za pripravo, proučevanje in obravnavo predlogov odlokov in drugih aktov sveta.
Poleg delovnih teles ustanovljenih s statutom občine, ustanavlja svet delovna telesa tudi s sklepi, s katerimi določi tudi njihovo sestavo in opredeli njihovo delovno področje.
78. člen
Stalne komisije sveta so:
1. komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, ki šteje pet članov in opravlja zlasti naslednje naloge:
– svetu predlaga kandidate za organe sveta in druge organe, ki jih voli in imenuje svet,
– občinskemu svetu in županu daje pobude oziroma predloge v zvezi s kadrovskimi vprašanji v občini,
– obravnava in določa plače občinskih funkcionarjev ter nagrade in povračila za neprofesionalno opravljanje funkcij,
– obravnava druga vprašanja, ki jih določi svet;
2. volilna komisija, ki je sestavljena v skladu z zakonom in izvaja naloge določene z zakonom;
3. statutarno pravna komisija, ki šteje pet članov in opravlja zlasti naslednje naloge:
– obravnava predloge sprememb statuta in poslovnika občinskega sveta,
– na zahtevo sveta obravnava odloke in druge akte, ki jih sprejema svet glede njihove skladnosti z ustavo, zakoni, statutom in drugimi pravnimi predpisi;
4. komisija za vloge in pritožbe občanov, ki šteje tri člane in opravlja zlasti naslednje naloge:
– obravnava vloge občanov,
– obravnava pritožbe občanov, ugotavlja njihovo utemeljenost in jih rešuje,
– na osnovi ugotovitev posreduje svoja stališča občinski upravi.
Poleg stalnih ima občinski svet lahko tudi druge komisije, če tako narekujeta delo in potrebe občinskega sveta. Njihove naloge, sestava in način imenovanja članov se opredelijo v aktu o ustanovitvi.
79. člen
Svet ima stalne občinske odbore, ki v okviru svojega delovnega področja obravnavajo zadeve iz pristojnosti občinskega sveta in mu dajejo svoja mnenja in predloge.
Stalni odbori sveta so:
– odbor za gospodarski razvoj občine,
– odbor za urejanje prostora in komunalne dejavnosti,
– odbor za družbene dejavnosti in društva ter
– odbor za razvoj kmetijstva in podeželja;
Sestava odborov in način imenovanja njihovih članov je opredeljen v 50. in 51. členu statuta Občine Laško. Naloge odborov se opredelijo v aktu o ustanovitvi.
80. člen
Svet in župan lahko ustanovita skupna delovna telesa. V aktu o ustanovitvi skupnega delovnega telesa se določi njihova sestava in naloge.
81. člen
Sejo delovnih teles sklicuje predsednik delovnega telesa na lastno pobudo, v skladu s programom dela sveta ali na zahtevo sveta ali župana.
Gradivo za sejo delovnega telesa mora biti poslano članom delovnega telesa najmanj tri dni pred sejo delovnega telesa.
Glasovanje v delovnem telesu je javno. Delovno telo sprejema odločitve z večino glasov navzočih članov.
Za delo delovnih teles se smiselno uporabljajo določila tega poslovnika, ki se nanašajo na delo sveta.
VI. AKTI OBČINSKEGA SVETA
1. Splošne določbe
82. člen
Svet sprejema naslednje akte:
– statut občine,
– poslovnik o delu občinskega sveta,
– proračun občine in zaključni račun,
– prostorske in druge plane razvoja občine,
– odloke,
– odredbe,
– pravilnike,
– navodila,
– sklepe in
– druge akte iz svoje pristojnosti;
83. člen
Statut je temeljni splošni akt občine, ki določa temeljna načela za organizacijo in delovanje občine, oblikovanje in pristojnosti občinskih organov, organizacijo občinske uprave in javnih služb, način sodelovanja občanov pri sprejemanju odločitev v občini in druga vprašanja skupnega pomena v občini, ki jih določa zakon.
