Na podlagi 41. člena statuta Občine Lendava (Uradni list RS, št. 32/95) je Občinski svet občine Lendava na seji dne 27. 7. 1995 sprejel
P O S L O V N I K
Občinskega sveta občine Lendava
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Ta poslovnik ureja organizacijo in način dela občinskega sveta (v nadaljevanju: svet) ter način uresničevanja pravic in dolžnosti občinskih svetnikov (v nadaljevanju: svetniki).
2. člen
Vprašanja organizacije in načina dela sveta in njegovih delovnih teles, ki niso urejena s tem poslovnikom, se lahko uredijo z drugimi akti sveta v skladu s tem poslovnikom.
3. člen
Svet in njegova delovna telesa poslujejo v slovenskem in madžarskem jeziku.
O dvojezičnem poslovanju organov občine in občinske uprave izda natančnejša navodila župan.
Svetniki in občani, pripadniki madžarske narodne skupnosti, ki so imenovani za člane delovnih teles imajo pravico govoriti in pisno vlagati predloge, pobude, vprašanja in druge vloge v madžarskem jeziku.
4. člen
Delo sveta in njegovih delovnih teles je javno.
Javnost dela se lahko omeji ali izključi samo, če tako odloči svet ali njegovo delovno telo zaradi obravnavanja zaupnih gradiv ali iz drugih razlogov ali če tako določa zakon ali drug predpis na podlagi zakona.
5. člen
Svet dela na rednih in izrednih sejah.
Svet ima redne seje praviloma enkrat na mesec.
6. člen
Svet predstavlja predsednik sveta.
7. člen
Svet ima svoj pečat. Pečat je okrogle oblike. V sredini pečata je grb Občine Lendava, okrog njega pa napis: “OBČINSKI SVET LENDAVA - LENDVA KÖZSÉG TANÁCSA”.
Pečat sveta se uporablja na vabilih za seje sveta, na dopisih in na drugih aktih sveta in občine, ki jih podpisuje predsednik sveta.
Pečat sveta uporabljajo v okviru svojih nalog tudi delovna telesa sveta in nadzorni odbor.
Pečat hrani in skrbi za njegovo ustrezno uporabo sekretar sveta.
II. KONSTITUIRANJE OBČINSKEGA SVETA
8. člen
Prvo sejo novoizvoljenega sveta skliče dotedanji predsednik sveta najkasneje 20 dni po izvolitvi svetnikov.
Če seje ne skliče, jo mora sklicati v navedenem roku, predsednik volilne komisije.
Najstarejši novoizvoljeni svetnik lahko zaradi priprave na prvo sejo skliče sestanek z nosilci kandidatnih list, s katerih so bili izvoljeni svetniki.
9. člen
Do izvolitve predsednika sveta vodi prvo sejo sveta najstarejši svetnik. Na njegov predlog lahko svet odloči, da vodi prvo sejo drug član sveta.
Na prvi seji izvoli svet izmed svetnikov – na predlog najmanj četrtine svetnikov – komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, ki pregleda, kateri svetniki so po poročilu volilne komisije bili izvoljeni in predlaga verifikacijo mandatov za svetnike in župana.
10. člen
Svet na svoji prvi seji obravnava poročilo o izidu volitev v občini in verificira mandate izvoljenih svetnikov ter mandat župana. Mandate svetnikov in župana potrdi svet na predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, potem ko dobi njeno poročilo o pregledu potrdil o izvolitvi ter vsebini in upravičenosti morebitnih pritožb kandidatov ali predstavnikov kandidatur oziroma list kandidatov.
Svet odloči skupaj o potrditvi mandatov svetnikov, ki niso sporni, posebej pa o vsakem spornem mandatu. Svetnik, katerega mandat je sporen ne sme glasovati o potrditvi svojega mandata. Šteje se, da je svet z odločitvijo o spornem mandatu odločil tudi o pritožbi kandidata ali predstavnika kandidature oziroma liste kandidatov.
Svet odloči posebej tudi o potrditvi mandata župana.
III. PRAVICE IN DOLŽNOSTI SVETNIKOV
1. Splošne določbe
11. člen
Svetniki imajo pravice in dolžnosti, določene z zakonom, statutom občine in s tem poslovnikom.
12. člen
Svetniki imajo pravico in dolžnost udeleževati se sej sveta in pravico glasovati o odločitvah sveta. O svoji odsotnosti s seje sveta ter o razlogih zanjo mora svetnik obvestiti predsednika sveta najpozneje do začetka seje.
13. člen
Svetniki imajo pravico in dolžnost izreči se v katerem delovnem telesu sveta želijo sodelovati. Svetnik svojo željo pisno sporoči komisiji za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Pri predlaganju članstva v delovno telo je potrebno zagotoviti svetniku, da je član vsaj enega od izbranih delovnih teles.
14. člen
Svetnik ima pravico in dolžnost, da se udeležuje in sodeluje na sejah delovnih teles sveta, katerih član je.
15. člen
Svetnik ima pravico, da se udeležuje tudi sej delovnih teles v katerih ni član, razen če je za posamezna izmed njih s tem poslovnikom ali z odlokom o ustanovitvi delovnega telesa drugače določeno.
Če se svetnik udeleži seje delovnega telesa, v katerem ni član, lahko na njej razpravlja, nima pa pravice glasovati.
16. člen
Svetnik lahko zahteva od organov občine obvestila in pojasnila ter vse informacije o njihovem delu, ki jih potrebuje za svoje delo in odločanje v svetu.
Organi občine so mu dolžne posredovati zahtevane informacije. Če svetnik to posebej zahteva se mu mora odgovoriti oziroma posredovati informacijo tudi v pisni obliki.
2. Vprašanja in pobude svetnikov
17. člen
Na vsaki redni seji sveta je praviloma predvidena posebna točka dnevnega reda za vprašanja in pobude svetnikov.
18. člen
Vprašanje oziroma pobuda svetnika mora biti kratko in postavljeno tako, da je vsebina jasno razvidna. V nasprotnem primeru predsedujoči svetnika na to opozori in ga pozove, da vprašanje oziroma pobudo ustrezno dopolni.
19. člen
Pri obravnavi vprašanj in pobud svetnikov mora biti na seji obvezno prisoten župan. Če je župan zadržan, določi, kdo ga bo nadomeščal in odgovarjal na vprašanja in pobude svetnikov.
20. člen
Svetnik ima pravico postaviti vprašanje županu in delovnemu telesu.
Vprašanje se lahko postavi pisno ali ustno.
Na postavljeno vprašanje se v skladu z zahtevo svetnika odgovori ustno ali pisno.
Na dobljeni odgovor na vprašanje ima svetnik pravico postaviti dopolnilno vprašanje.
21. člen
Pisno postavljeno vprašanje mora svetnik posredovati vsaj tri dni pred sejo sveta.
Na ustno in pisno postavljeno vprašanje na sami seji sveta, se praviloma ne odgovori na isti seji sveta.
22. člen
Če svetnik z odgovorom ni zadovoljen, lahko predlaga, da se o odgovoru opravi razprava, o čemer odloči svet z glasovanjem.
Če svet sprejme odločitev, da se o odgovoru opravi razprava v svetu, uvrsti predsednik to vprašanje na dnevni red prve naslednje seje.
