Na podlagi 29. in 64. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93; 6/94 – odločba US RS, 45/94 – odločba US RS in Uradni list RS, št. 57/94 in 14/95) je Občinski svet občine Trebnje na 7. seji dne 30. 6. 1995 sprejel
S T A T U T
Občine Trebnje
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Ta statut ureja, oziroma določa, temeljna načela organizacije in delovanja Občine Trebnje (v nadaljevanju: občina) in njenih organov, organov občinskega sveta, krajevne skupnosti; njihove pristojnosti in naloge, način njihovega financiranja, načela organiziranosti in delovanja njihovih organov; organizacijo občinske uprave in javnih služb, premoženja in financiranja občine, splošne in posamične akte občine, varstvo občine v razmerju do države in drugih občin, način sodelovanja občanov pri sprejemanju odločitev v občini in širših lokalnih samoupravnih skupnostih ter druga vprašanja skupnega pomena v občini, ki jih določa zakon.
2. člen
Območje občine obsega naslednja z zakonom določena naselja:
Arčelca, Artmanja vas, Babna Gora, Beli Grič, Belšinja vas, Benečija, Bistrica, Bitnja vas, Bič, Blato, Bogneča vas, Breza, Brezje pri Trebelnem, Brezovica pri Mirni, Brezovica pri Trebelnem, Brinje, Bruna vas, Cerovec pri Trebelnem, Cesta, Cikava, Cirnik, Čatež, Češnjevek, Češnjice pri Trebelnem, Čilpah, Čužnja vas, Debenec, Dečja vas, Dobrava, Dobravica pri Velikem Gabru, Dobrnič, Dol pri Trebnjem, Dolenja Dobrava, Dolenja Nemška vas, Dolenja vas pri Čatežu, Dolenje Jesenice, Dolenje Kamenje pri Dobrniču, Dolenje Laknice, Dolenje Medvedje selo, Dolenje Ponikve, Dolenje Selce, Dolenje Zabukovje, Dolenji Podboršt pri Trebnjem, Dolenji Podšumberk, Dolenji Vrh, Dolga Njiva pri Šentlovrencu, Dolnje Prapreče, Draga pri Šentrupertu, Drečji Vrh, Glinek, Goljek, Gombišče, Gomila, Gorenja Dobrava, Gorenja Nemška vas, Gorenja vas, Gorenja vas pri Mirni, Gorenja vas pri Mokronogu, Gorenja vas pri Čatežu, Gorenje Jesenice, Gorenje Kamenje pri Dobrniču, Gorenje Laknice, Gorenje Medvedje selo, Gorenje Ponikve, Gorenje Selce, Gorenje Zabukovje, Gorenji Mokronog, Gorenji Podboršt pri Veliki Loki, Gorenji Podšumberk, Gorenji Vrh pri Dobrniču, Gornje Prapreče, Gradišče pri Trebnjem, Grič pri Trebnjem, Grm, Grmada, Hom, Hrastno, Hrastovica, Hudeje, Iglenik pri Veliki Loki, Jelševec, Jezero, Kamni Potok, Kamnje, Knežja vas, Korenitka, Korita, Križ, Križni Vrh, Kriška Reber, Krtina, Krušni vrh, Kukenberk, Lipnik, Lisec, Log, Log pri Žužemberku, Lokve pri Dobrniču, Lukovek, Luža, Mala Loka, Mala Ševnica, Male Dole pri Stehanji vasi, Mali Cirnik pri Šentjanžu, Mali Gaber, Mali Videm, Maline, Martinja vas, Martinja vas pri Mokronogu, Mačji Dol, Mačkovec, Medvedjek, Meglenik, Migolica, Migolska Gora, Mirna, Mirna vas, Mokronog, Most, Mrzla Luža, Muhabran, Občine, Odrga, Okrog, Orlaka, Ornuška vas, Ostrožnik, Pekel, Pluska, Podlisec, Podturn, Potok, Praprotnica, Prelesje, Preska