Svet sprejme statut z dvetretjinsko večino glasov vseh članov občinskega sveta.
84. člen
Namen, vsebina, cilji in način sprejemanja poslovnika, občinskega proračuna, prostorskih in drugih planov razvoja občine, odlokov, odredb, pravilnikov in navodil, ki jih sprejema občinski svet, so opredeljeni v 108. do 113. členu statuta Občine Laško.
85. člen
S sklepom svet ustanavlja odbore in komisije, določa njihovo delovno področje in voli ter imenuje člane odborov oziroma komisij.
S sklepom svet odloča tudi o postopkovnih vprašanjih in zavzema stališča do posameznih vprašanj iz svoje pristojnosti. Ti sklepi se ne objavljajo v uradnem glasilu.
2. Postopek za sprejem odloka
86. člen
Sprejem odloka lahko predlaga vsak član sveta, župan, delovno telo sveta ali najmanj 5% volivcev v občini. Odlok lahko predlaga tudi svet krajevne skupnosti.
Predlog odloka pošlje predlagatelj predsedniku sveta.
87. člen
Predlog odloka mora vsebovati naslov odloka, uvod, besedilo členov in obrazložitev.
Uvod obsega razloge za sprejem odloka, oceno stanja, cilje in načela odloka ter oceno finančnih in drugih posledic, ki jih bo imel sprejem odloka.
88. člen
Predlagatelj določi svojega predstavnika, ki bo sodeloval v obravnavah predloga odloka na sejah sveta.
Župan lahko sodeluje v vseh obravnavah predloga odloka na sejah sveta tudi kadar sam ni predlagatelj.
89. člen
Predsednik sveta pošlje predlog odloka članom sveta in županu, kadar ta ni predlagatelj odloka, najmanj sedem dni pred dnem, določenim za sejo sveta, na kateri bo obravnavan predlog odloka.
90. člen
Občinski svet razpravlja o predlogu odloka na dveh obravnavah.
V prvi obravnavi predloga odloka se razpravlja o razlogih, ki zahtevajo sprejem odloka, o ciljih in načelih ter temeljnih rešitvah predloga odloka.
91. člen
Ob prvi obravnavi predloga odloka lahko svet sklene:
– da se opravi razprava in glasovanje o posameznih spornih rešitvah (členih) predloga odloka,
– da se opravi razprava in glasovanje po posameznih poglavjih predloga odloka,
– da se opravi razprava skupaj o več ali o vseh poglavjih predloga odloka;
Na koncu prve obravnave predloga odloka lahko svet:
– odloči, da se opravi druga obravnava predloga odloka v predloženem besedilu,
– sprejme stališča in sklepe, ki naj jih predlagatelj upošteva pri pripravi za drugo obravnavo,
– odloči, da se odlok ne sprejme.
92. člen
Če svet odloči, da se obravnava predloga odloka nadaljuje, določi rok za začetek druge obravnave.
Če svet odloči, da se odlok ne sprejme, je postopek končan.
93. člen
V drugi obravnavi predloga odloka svet razpravlja in po končani razpravi glasuje o odloku kot celoti in o naslovu odloka. O posamičnih členih razpravlja in glasuje le, če so sporni.
94. člen
V drugi obravnavi predloga odloka lahko predlagajo njegove spremembe in dopolnitve člani sveta in predlagatelj z amandmaji.
Amandma mora biti predložen svetu najmanj 3 dni pred dnem, določenim za sejo sveta, na kateri bo obravnavan predlog odloka, h kateremu je predlagan amandma.
Župan lahko predlaga amandmaje tudi, kadar ni sam predlagatelj odloka.
Na sami seji lahko predlaga amandma najmanj četrtina članov sveta ali predlagatelj.
Amandma mora biti predložen v pisni obliki in mora biti obrazložen. Predlagatelj amandmaja lahko amandma na seji tudi ustno obrazloži.
Župan in predlagatelj odloka imata pravico podati mnenje k vsakemu amandmaju.
Svoje mnenje o amandmaju lahko poda tudi delovno telo sveta.