23. člen
Svetnik ima pravico dati pobudo predsedniku sveta, županu, delovnemu telesu ali občinski upravi za ureditev določenih vprašanj ali za sprejem določenih ukrepov.
Svetnik lahko da pobudo ustno ali pisno na seji sveta. Ustno dana pobuda ne sme trajati več kot pet minut.
24. člen
Pisno pobudo pošlje predsednik sveta takoj, ko ga prejme županu, občinski upravi ali delovnemu telesu, ki morajo odgovoriti v 30 dneh od dneva, ko je bila pobuda dana.
Če se pobuda nanaša na področje dela občinskega sveta, mora predsednik sveta na njo odgovoriti takoj oziroma jo uvrstiti na dnevni red prve naslednje seje. Če svetnik z odgovorom predsednika sveta ni zadovoljen, lahko zahteva, da se pobuda obravnava na prvi naslednji seji sveta. O tem odloči svet z glasovanjem.
3. Odgovornost in ukrepi zaradi neupravičene odsotnosti s sej sveta in delovnih teles
25. člen
Svetnik se je dolžan udeleževati sej sveta in delovnih teles, katerih član je.
Svetnik, ki ne more priti na sejo sveta ali delovnega telesa, katerega član je, mora o tem in o razlogih za odsotnost obvestiti predsednika sveta oziroma predsednika delovnega telesa najpozneje do začetka seje, razen če tega ne more storiti zaradi višje sile. Če zaradi okoliščin, ki se štejejo za višjo silo svetnik ne more obvestiti o svoji odsotnosti predsednika sveta do začetka seje, mora to opraviti takoj, ko je to mogoče.
26. člen
O tem ali je odsotnost svetnika s seje sveta oziroma delovnega telesa opravičena ali neopravičena presoja in odloča predsednik sveta oziroma predsednik delovnega telesa. Če dvakrat zaporedoma sklicane seje delovnega telesa ni možno opraviti zaradi odsotnosti članov delovnega telesa, mora o tem predsednik delovnega telesa obvestiti predsednika sveta in predlagati ustrezno rešitev.
27. člen
Če predsednik sveta oceni, da je to potrebno, lahko na seji sveta posebej poroča o tem, kateri svetniki so na prejšnji seji izostali neopravičeno.
Če svetnik brez opravičila večkrat ne pride na sejo sveta, mora predsednik sveta na to opozoriti svet, o tem pa mora obvestiti tudi politično stranko, katere član je svetnik, ki se brez opravičenih razlogov večkrat ne udeleži sej sveta.
O razlogih za odsotnost s sej sveta in o potrebnih ukrepih se lahko opravi obravnava tudi v okviru posebne točke dnevnega reda seje sveta.
IV. DELOVNO PODROČJE SVETA
28. člen
Svet v okviru svojih pristojnosti
a) sprejema:
– statut in odloča o spremembi statuta občine,
– poslovnik za svoje delo,
– odloke in druge občinske akte,
– prostorske plane in druge plane razvoja občine,
– občinski proračun in zaključni račun proračuna,
– program in letni načrt varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami;
b) določa:
– organizacijo in delovno področje občinske uprave ter nadzoruje njeno delo,
– načrt delovnih mest v občinski upravi na predlog župana,
– nadomestilo oziroma plačo župana ter nadomestila članom organov ter delovnih teles,
– določa prispevek za opravljanje komunalnih storitev,
– organizacijo občinskega sveta in uprave ter način njihovega delovanja v vojni,
– organizacijo in način izvajanja varstva pred požarom, naravnimi in drugimi nesrečami;
c) odloča:
– o dodelitvi koncesij,
– o pridobitvi in odtujitvi premičnin in nepremičnin,
– o zadolževanju občine,
– o drugih zadevah, ki jih določa zakon in statut;
d) voli in razrešuje:
– predsednika občinskega sveta in podpredsednika občinskega sveta;
e) imenuje in razrešuje:
– podžupana na predlog župana,
– sekretarja občinskega sveta,
– člane nadzornega odbora ter člane komisij in odborov občinskega sveta,
– volilne komisije za občinske volitve,
– predstavnika občine v sosvetu načelnika upravne enote;
f) daje:
– mnenje k imenovanju višjih upravnih delavcev,
– pobudo za sklice zborov občanov,
– koncesije,
– soglasje k imenovanju direktorjev javnih zavodov v skladu z zakoni,
– soglasje k prevzemu opravljanja državnih nalog,
– mnenje k imenovanju načelnika upravne enote;
g) ter:
– ustanavlja gospodarske in druge javne zavode ter javne gospodarske službe,
– nadzoruje delo župana, podžupana in občinske uprave glede izvrševanja odločitev sveta,
– obravnava pobude in predloge, ki jih daje samoupravna madžarska narodna skupnost o vseh vprašanjih, ki zadevajo položaj pripadnikov narodnosti.
29. člen
Svet opravlja tudi druge zadeve iz svoje pristojnosti, ki jih določajo zakoni, statut, poslovnik sveta in odloki ter drugi akti izdani na podlagi tega poslovnika.
V. SEJE SVETA
1. Program dela, sklicevanje sej, predsedovanje in udeležba na seji
30. člen
Seje sveta sklicuje predsednik sveta.
Predsednik sveta sklicuje redne seje sveta v skladu s programom dela sveta, na predlog predlagateljev določenih s statutom.
31. člen
Okvirni program dela za posamezno leto, lahko tudi za vsako četrtletje posebej, pripravi predsednik sveta po posvetovanju s podpredsednikom, županom in predsedniki delovnih teles. V okvirnem programu dela se upošteva program dela župana in občinske uprave, predloge delovnih teles ter druge predloge za razpravo in odločanje v svetu. Okvirni program dela mora biti sprejet najkasneje do konca januarja za tekoče leto oziroma na začetku vsakega četrtletja.
Okvirni program dela predlaga v sprejem svetu predsednik sveta.
Predsednik sveta uvršča posamezna vprašanja na dnevni red vsake seje sveta na podlagi programa dela in po posvetu z županom.
32. člen
Izredna seja se skliče zunaj rednih sej sveta in v času pred ali po redni seji, kadar ni pogojev za redno sejo.
Izredno sejo sveta skliče predsednik sveta na svojo pobudo, na zahtevo župana, delovnega telesa sveta ali na zahtevo četrtine članov sveta. V zahtevi za sklic izredne seje morajo biti navedeni razlogi za njen sklic. Zahtevi mora biti priloženo gradivo o zadevah, o katerih naj svet odloča.
Če predsednik sveta na pisno zahtevo upravičenega predlagatelja ne skliče seje sveta v roku 10 dni od prejema zahteve za sklic, lahko skliče sejo predlagatelj zahteve in vabilu hkrati predloži tudi ustrezno gradivo.
33. člen
Vabilo za sklic sveta s predlogom dnevnega reda se pošlje svetnikom najmanj 7 dni pred dnem, določenim za sejo. Skupaj z vabilom se svetnikom pošlje tudi gradivo, ki je bilo podlaga za uvrstitev zadev na dnevni red. Izredno sejo lahko skliče predsednik sveta tudi v krajšem roku.
Vabilo za sklic sveta skupaj z gradivom se pošlje tudi županu.
34. člen
Na seje sveta se vabijo tudi poročevalci za posamezne točke dnevnega reda, ki jih določi župan oziroma predsednik sveta.
Glede na dnevni red se pošlje vabilo tudi drugim, katerim navzočnost je zaradi nemotenega dela na seji potrebna.
Po odločitvi predsednika sveta so lahko na sejo povabljene tudi druge osebe.
O kraju in času poteka seje se obvestijo tudi predstavniki lokalnih sredstev javnega obveščanja.
35. člen
Predlog dnevnega reda seje sveta pripravi predsednik sveta, ki se pred tem posvetuje z županom. Predlog dnevnega reda lahko predsedniku sveta predlagajo tudi vsi, ki imajo pravico zahtevati sklic seje sveta.
V predlog dnevnega reda seje sveta se lahko uvrstijo le točke, za katere obravnavo so izpolnjeni pogoji, ki so določeni s tem poslovnikom.
Na dnevni red se prednostno uvrstijo odloki, ki so pripravljeni za drugo obravnavo.
Dnevni red izredne seje se izjemoma lahko predlaga tudi na sami seji, na sami seji pa se lahko predloži svetnikom tudi gradivo za sejo.
36. člen
Svet ne more obravnavati in odločati o zadevah, glede katerih svetnikom ni bilo poslano oziroma izročeno gradivo.
37. člen
Seji sveta predseduje predsednik. Kadar je predsednik sveta zadržan predseduje seji sveta podpredsednik. Po pooblastilu predsednika lahko vodi sejo sveta ali posamezno točko dnevnega reda podpredsednik, čeprav je predsednik sveta na seji navzoč.
Kadar nastopijo razlogi, da se že sklicane seje ne moreta udeležiti niti predsednik, niti podpredsednik, vodi sejo svetnik, ki ga svet določi na začetku seje.
38. člen
Svetniki imajo pravico in dolžnost udeleževati se sej sveta in sodelovati pri delu in odločanju na sejah.
Župan ima pravico udeleževati se sej sveta in na njih razpravljati o vseh vprašanjih, ki so na dnevnem redu.
Župan lahko predlaga razpravo tudi o drugih vprašanjih, ki niso na dnevnem redu. O uvrstitvi takšne točke na dnevni red odloči svet z glasovanjem. Župan mora za obravnavo vprašanja predložiti svetu ustrezno gradivo.
39. člen
Kadar svet sklene, da bo kako vprašanje obravnaval brez navzočnosti javnosti, odloči kdo je lahko poleg svetnikov navzoč na seji sveta.
2. Potek seje
40. člen
Ko predsedujoči začne sejo, obvesti svet, kateri izmed svetnikov so ga obvestili, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti.
Predsedujoči nato ugotovi, ali je svet sklepčen.
Predsedujoči obvesti svet tudi o tem, kdo je povabljen na sejo.
Na začetku seje lahko predsedujoči poda pojasnila v zvezi z delom na seji in drugimi vprašanji.
41. člen
Preden svet preide k določitvi dnevnega reda, odloča o sprejemu zapisnika prejšnje seje.
Svetnik lahko da pripombe k zapisniku prejšnje seje in zahteva, da se zapisnik ustrezno spremeni in dopolni. O utemeljenosti zahtevanih sprememb ali dopolnitev zapisnika prejšnje seje odloči svet.
Predsedujoči nato ugotovi, da je sprejet zapisnik, h kateremu ni bilo pripomb, ali zapisnik, ki je bil po sprejetih pripombah ustrezno spremenjen ali dopolnjen.
42. člen
Svet na začetku seje določi dnevni red.
Pri določanju dnevnega reda svet najprej odloča o predlogih, da se posamezne zadeve umaknejo z dnevnega reda, nato o predlogih, da se dnevni red razširi in nato o morebitnih predlogih za hitri postopek sprejemanja.
Zadeve, za katere župan predlaga umik, kadar je sam predlagatelj, se brez razprave in glasovanja umaknejo z dnevnega reda in uvrstijo na dnevni red ene od naslednjih sej.
Predlogi za razširitev dnevnega reda se lahko sprejmejo le, če so razlogi zanj nastali po sklicu seje in če je bilo svetnikom izročeno ali poslano gradivo, ki je podlaga za uvrstitev zadeve na dnevni red.
O predlogih za razširitev dnevnega reda svet razpravlja in glasuje.
Po sprejetih odločitvah za umik oziroma za razširitev dnevnega reda, da predsedujoči na glasovanje predlog dnevnega reda v celoti.
43. člen
Posamezne točke dnevnega reda se obravnavajo po določenem vrstnem redu.
Med sejo lahko svet spremeni vrstni red obravnave posameznih točk dnevnega reda.
44. člen
Na začetku obravnave vsake točke dnevnega reda lahko poda župan ali oseba, ki jo določi župan oziroma predlagatelj, kadar to ni župan, dopolnilno obrazložitev.
Kadar svet tako sklene, je predlagatelj dolžan podati dopolnilno obrazložitev.
Po podani dopolnilni obrazložitvi dobijo besedo svetniki po vrstnem redu, kakor so se pri predsedniku sveta priglasili k razpravi.
45. člen
Svetnik sme govoriti le o vprašanju, ki je na dnevnem redu.
Če se svetnik ne drži dnevnega reda, ga predsedujoči opomni. Če se tudi po drugem opominu ne drži dnevnega reda oziroma nadaljuje z govorom oziroma razpravo, mu predsedujoči lahko vzame besedo.
Zoper odvzema besede lahko svetnik ugovarja. O ugovoru odloči svet brez razprave.
Določba tega člena se smiselno uporablja za vse sodelujoče na seji vseta.
46. člen
Svetniku, ki želi govoriti o kršitvi poslovnika ali o kršitvi dnevnega reda, da predsedujoči besedo takoj, ko jo zahteva.
Nato poda predsedujoči pojasnilo glede kršitve poslovnika ali dnevnega reda. Če svetnik ni zadovoljen s pojasnilom, odloči svet o tem vprašanju brez razprave.
Če svetnik zahteva besedo, da bi opozoril na napako, ali popravil navedbo, ki po njegovem mnenju ni točna in je povzročila nesporazum ali potrebo po osebnem pojasnilu, mu da predsedujoči besedo takoj, ko jo zahteva. Pri tem se mora svetnik omejiti na pojasnilo in njegov govor ne sme trajati več kot 5 minut.
47. člen
Ko predsedujoči ugotovi, da ni več priglašenih k razpravi pri posamezni točki dnevnega reda, sklene razpravo. Če je na podlagi razprave treba pripraviti predloge za odločitev ali stališča, se razprava o taki točki dnevnega reda prekine in se nadaljuje po predložitvi teh predlogov.
Predsedujoči lahko med sejo prekine delo sveta tudi, če je to potrebno zaradi odmora, priprave predlogov po zaključeni razpravi, potrebe po posvetovanjih in pridobitve dodatnih strokovnih mnenj. V primeru prekinitve predsedujoči določi, kdaj se bo seja nadaljevala.
Predsedujoči prekine delo sveta, če ugotovi, da seja ni več sklepčna, če so potrebna posvetovanja v delovnem telesu in v drugih primerih, ko tako sklene svet. Če je delo sveta prekinjeno zato, ker seja ni več sklepčna, sklepčnosti pa ni niti v nadaljevanju seje, predsedujoči sejo za ta dan konča.