95. člen
Po končani razpravi o amandmajih se glasuje o vsakem amandmaju posebej, ali o skupini med seboj povezanih amandmajev.
Predlagatelj amandmaja lahko amandma umakne do začetka glasovanja o amandmaju.
Po končanem glasovanju o amandmajih predsedujoči ugotovi kateri amandmaji so bili sprejeti, nato pa da na glasovanje predlog odloka v celoti.
Svet lahko sklene, da se o predlogu odloka v celoti glasuje na podlagi celovitega besedila predloga odloka z vnešenimi in sprejetimi amandmaji. Celovito besedilo pripravi statutarno pravna komisija ali drug organ, ki ga določi svet.
Če statutarno pravna komisija ali drug organ ugotovi, da so v odloku očitna neskladja med posameznimi členi odloka, lahko predlaga amandmaje za uskladitev. Če ni mogoče pripraviti celovitega besedila na isti seji, glasuje svet o sprejemu odloka na prvi prihodnji seji.
3. Hitri postopek v zvezi s sprejemanjem odloka
96. člen
Kadar to zahtevajo izredne potrebe občine, naravne nesreče ali kadar gre za manjše spremembe odlokov, lahko svet sprejme odlok po hitrem postopku.
Predlog, naj se odlok sprejme po hitrem postopku, da predlagatelj odloka. Tak predlog mora biti posebej obrazložen.
Pri hitrem postopku se združita prva in druga obravnava odloka na isti seji.
97. člen
O predlogu naj se odlok sprejme po hitrem postopku odloči svet ob določanju dnevnega reda.
Če svet ne sprejme predloga, da se odlok obravnava po hitrem postopku, se uporabljajo določbe tega poslovnika, ki veljajo za prvo obravnavo odloka.
98. člen
Pri hitrem postopku je mogoče predlagati amandmaje na sami seji vse do konca obravnave predloga odloka.
Na seji lahko amandma predloži posamezni svetnik ali predlagatelj odloka. Amandma lahko predlaga tudi župan, kadar ni predlagatelj odloka.
4. Sprejem drugih aktov sveta
99. člen
O drugih aktih, razen o odloku o proračunu občine in o prostorskih in drugih planih razvoja občine, odloča svet praviloma na isti seji. Na tej seji se opravi hkrati splošna razprava, razprava in glasovanje po delih akta ter razprava in glasovanje o aktu v celoti.
Svet lahko sklene, da bo obravnaval te akte po dvofaznem postopku.
Za spreminjevalne in dopolnilne predloge k tem aktom se smiselno uporabljajo določbe, ki veljajo za odločanje o amandmajih k predlogu odloka.
100. člen
Po postopku kot velja za sprejem odloka se, ob upoštevanju določb 136. in 137. člena statuta Občine Laško, sprejemajo tudi spremembe in dopolnitve poslovnika.
5. Referendum
101. člen
Ob pogojih iz 66. in 67. člena statuta Občine Laško, lahko občinski svet o svoji odločitvi (odloku ali drugem aktu) razpiše referendum.
Svet je vezan na izid referenduma in dve leti po njegovi izvedbi ne more sprejeti odločitev, ki bi bile v nasprotju z izidom referenduma.
102. člen
Svet lahko, upoštevajoč 68. člen statuta Občine Laško, razpiše posvetovalni referendum o posameznih vprašanjih posebnega pomena, da se ugotovi volja občanov.
Svet razpiše posvetovalni referendum, preden končno odloči o posameznem vprašanju. Svet ni vezan na izid posvetovalnega referenduma.
103. člen
Svet razpiše referendum z odlokom, ki ga objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Odlok o razpisu referenduma mora določati besedilo vprašanja, ki bo dano na referendum in dan izvedbe referenduma.
Besedilo akta oziroma drugo vprašanje, o katerem se bo odločalo na referendumu, se objavi tudi na krajevno običajen način.
104. člen
Izid referenduma se objavi na enak način, kakor razpis referenduma.
VII. VOLITVE IN IMENOVANJA
1. Splošne določbe
105. člen
Volitve funkcionarjev, ki jih po statutu občine voli oziroma imenuje svet, se opravijo po določilih tega poslovnika.
Svet pred glasovanjem odloči ali se bo izvedlo javno ali tajno glasovanje.
Če svet odloči, da se glasuje tajno, se glasovanje izvede po določbah tega poslovnika, ki veljajo za tajno glasovanje.
106. člen
Če se glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, se glasuje tako, da se na glasovnici obkroži zaporedna številka pred imenom kandidata, za katerega se želi glasovati.
Če se glasuje za ali proti kandidatu oziroma za ali proti listi kandidatov, se glasuje tako, da se na glasovnici obkroži beseda “ZA” ali “PROTI”.
107. člen
Kandidat je izvoljen, če je zanj glasovala večina svetnikov, ki so glasovali, če s statutom ni določena drugačna večina.
108. člen
Če se glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, pa nihče od predlaganih kandidatov pri glasovanju ne dobi potrebne večine, se opravi novo glasovanje. Pri drugem glasovanju se glasuje o tistih dveh kandidatih, ki sta pri prvem glasovanju dobila največ glasov. Če pri prvem glasovanju več kandidatov dobi enako najvišje oziroma enako drugo najvišje število glasov, se izbira kandidatov za ponovno glasovanje med kandidati z enakim številom glasov določi z žrebom.
Če se glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, se kandidati na glasovnici navedejo po abecednem vrstnem redu.
Na glasovnici pri drugem glasovanju sta kandidata navedena po vrstnem redu glede na število glasov, dobljenih pri prvem glasovanju.
109. člen
Če kandidat ne dobi potrebne večine oziroma, če tudi pri drugem glasovanju noben kandidat ne dobi potrebne večine, se ponovi kandidacijski postopek in postopek glasovanja na podlagi novega predloga kandidatur.
2. Volitve predsednika in podpredsednika sveta
110. člen
Kandidata za predsednika ali podpredsednika sveta predlaga svetu Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Komisiji pa kandidata predlaga najmanj četrtina članov sveta.
Izvoljen je kandidat, za katerega je glasovala večina vseh članov sveta. Po izvolitvi predsednik in podpredsednik sveta prisežeta. Besedilo prisege ja opredeljeno v 27. členu statuta Občine Laško.
Po prisegi predsednika in podpredsednika občinskega sveta se svetu predstavi župan.
3. Imenovanje članov delovnih teles sveta
111. člen
Delovna telesa sveta imenuje svet na podlagi liste kandidatov.
Listo kandidatov določi komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.
Če kandidatna lista ni dobila potrebne večine glasov, se na isti seji imenujejo člani posamično. Če na ta način niso imenovani vsi člani, se lahko predlagajo novi kandidati, o katerih se opravi posamično glasovanje na isti seji sveta.
Če tudi na način iz prejšnjega odstavka ne pride do imenovanja vseh članov delovnega telesa, se glasovanje ponovi na naslednji seji sveta, vendar samo glede manjkajočih članov delovnega telesa.
4. Volitve podžupana
112. člen
Na predlog župana svet izvoli podžupana izmed svojih članov.
O tem ali se volitve podžupana izvedejo na podlagi javnega ali tajnega glasovanja, odloči svet pred volitvami.
Za podžupana je izvoljen kandidat, ki dobi večino glasov vseh članov sveta.
5. Imenovanje tajnika
113. člen
Tajnika občine imenuje svet na predlog župana z javnim glasovanjem, kandidat pa mora dobiti večino glasov navzočih svetnikov.
6. Postopek za razrešitev
114. člen
Svet razrešuje funkcionarje, ki jih voli oziroma imenuje, po enakem postopku, kot je določen za izvolitev ali imenovanje.
Postopek za razrešitev se začne na predlog predlagateljev, določenih s statutom občine in tem poslovnikom. Če je komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja pristojna za predlaganje kandidatov za določene funkcije, je pristojna tudi predlaganje njihovih razrešitev.