48. člen
Če svet o zadevi, ki jo je obravnaval ni končal razprave ali če ni pogojev za odločanje, ali če svet o zadevi ne želi odločiti na isti seji, se razprava oziroma odločanje o zadevi preloži na eno izmed naslednjih sej. Enako lahko svet odloči, če časovno ni uspel obravnavati vseh točk dnevnega reda.
49. člen
Predsedujoči konča sejo, ko so obravnavane vse točke dnevnega reda.
3. Vzdrževanje reda na seji
50. člen
Za red na seji skrbi predsedujoči. Na seji sveta ne sme nihče govoriti, dokler mu predsedujoči ne da besede.
Predsedujoči skrbi, da govornika nihče ne moti med govorom. Govornika lahko opomni na red ali mu seže v besedo le predsedujoči.
51. člen
Za kršitev reda na seji sveta sme predsedujoči izreči naslednje ukrepe:
– opomin,
– odvzem besede,
– odstranitev s seje ali z dela seje.
52. člen
Opomin se lahko izreče svetniku, če govori, čeprav ni dobil besede, če sega govorniku v besedo, ali če na kak drug način krši red na seji in določbe tega poslovnika.
Odvzem besede se lahko izreče svetniku, če s svojim govorom na seji krši red in določbe tega poslovnika in je bil na tej seji že dvakrat opominjan, naj spoštuje red in določbe tega poslovnika.
Odstranitev s seje ali z dela seje se lahko izreče svetniku, če kljub opominu ali odvzemu besede nadaljuje s kršitvijo reda na seji, tako, da onemogoča delo sveta.
53. člen
Svetnik, ki mu je izrečen ukrep odstranitve s seje ali z dela seje, mora takoj zapustiti prostor, v katerem je seja.
54. člen
Predsedujoči lahko odredi, da se odstrani s seje in iz poslopja, v katerem je seja, vsak drug udeleženec ali poslušalec, ki krši red na seji oziroma s svojim ravnanjem onemogoča nemoten potek seje.
Če je red hudo kršen, lahko predsedujoči odredi, da se odstranijo vsi poslušalci.
55. člen
Če predsedujoči z navedenimi ukrepi ne more ohraniti reda na seji sveta, sejo sveta prekine.
4. Odločanje
56. člen
Svet veljavno odloča, če je na seji navzoča večina vseh članov sveta.
Kadar je za sprejem odločitve potrebna dvetretjinska večina vseh svetnikov, svet veljavno odloča, če je na seji navzočih najmanj dve tretjini vseh svetnikov.
Za sklepčnost je odločilna dejanska navzočnost svetnikov v sejni sobi.
57. člen
Navzočnost svetnikov na seji se praviloma ugotavlja na začetku seje, pred vsakim glasovanjem in na začetku nadaljevanja prekinjene seje.
58. člen
Svet praviloma odloča z javnim glasovanjem.
Svet sprejme odločitev s tajnim glasovanjem le v primerih, določenih v statutu.
59. člen
Glasovanje se opravi po končani razpravi o predlogu, o katerem se odloča.
Pred glasovanjem ima svetnik pravico obrazložiti svoj glas.
Predsedujoči po vsakem opravljenem glasovanju ugotovi in objavi izid glasovanja.
60. člen
Pri javnem glasovanju lahko posamezen svetnik glasuje “za” sprejem predlagane odločitve, “proti” sprejemu predlagane odločitve, ali pa glasuje “vzdržan”.
61. člen
Javno glasovanje se opravi z dvigom rok ali s poimenskim izrekanjem. S poimenskim izrekanjem se glasuje, če tako odloči svet na predlog predsedujočega, župana ali najmanj četrtine članov sveta.
Če se glasuje s poimenskim izrekanjem, predsedujoči kliče po seznamu svetnike, vsak pa se izreče z besedo “za”, “proti” ali “vzdržan”.
62. člen
Tajno se glasuje z glasovnicami. Za vsako glasovanje se natisne 22 glasovnic. Glasovnice morajo biti overjene s pečatom sveta.
Glasovnica vsebuje predlog, o katerem se odloča in opredelitev “ZA” in “PROTI”. Svetnik glasuje tako, da obkroži besedo “ZA” ali besedo “PROTI”.
63. člen
Tajno glasovanje vodi predsedujoči s pomočjo dveh svetnikov, ki ju izvoli svet na predlog predsedujočega. Posamezna administrativno-tehnična opravila glasovanja opravlja sekretar sveta.
Svetnikom se vročijo glasovnice pri mizi predsedujočega, glasujejo pa na prostoru, predhodno določenem za glasovanje. V seznamu članov sveta se sproti označi, kateri svetniki so dvignili glasovnico.
Ko svetnik izpolni glasovnico, odda glasovnico v glasovalno skrinjico.
64. člen
Ko je glasovanje končano, predsedujoči in izvoljena svetnika ugotovijo izid glasovanja.
Ugotovitev izida glasovanja obsega:
– število razdeljenih glasovnic,
– število oddanih glasovnic,
– število neveljavnih glasovnic,
– število veljavnih glasovnic,
– število glasov “ZA” in število glasov “PROTI”, oziroma pri glasovanju o kandidatih, število glasov, ki jih je dobil posamezni kandidat,
– ugotovitev, da je predlog izglasovan s predpisano večino, ali da predlog ni izglasovan, pri glasovanju o kandidatih pa, katerih kandidat je izvoljen.
O ugotovitvi rezultatov glasovanja se sestavi zapisnik, ki ga podpišejo vsi, ki so izvedli glasovanje.
Predsedujoči takoj po ugotovitvi rezultatov objavi izid glasovanja na seji sveta.
65. člen
Svet sprejema odločitve z večino glasov navzočih članov sveta, razen če ni v zakonu ali statutu občine drugače določeno. Predlagana odločitev je sprejeta, če se je večina navzočih članov izrekla “za” njen sprejem.
66. člen
Če svetnik ugovarja poteku glasovanja ali ugotovitvi izida glasovanja, se lahko glasovanje na njegov predlog ponovi.
O ponovitvi glasovanja odloči svet brez razprave.
5. Zapisnik seje sveta
67. člen
O delu na seji sveta se piše zapisnik.
Zapisnik obsega podatke o udeležbi na seji in glavne podatke o delu na seji, zlasti o predlogih, o kterih se je razpravljalo z imeni razpravljalcev, o sklepih, ki so bili na seji sprejeti in o izidih glasovanja o posameznih zadevah. Zapisniku je treba priložiti original gradiva, ki je bilo predloženo oziroma obravnavano na seji.
Za pripravo skrajšanega zapisnika skrbi sekretar sveta.
Sprejeti zapisnik podpišeta predsednik sveta, ki je sejo vodil in sekretar sveta.
68. člen
O delu na seji sveta se lahko vodijo tudi dobesedni zapisi (magnetogram seje), ki se hranijo skupaj z zapisnikom in drugim gradivom.
69. člen
Izvirniki odlokov in drugih aktov sveta ter vso gradivo, ki ga je obravnaval svet ali njegova delovna telesa, se hrani v arhivu občinske uprave.
O arhiviranju in rokih hranjenja gradiva izda natančnejša navodila župan.
70. člen
Svetniki, člani delovnih teles, ki niso svetniki in župan, imajo pravico vpogleda v vse spise in gradivo, ki je bilo obravnavano na seji.
V primeru zaupnih gradiv se z njimi postopa v skladu z zakonskimi določbami.
6. Predsednik sveta, podpredsednik in sekretar
71. člen
Predsednik sveta predvsem:
– sklicuje in vodi seje sveta,
– skrbi, da so pravočasno pripravljeni materiali za obravnavo in odločanje na seji sveta ter za nemoteno delo sveta,
– podpisuje odloke in druge akte, ki jih sprejema svet,
– skrbi za izvajanje poslovnika sveta,
– po predsednikih delovnih teles koordinira delo med posameznimi delovnimi telesi,
– skrbi za sodelovanje in usklajevanje dela z županom in občinsko upravo,
– opravlja druge naloge, ki jih narekuje delo sveta in naloge, ki mu jih določi svet.
72. člen
Podpredsednik sveta pomaga predsedniku pri njegovem delu, ga nadomešča v odsotnosti ali v primeru zadržanosti in po njegovem pooblastilu opravlja posamezne zadeve z njegovega delovnega področja.
73. člen
Če nastopijo razlogi zaradi katerih predsednik sveta ne more opravljati svoje funkcije, opravlja naloge predsednika podpredsednik sveta. Če tudi podpredsednik sveta ne more opravljati nalog predsednika, prevzame naloge predsednika najstarejši svetnik oziroma na njegov predlog lahko svet odloči, da opravlja te naloge začasno drug član sveta.
74. člen
Svet ima sekretarja, ki pomaga predsedniku sveta pri pripravljanju in vodenju sej sveta, vodi zapisnike sej sveta in njegovih delovnih teles ter opravlja druge zadeve po nalogu predsednika sveta in po poslovniku sveta.
Sekretarja imenuje svet na predlog predsednika sveta v soglasju z županom občine.
7. Strokovna in administrativno tehnična opravila za svet
75. člen
Strokovna in administrativno tehnična opravila za svet in njegova delovna telesa zagotavlja župan z zaposlenimi v občinski upravi.
VI. DELOVNA TELESA SVETA
76. člen
Svet ima stalna in občasna delovna telesa, ki jih ustanovi v skladu z določili statuta in tega poslovnika. Poleg delovnih teles ustanovljenih s statutom občine, ustanavlja svet delovna telesa s sklepi, s katerimi določi tudi njihovo sestavo in opredeli njihovo delovno področje. Svet in župan lahko ustanovita skupna delovna telesa. V aktu o ustanovitvi skupnega delovnega telesa se določi njihova sestava in naloge.
Delovna telesa sveta so odbori in komisije.
77. člen
Svet ustanovi delovna telesa za proučevanje posameznih področij, za pripravo strokovnih podlag za odločanje na svetu in za oblikovanje stališč do posameznih vprašanj ter za pripravo, proučevanje in obravnavo predlogov odlokov in drugih aktov sveta.
78. člen
Stalne komisije sveta so:
1. komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, ki šteje 6 članov in opravlja zlasti naslednje naloge:
– opravlja zadeve v zvezi s potrditvijo mandatov svetnikov in župana,
– obvešča svet o primerih, ki imajo za posledico prenehanje svetnikovega in županovega mandata,
– obravnava vprašanja iz pristojnosti sveta, ki so povezana z volitvami, imenovanji in razrešitvami,
– določi listo kandidatov za sestavo delovnih teles,
– obravnava druga vprašanja, ki jih določi svet;
2. komisija za pripravo statuta in poslovnika sveta, ki šteje 6 članov in opravlja zlasti naslednje naloge:
– spremlja uresničevanje statuta in poslovnika sveta,
– razlaga statut in poslovnik,
– obravnava in daje predloge za spremembe in dopolnitve statuta in poslovnika,
– opravlja druge zadeve, določene s tem poslovnikom;
3. komisija za narodnostna vprašanja, ki šteje 6 članov in opravlja zlasti naslednje naloge:
– obravnava vsa vprašanja, ki zadevajo položaj in pravice madžarske narodne skupnosti,
– predlaga ukrepe za uresničevanje pravic narodne skupnosti.
79. člen
Svet ima naslednje stalne odbore, ki v okviru svojega delovnega področja obravnavajo zadeve iz pristojnosti sveta in dajejo svetu mnenja in predloge.
Stalni odbori sveta so:
1. odbor za premoženje, finance in gospodarska vprašanja
2. odbor za varstvo okolja in urejanje prostora ter gospodarsko infrastrukturo
3. odbor za družbene dejavnosti.
80. člen
Odbor za premoženje, finance in gospodarska vprašanja šteje 7 članov in opravlja zlasti naslednje naloge:
– obravnava proračun in zaključni račun občine,
– spremlja in po potrebi daje mnenje k izvrševanju proračuna,
– obravnava letni gospodarski načrt občine in spremlja gospodarjenje z občinskim premoženjem,
– obravnava vprašanja glede upravljanja in urejanja lokalnih gospodarskih javnih služb in daje mnenje k izbiri koncesionarja,
– na zahtevo sveta daje mnenje glede vprašanj s področja gospodarstva in financ iz pristojnosti občine.
81. člen
Odbor za varstvo okolja in urejanje prostora ter gospodarsko infrastrukturo šteje 7 članov in opravlja zlasti naslednje naloge:
– obravnava vprašanja varstva okolja, urejanja prostora ter gospodarske infrastrukture,
– obravnava prostorske plane občine in prostorsko izvedbene akte,
– pripravlja politiko prostorskega razvoja občine in spremlja njeno izvrševanje,
– daje mnenje k sprejetim prostorskim planskim aktom v zvezi s posameznim posegom v prostor lokalnega pomena,
– obravnava vprašanja ureditve mestnega prometa,
– obravnava druga vprašanja s področja urbanizma.
82. člen
Odbor za družbene dejavnosti šteje 7 članov in opravlja zlasti naslednje naloge:
– obravnava vprašanja v zvezi z izobraževanjem, kulturo, informacijsko-dokumentacijsko dejavnostjo in športom ter rekreacijo,
– daje mnenje v zvezi z ustanovitvenimi akti javnih zavodov, ki opravljajo družbene javne službe lokalnega pomena,
– oblikuje socialno politiko občine in jo predlaga svetu v sprejem,
– skrbi za smotrno uporabo in povečanje najemnega socialnega sklada stanovanj v občini,
– opravlja druge zadeve s področja družbenih služb in sociale.
83. člen
Seje delovnih teles sklicuje v skladu s programom dela sveta predsednik delovnega telesa na lastno pobudo in na zahtevo sveta, župana ali četrtine članov delovnega telesa.
Gradivo za sejo delovnega telesa mora biti poslano članom delovnega telesa najmanj tri dni pred sejo delovnega telesa.