Če je župan pristojen za predlaganje kandidatov za izvolitev oziroma imenovanje je pristojen predlagati tudi njihovo razrešitev.
Odločitev o razrešitvi se sprejme z enako večino, kot je določeno za njihovo izvolitev ali imenovanje.
7. Odstop svetnikov in funkcionarjev občine
115. člen
Svetniki in funkcionarji občine imajo pravico odstopiti. Pravico odstopiti imajo tudi člani delovnih teles in člani nadzornega odbora ter drugi voljeni ali imenovani, tudi če niso občinski funkcionarji.
Izjava o odstopu mora biti dana v pisni obliki in poslana predsedniku sveta. Izjava o odstopu je nepreklicna. Predsednik sveta mora o odstopu obvestiti svet na prvi naslednji seji sveta.
Članom občinskega sveta, funkcionarjem in drugim voljenim in imenovanim preneha mandat z dnem, ko je svet sprejel ugotvitveni sklep o odstopu.
Za tajnika občine lahko svet sklene, da je dolžan opravljati funkcijo do imenovanja novega tajnika, vendar ne dalj kot 6 mesecev po dani odstopni izjavi.
VIII. RAZMERJE SVETA DO ŽUPANA
116. člen
Župan in svet ter njegova delovna telesa sodelujejo pri uresničevanju in opravljanju nalog občine. Pri tem predvsem usklajujejo programe dela in njihovo izvrševanje, skrbijo za medsebojno obveščanje in poročanje o uresničevanju svojih nalog in nastali problematiki ter si prizadevajo za sporazumno razreševanje nastalih problemov.
117. člen
Župan predlaga svetu v sprejem proračun občine in zaključni račun proračuna ter odloke in druge akte iz občinske pristojnosti.
Kadar svet obravnava odloke in druge akte, ki jih predlaga župan, določi župan za vsako zadevo, ki je na dnevnem redu, poročevalca izmed delavcev občinske uprave, lahko pa tudi izmed strokovnjakov, ki so pri pripravi odlokov ali drugih aktov sodelovali.
118. člen
Svet je dolžan obveščati župana o vseh zadevah, ki jih obravnava na svojih sejah, tudi če župan ni predlagatelj posamezne zadeve.
Župan ima pravico razpravljati na seji sveta o vseh vprašanjih, ki so na dnevnem redu, tudi če sam ni predlagatelj zadeve in o njih izrazi svoje stališče ali mnenje.
119. člen
Župan skrbi za izvajanje odločitev občinskega sveta. Na vsaki seji sveta poroča župan, ali po njegovem pooblastilu podžupan ali zaposleni v občinski upravi o izvrševanju sklepov sveta.
V poročilu o izvršitvi sklepov sveta je potrebno posebej obrazložiti tiste sklepe, ki niso izvršeni in navesti razloge za neizvršitev sklepa.
Če sklepa sveta župan ne more izvršiti, mora svetu predlagati novi sklep, ki ga bo možno izvršiti.
120. člen
Župan skrbi za objavo odlokov in drugih splošnih aktov sveta.
121. člen
Župan zagotavlja materialne in tehnične pogoje za delo sveta in delovnih teles sveta.
122. člen
Župan skrbi za zakonitost dela sveta, zato je dolžan svet sproti opozarjati na posledice nezakonitih odločitev.
Če meni, da je splošni akt občinskega sveta neustaven ali nezakonit, zadrži župan objavo takega akta in predlaga občinskemu svetu, da o njem ponovno odloči na prvi naslednji seji, pri čemer mora navesti razloge za zadržanje. Predsednik sveta mora uvrstiti ponovno odločanje o zadržanem splošnem aktu na prvo naslednjo sejo sveta.
Če svet vztraja pri svoji odločitvi, se splošni akt objavi, župan pa lahko vloži pri ustavnem sodišču zahtevo za oceno njegove skladnosti z ustavo in zakonom.