Seja delovnega telesa je sklepčna, če se je udeležuje več kot polovica članov. Vsak član lahko zahteva ugotavljanje sklepčnosti. Seja se lahko tudi ob nesklepčnosti nadaljuje z obravnavo vprašanj, o katerih se ne odloča. Če je na nesklepčni seji prisotna najmanj ena tretjina članov, lahko člani soglasno sklenejo, da obravnavajo tudi vprašanja, o katerih se odloča, in da se odločitve sprejemajo na korespondenčni seji. Predsednik delovnega telesa mora sklicati redno sejo, če do konca korespondenčne seje najmanj ena tretjina članov delovnega telesa ugovarja korespondenčni seji in zahteva sklic redne seje.
Glasovanje v delovnem telesu je javno. Delovno telo sprejema sklepe z večino opredeljenih glasov.
Za delo delovnih teles se smiselno uporabljajo določila tega poslovnika, ki se nanašajo na delo sveta.
VII. AKTI OBČINSKEGA SVETA
1. Splošne določbe
84. člen
Svet sprejema naslednje akte:
– statut občine,
– poslovnik o delu občinskega sveta,
– proračun občine in zaključni račun,
– prostorske in druge plane razvoja občine,
– odloke,
– odredbe,
– pravilnike,
– navodila,
– sklepe.
Akti sveta se objavljajo v uradnem glasilu, ki ga določi svet s sklepom.
85. člen
Statut je temeljni splošni akt občine, ki določa temeljna načela za organizacijo in delovanje občine, oblikovanje in pristojnosti občinskih organov, organizacijo občinske uprave in javnih služb, način sodelovanja občanov pri sprejemanju odločitev v občini in druga vprašanja skupnega pomena v občini, ki jih določa zakon.
Svet sprejme statut z dvetretjinsko večino glasov vseh članov sveta.
86. člen
S poslovnikom, ki ga sprejme svet z dvetretjinsko večino navzočih članov, se uredi organizacija in način dela občinskega sveta ter uresničevanje pravic in dolžnosti članov sveta.
87. člen
S proračunom občine se razporedijo vsi prihodki in izdatki za posamezne namene financiranja javne porabe v občini.
Občinski proračun se sprejme za proračunsko leto, ki se začne in konča hkrati s proračunskim letom za državni proračun.
88. člen
S prostorskimi in drugimi plani razvoja občine se v skladu z zakonom določajo pogoji rabe prostora in določajo programi dejavnosti na posameznih področjih, ki se financirajo iz občinskega proračuna.
89. člen
Z odlokom ureja občina na splošni način zadeve iz svoje pristojnosti, ustanavlja organe občinske uprave in določa način njihovega dela ter ustanavlja javne službe.
Z odlokom ureja občina tudi zadeve iz prenesesne pristojnosti, kadar je tako določeno z zakonom.
90. člen
Z odredbo občina uredi določene razmere, ki imajo splošen pomen ali odreja način ravnanja v takih razmerah.
91. člen
S pravilnikom se lahko podrobneje predpiše način dela organov občinske uprave pri izvrševanju določb statuta ali odloka.
92. člen
S sklepom se ustanavljajo odbori in komisije, določa njihovo delovno področje in voli ter imenuje člane odborov oziroma komisij.
S sklepom svet odloča tudi o postopkovnih vprašanjih in zavzema stališča do posameznih vprašanj iz svoje pristojnosti. Ti sklepi se ne objavljajo v uradnem glasilu občine, razen če zakon, statut ali drugi akt občine ne določajo drugače.
2. Postopek za sprejem odloka
93. člen
Odlok lahko predlaga vsak član sveta, župan, delovno telo sveta ali 5% volivcev v občini. Odlok lahko predlaga tudi svet krajevne skupnosti.
Predlog odloka pošlje predlagatelj predsedniku sveta.
94. člen
Predlog odloka mora vsebovati naslov odloka, uvod, besedilo členov in obrazložitev.
Uvod obsega razloge za sprejem odloka, oceno stanja, cilje in načela odloka ter oceno finančnih in drugih posledic, ki jih bo imel sprejem odloka.
95. člen
Predlagatelj določi svojega predstavnika, ki bo sodeloval v obravnavah predloga odloka na sejah sveta.
Župan lahko sodeluje v vseh obravnavah predloga odloka na sejah sveta, tudi kadar sam ni predlagatelj.
96. člen
Predsednik sveta pošlje predlog odloka članom sveta in županu, kadar ta ni predlagatelj odloka, najmanj 7 dni pred dnem, določenim za sejo sveta, na kateri bo obravnavan predlog odloka.
97. člen
Svet razpravlja o predlogu odloka na dveh obravnavah.
V prvi obravnavi predloga odloka se razpravlja o razlogih, ki zahtevajo sprejem odloka, o ciljih in načelih ter temeljnih rešitvah predloga odloka.
98. člen
Ob prvi obravnavi predloga odloka lahko svet sklene:
– da se opravi razprava in glasovanje o posameznih spornih rešitvah (členih) predloga odloka,
– da se opravi razprava in glasovanje po posameznih poglavjih predloga odloka,
– da se opravi razprava skupaj o več ali o vseh poglavjih predloga odloka.
Na koncu prve obravnave predloga odloka lahko svet:
– odloči, da se opravi druga obravnava predloga odloka v predloženem besedilu,
– sprejme stališča in sklepe, ki naj jih predlagatelj upošteva pri pripravi za drugo obravnavo,
– odloči, da se odlok ne sprejme.
99. člen
Če svet odloči, da se obravnava predloga odloka nadaljuje, določi rok za začetek druge obravnave.
Če svet odloči, da se odlok ne sprejme, je postopek končan.
100. člen
V drugi obravnavi predloga odloka razpravlja svet po vrstnem redu o vsakem členu posebej in o naslovu odloka.
Ko svet konča razpravo o posameznem členu predloga odloka, člani sveta o njem glasujejo. Na koncu svet glasuje še o naslovu odloka in o predlogu odloka v celoti.
101. člen
V drugi obravnavi predloga odloka lahko predlagajo njegove spremembe in dopolnitve člani sveta in predlagatelj z amandmaji. Župan lahko predlaga amandmaje tudi, kadar ni sam predlagatelj odloka.
Amandma mora biti predložen svetu najmanj 3 dni pred dnem, določenim za sejo sveta, na kateri bo obravnavan predlog odloka, h kateremu je predlagan amandma.
Na sami seji lahko predlaga amandma najmanj četrtina članov sveta ali predlagatelj.
Amandma mora biti predložen v pisni obliki in mora biti obrazložen. Predlagatelj amandmaja lahko amandma na seji tudi ustno obrazloži.
Župan in predlagatelj odloka imata pravico podati mnenje k vsakemu amandmaju.
Svoje mnenje o amandmaju lahko poda tudi delovno telo sveta.
102. člen
Po končani razpravi o amandmajih se glasuje o vsakem amandmaju posebej, ali o skupini med seboj povezanih amandmajev.
Predlagatelj amandmaja lahko amandma umakne do začetka glasovanja o amandmaju.
Po končanem glasovanju o amandmajih predsednik ugotovi, kateri amandmaji so bili sprejeti, nato pa da na glasovanje predlog odloka v celoti.
Svet lahko sklene, da se o predlogu odloka v celoti glasuje na podlagi celovitega besedila predloga odloka z vnešenimi in sprejetimi amandmaji. Celovito besedilo pripravi komisija za pripravo statuta občine in poslovnika sveta ali drug organ, ki ga določi svet.
Če komisija za pripravo statuta občine in poslovnika sveta ali drug organ ugotovi, da so v odloku očitna neskladja med posameznimi členi odloka, lahko predlaga amandmaje za uskladitev. Če ni mogoče pripraviti celovitega besedila na isti seji, glasuje svet o sprejemu odloka na prvi prihodnji seji.
3. Hitri postopek v zvezi s sprejemanjem odloka
103. člen
Kadar to zahtevajo izredne potrebe občine, naravne nesreče ali kadar gre za manjše spremembe odlokov, lahko svet sprejme odlok po hitrem postopku.
Predlog, naj se odlok sprejme po hitrem postopku, da predlagatelj odloka. Tak predlog mora biti posebej obrazložen.
Pri hitrem postopku se združita prva in druga obravnava odloka na isti seji.
104. člen
O predlogu naj se odlok sprejme po hitrem postopku odloči svet ob določanju dnevnega reda.
Če svet ne sprejme predloga, da se odlok obravnava po hitrem postopku, se uporabljajo določbe tega poslovnika, ki veljajo za prvo obravnavo odloka.
105. člen
Pri hitrem postopku je mogoče predlagati amandmaje na sami seji vse do konca obravnave predloga odloka.
Na seji lahko amandma predloži posamezni svetnik ali predlagatelj odloka. Amandma lahko predlaga tudi župan, kadar ni predlagatelj odloka.
4. Sprejem drugih aktov sveta
106. člen
O drugih aktih, razen o odloku o proračunu občine in o prostorskih in drugih planih razvoja občine, odloča svet praviloma na isti seji. Na tej seji se opravi hkrati splošna razprava, razprava in glasovanje po delih akta ter razprava in glasovanje o aktu v celoti.
Svet lahko sklene, da bo obravnaval te akte po dvofaznem postopku.
Za spreminjevalne in dopolnilne predloge k tem aktom se smiselno uporabljajo določbe, ki veljajo za odločanje o amandmajih k predlogu odloka.
107. člen
Po postopku kot velja za sprejem odloka se sprejemajo tudi spremembe in dopolnitve statuta.
5. Referendum
108. člen
Svet lahko o svoji odločitvi (odloku ali drugem aktu) razpiše referendum.
Svet mora razpisati referendum, če tako zahteva najmanj 10% volivcev v občini.
Pravico glasovati na referendumu imajo vsi občani, ki imajo pravico voliti člane sveta. Odločitev je na referendumu sprejeta, če zanjo glasuje večina volivcev, ki so glasovali.
Svet je vezan na izid referenduma in dve leti po njegovi izvedbi ne more sprejeti odločitev, ki bi bile v nasprotju z izidom referenduma.
Za vložitev zahteve za razpis referenduma in za izvedbo referenduma se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki urejajo zakonodajni referendum.
109. člen
Svet lahko na svojo pobudo razpiše posvetovalni referendum o posameznih vprašanjih posebnega pomena, da se ugotovi volja občanov. Posvetovalni referendum mora svet razpisati, če to zahteva najmanj 5% volivcev v občini.
Svet razpiše posvetovalni referendum, preden končno odloči o posameznem vprašanju. Svet ni vezan na izid posvetovalnega referenduma.
Posvetovalni referendum se lahko razpiše za celotno območje, ali za del območja občine.
110. člen
Svet razpiše referendum z odlokom, ki ga objavi v uradnem glasilu.
Odlok o razpisu referenduma mora določati besedilo vprašanja, ki bo dano na referendum in dan izvedbe referenduma.
Besedilo akta oziroma drugo vprašanje, o katerem se bo odločalo na referendumu, se objavi tudi na krajevno običajen način.
111. člen
Izid referenduma se objavi na enak način, kakor razpis referenduma.
VIII. VOLITVE IN IMENOVANJA
1. Splošne določbe
112. člen
Volitve funkcionarjev, ki jih po statutu občine voli oziroma imenuje svet, se opravijo po določilih tega poslovnika.
Svet pred glasovanjem odloči ali se bo izvedlo javno ali tajno glasovanje.
Če svet odloči, da se glasuje tajno, se glasovanje izvede po določbah tega poslovnika, ki veljajo za tajno glasovanje.
113. člen
Če se glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, se glasuje tako, da se na glasovnici obkroži zaporedna številka pred imenom kandidata, za katerega se želi glasovati.
Če se glasuje za ali proti kandidatu oziroma za ali proti listi kandidatov, se glasuje tako, da se na glasovnici obkroži beseda “ZA” ali “PROTI”.
114. člen
Kandidat je izvoljen, če je zanj glasovala večina svetnikov, ki so glasovali, če s statutom ni določeno drugačne večine.
115. člen
Če se glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, pa nihče od predlaganih kandidatov pri glasovanju ne dobi potrebne večine, se opravi novo glasovanje. Pri drugem glasovanju se glasuje o tistih dveh kandidatih, ki sta pri prvem glasovanju dobila največ glasov. Če pri prvem glasovanju več kandidatov dobi enako najvišje oziroma enako drugo najvišje število glasov, se izbira kandidatov za ponovno glasovanje med kandidati z enakim številom glasov določi z žrebom.
Če se glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, se kandidati na glasovnici navedejo po abecednem vrstnem redu.
Na glasovnici pri drugem glasovanju sta kandidata navedena po vrstnem redu glede na število glasov, dobljenih pri prvem glasovanju.
116. člen
Če kandidat ne dobi potrebne večine oziroma, če tudi pri drugem glasovanju noben kandidat ne dobi potrebne večine, se ponovi kandidacijski postopek in postopek glasovanja na podlagi novega predloga kandidatur.
2. Volitve predsednika in podpredsednika sveta
117. člen
Kandidata za predsednika in podpredsednika sveta lahko predlaga najmanj četrtina članov sveta. Kandidat za predsednika oziroma podpredsednika sveta je izvoljen z večino glasov vseh članov sveta.
Predlog za razrešitev predsednika in podpredsednika sveta lahko poda najmanj četrtina članov sveta. Predsednik oziroma podpredsednik je razrešen, če za predlog za razrešitev glasuje večina vseh članov sveta.
3. Imenovanje članov delovnih teles sveta
118. člen
Delovna telesa sveta imenuje svet na podlagi liste kandidatov.
Listo kandidatov določi komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.
Če kandidatna lista ni dobila potrebne večine glasov, se na isti seji imenujejo člani posamično. Če na ta način niso izvoljeni vsi člani, se lahko predlagajo novi kandidati, o katerih se opravi posamično glasovanje na isti seji sveta.
Če tudi na način iz prejšnjega odstavka ne pride do imenovanja vseh članov delovnega telesa, se glasovanje ponovi na naslednji seji sveta, vendar samo glede manjkajočih članov delovnega telesa.
4. Imenovanje podžupana
119. člen
Na predlog župana imenuje svet podžupana.
O tem ali se imenovanje podžupana izvede na podlagi javnega ali tajnega glasovanja, odloči svet pred glasovanjem o imenovanju.
Za podžupana je izvoljen kandidat, ki dobi večino glasov vseh članov sveta.
5. Postopek za razrešitev
120. člen
Svet razrešuje funkcionarje, ki jih voli oziroma imenuje po enakem postopku, kot je določen za izvolitev ali imenovanje.