123. člen
Župan skrbi za izvrševanje občinskega proračuna. Če župan ugotovi, da sredstva proračuna za posamezne namene ne bodo zadoščala za pokritje proračunskih izdatkov, mora o tem obvestiti svet in predlagati ustrezne ukrepe.
Če svet sklene, da je potrebno nalogo izvršiti, kot je bila načrtovana in da je ni mogoče uresničiti s predvidenimi sredstvi, mora zagotoviti ustrezna sredstva za izvršitev naloge.
IX. JAVNOST DELA
124. člen
Delo občinskega sveta in njegovih delovnih teles je javno.
Javnost dela se zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu občinskih organov, s posredovanjem posebnih pisnih sporočil občanom in sredstvom javnega obveščanja o sprejetih odločitvah, z navzočnostjo občanov in predstavnikov sredstev javnega obveščanja na sejah organov občine ter na druge načine, ki jih določata statut in ta poslovnik.
125. člen
Javnost se s sej organov občine izključi v primeru, kadar je zaradi obravnavanja zaupnih dokumentov oziroma materialov ali iz drugih razlogov tako predpisano z zakonom.
126. člen
Župan in predsednik sveta obveščata občane in sredstva javnega obveščanja o delu sveta, delovnih teles, župana in občinske uprave. Svet lahko sklene, da se o seji izda uradno obvestilo za javnost oziroma za javna občila.
Občina lahko izdaja svoje glasilo, v katerem se objavljajo tudi sporočila in poročila o delu ter povzetki iz gradiv in odločitev sveta in drugih organov občine.
127. člen
Župan skrbi za obveščanje javnosti in sodelovanje s predstavniki javnih občin ter za zagotovitev pogojev za njihovo delo na sejah sveta.
Predstavnikom javnih občil je na voljo informativno in dokumentacijsko gradivo, predlogi aktov sveta, obvestila in poročila o delu sveta, zapisniki sej in druge informacije o delu občinskih organov.
128. člen
Občani imajo pravico vpogleda v zapisnike sej sveta in v dokumente in gradiva, ki so podlaga za delo in odločanje organov občine.
Javnosti niso dostopni dokumenti in gradiva sveta in delovnih teles, ki so zaupne narave.
129. člen
Za ravnanje z gradivi zaupne narave se upoštevajo zakonski in drugi predpisi, ki urejajo to področje.
X. SPREMEMBE IN RAZLAGA POSLOVNIKA
130. člen
Za sprejem sprememb in dopolnitev poslovnika se uporabljajo določbe statuta in tega poslovnika, ki veljajo za sprejem odlokov.
Spremembe in dopolnitev poslovnika sprejme svet z dvetretjinsko večino glasov navzočih svetnikov.
131. člen
Če pride do dvoma o vsebini posamezne določbe poslovnika, razlaga poslovnik med sejo predsedujoči. Če se predsedujoči glede razlage ne more odločiti, prekine sejo in naloži statutarno pravni komisiji, da pripravi razlago posamezne poslovniške določbe.
Izven seje sveta daje razlago poslovnika statutarno pravna komisija.
Vsak svetnik lahko zahteva, da o razlagi poslovnika, ki ga je dala statutarno pravna komisija, odloči svet.
XI. KONČNI DOLOČBI
132. člen
Poslovnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
133. člen
Na dan, ko začne veljati ta poslovnik, preneha veljati poslovnik Skupščine občine Laško, sprejet dne 18. 2. 1984, odlok o sestavi pristojnostih in načinu odločanja Skupščine občine Laško (Uradni list RS, št.13/90), odlok o ustanovitvi, nalogah, sestavi in načinu dela delovnih teles Skupščine občine Laško (Uradni list RS, št. 35/90) in začasni poslovnik Občinskega sveta občine Laško, (Uradni list RS, št. 5/95).
Št. 021-34/95-02
Laško, dne 31. maja 1995.
Predsednik
Občinskega sveta
občine Laško
Matevž Kolar l. r.