Postopek za razrešitev se začne na predlog predlagateljev, določenih s statutom občine in tem poslovnikom. Če je komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja pristojna za predlaganje kandidatov za določene funkcije, je pristojna tudi za predlaganje njihovih razrešitev.
Če je župan pristojen za predlaganje kandidatov za izvolitev oziroma imenovanje je pristojen predlagati tudi njihovo razrešitev.
Odločitev o razrešitvi se sprejme z enako večino, kot je določeno za njihovo izvolitev ali imenovanje.
6. Odstop svetnikov in funkcionarjev občine
121. člen
Svetniki in funkcionarji občine imajo pravico odstopiti. Pravico odstopiti imajo tudi člani delovnih teles in člani nadzornega odbora ter drugi voljeni ali imenovani, tudi če niso občinski funkcionarji.
Izjava o odstopu mora biti dana v pisni obliki in poslana predsedniku sveta. Predsednik sveta mora o odstopu obvestiti svet na prvi naslednji seji sveta.
Članom sveta, funkcionarjem in drugim voljenim in imenovanim preneha mandat z dnem, ko je svet sprejel ugotovitveni sklep o odstopu.
IX. RAZMERJA SVETA DO ŽUPANA
122. člen
Župan in svet ter njegova delovna telesa sodelujejo pri uresničevanju in opravljanju nalog občine. Pri tem predvsem usklajujejo programe dela in njihovo izvrševanje, skrbijo za medsebojno obveščanje in poročanje o uresničevanju svojih nalog in nastali problematiki ter si prizadevajo za sporazumno razreševanje nastalih problemov.
123. člen
Župan predlaga svetu v sprejem proračun občine in zaključni račun proračuna ter odloke in druge akte iz občinske pristojnosti.
Kadar svet obravnava odloke in druge akte, ki jih predlaga župan, določi župan za vsako zadevo, ki je na dnevnem redu, poročevalca izmed delavcev občinske uprave, lahko pa tudi izmed strokovnjakov, ki so pri pripravi odlokov ali drugih aktov sodelovali.
124. člen
Svet je dolžan obveščati župana o vseh zadevah, ki jih obravnava na svojih sejah, tudi če župan ni predlagatelj posamezne zadeve.
Župan ima pravico razpravljati na seji sveta o vseh vprašanjih, ki so na dnevnem redu, tudi če sam ni predlagatelj zadeve in o njih izrazi svoje stališče ali mnenje.
125. člen
Župan skrbi za izvajanje odločitev sveta. Na vsaki seji sveta poroča župan, ali po njegovem pooblastilu zaposleni v občinski upravi o izvrševanju sklepov sveta.
V poročilu o izvršitvi sklepov sveta je potrebno posebej obrazložiti tiste sklepe, ki niso izvršeni in navesti razloge za neizvršitev sklepa.
Če sklepa sveta župan ne more izvršiti, mora svetu predlagati nov sklep, ki ga bo možno izvršiti.
126. člen
Župan skrbi za objavo odlokov in drugih splošnih aktov sveta.
127. člen
Župan zagotavlja materialne in tehnične pogoje za delo sveta in delovnih teles sveta.
128. člen
Župan skrbi za zakonitost dela sveta, zato je dolžan svet sproti opozarjati na posledice nezakonitih odločitev.
Če meni, da je splošni akt sveta neustaven ali nezakonit, zadrži župan objavo takega akta in predlaga svetu, da o njem ponovno odloči na prvi naslednji seji, pri čemer mora navesti razloge za zadržanje. Predsednik sveta mora uvrstiti ponovno odločanje o zadržanem splošnem aktu na prvo naslednjo sejo sveta.
Če svet vztraja pri svoji odločitvi, se splošni akt objavi, župan pa lahko vloži pri ustavnem sodišču zahtevo za oceno njegove skladnosti z ustavo in zakonom.
129. člen
Župan skrbi za izvrševanje občinskega proračuna. Če župan ugotovi, da sredstva proračuna za posamezen namen ne bodo zadoščala za pokritje proračunskih izdatkov, mora o tem obvestiti svet in predlagati ustrezne ukrepe.
Če svet sklene, da je potrebno nalogo izvršiti, kot je bila načrtovana in da je ni mogoče uresničiti s predvidenimi sredstvi, mora zagotoviti ustrezna sredstva za izvršitev naloge.
X. JAVNOST DELA
130. člen
Delo sveta in njegovih delovnih teles je javno.
Javnost dela se zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu občinskih organov, s posredovanjem posebnih pisnih sporočil občanom in sredstvom javnega obveščanja o sprejetih odločitvah, z navzočnostjo občanov in predstavnikov sredstev javnega obveščanja na sejah organov občine ter na druge načine, ki jih določa statut in ta poslovnik.
131. člen
Javnost se s sej organov občine izključi v primeru, kadar je zaradi obravnavanja zaupnih dokumentov oziroma materialov ali iz drugih razlogov tako predpisano z zakonom.
132. člen
Župan in predsednik sveta obveščata občane in sredstva javnega obveščanja o delu sveta, delovnih teles, župana in občinske uprave. Svet lahko sklene, da se o seji izda uradno obvestilo za javnost oziroma za javna občila.
Občina lahko izdaja svoje glasilo, v katerem se objavljajo tudi sporočila in poročila o delu ter povzetki iz gradiv in odločitev sveta in drugih organov občine.
133. člen
Župan skrbi za obveščanje javnosti in sodelovanje s predstavniki javnih občil ter za zagotovitev pogojev za njihovo delo na sejah sveta.
Predstavnikom javnih občil je na voljo informativno in dokumentacijsko gradivo, predlogi aktov sveta, obvestila in poročila o delu sveta, zapisniki sej in druge informacije o delu občinskih organov.
134. člen
Občani imajo pravico vpogleda v zapisnike sej sveta in v dokumente in gradiva, ki so podlaga za delo in odločanje organov občine.
Javnosti niso dostopni dokumenti in gradiva sveta in delovnih teles, ki so zaupne narave.
135. člen
Za ravnanje z gradivi zaupne narave se upoštevajo zakonski in drugi predpisi, ki urejajo to področje.
XI. SPREMEMBE IN RAZLAGA POSLOVNIKA
136. člen
Za sprejem sprememb in dopolnitev poslovnika se uporabljajo določbe statuta in tega poslovnika, ki veljajo za sprejem odlokov.
Spremembe in dopolnitve poslovnika sprejme svet z dvetretjinsko večino glasov navzočih svetnikov.
137. člen
Če pride do dvoma o vsebini posamezne določbe poslovnika, razlaga poslovnik med sejo predsednik. Če se predsednik glede razlage ne more odločiti, prekine sejo in naloži komisiji za pripravo statuta občine in poslovnika sveta, da pripravi razlago posamezne poslovniške določbe.
Izven seje sveta daje razlago poslovnika komisija za pripravo statuta in poslovnika sveta.
Vsak svetnik lahko zahteva, da o razlagi poslovnika, ki ga je dala komisija za pripravo statuta občine in poslovnika sveta, odloči svet.
XII. KONČNA DOLOČBA
138. člen
Ta poslovnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 01300-0003/95
Lendava, dne 26. julija 1995.
Predsednik
Občinskega sveta
občine Lendava
Anton Balažek l. r.