pri Dobrniču, Primštal, Pristavica pri Velikem Gabru, Pugled pri Mokronogu, Puščava, Radna vas, Rakovnik pri Šentrupertu, Ravne, Ravnik, Razbore-Del, Račje selo, Rdeči Kal, Replje, Repče, Reva, Ribjek, Rihpovec, Rodine pri Trebnjem, Roje pri Trebelnem, Roje pri Čatežu, Roženberk, Rožempelj, Rožni Vrh, Sajenice, Sejenice, Sela pri Šumberku, Selo pri Mirni, Selska Gora, Slepšek, Slovenska vas, Srednje Laknice, Stan, Stara Gora, Stehanja vas, Stranje pri Dobrniču, Stranje pri Velikem Gabru, Straža, Studenec, Sv. Vrh, Svetinja, Šahovec, Šentlovrenc, Šentrupert, Ševnica, Škovec, Škrjanče, Škrljevo, Šmaver, Štatemberk, Štefan pri Trebnjem, Trbinc, Trebanjski Vrh, Trebelno, Trebnje, Trnje, Trstenik, Vavpča vas pri Dobrniču, Velika Loka, Velika Strmica, Velika Ševnica, Velike Dole, Veliki Gaber, Veliki Videm, Vesela Gora, Volčja Jama, Volčje Njive, Vrbovec, Vrh, Vrh pri Trebelnem, Vrhovo pri Šentlovrencu, Vrhtrebnje, Vrtače, Zabrdje, Zabukovje, Zagorica, Zagorica pri Dobrniču, Zagorica pri Velikem Gabru, Zagorica pri Čatežu, Zaloka, Zavrh, Zidani Most, Žabjek, Železno, Žubina.
Območje občine Trebnje se lahko v skladu z zakonom spremeni.
3. člen
Občina skrbi za uresničevanje in varovanje pravic in koristi svojih občanov v okviru svojih pristojnosti.
V okviru ustave in zakonov samostojno opravlja svoje zadeve in izvršuje naloge, ki so nanjo prenesene s področnimi zakoni ter naloge, ki jih s soglasjem občine prenese v občinsko pristojnost država.
4. člen
Občani uresničujejo lokalno samoupravo v občini neposredno in prek organov občine.
Občina se pri uresničevanju skupnih nalog lahko povezuje in sodeluje s sosednjimi in drugimi občinami, pokrajinami ter se povezuje v pokrajino.
Občina lahko sodeluje tudi z lokalnimi skupnostmi drugih držav ter z mednarodnimi organizacijami lokalnih skupnosti.
5. člen
Občani se lahko obračajo s peticijo ali drugo pobudo na katerikoli organ občine, ki jim mora odgovoriti najkasneje v 30 dneh.
6. člen
Občina je pravna oseba. Sedež občine je v Trebnjem, Goliev trg 5.
Občina ima svoj grb, zastavo in pečat. Zastavo sprejme občinski svet s statutarnim sklepom.
Pečat je okrogle oblike, premera 35 mm, z navedbo imena in sedeža občine. V sredini pečata je grb občine.
Napis in grb Občine Trebnje se sprejemata s statutarnim sklepom.
7. člen
Občina ima dva spominska dneva: 10. april – rojstni datum Pavla Golie in 29. junij – rojstni datum Friderika Baraga.
8. člen
Krajevna skupnost je pravna oseba.
V občini so naslednje krajevne skupnosti:
– Čatež, Dobrnič, Dolenja Nemška vas, Knežja vas, Mirna, Mokronog, Račje selo, Sela pri Šumberku, Svetinja, Šentlovrenc, Šentrupert, Štefan, Trebelno, Trebnje, Velika Loka in Veliki Gaber.
V skladu s posebnim odlokom sveta se lahko spremeni tudi število in območje krajevnih skupnosti.
9. člen
Nove krajevne skupnosti ustanovi občinski svet z odlokom na osnovi referenduma, po predhodnem ugotavljanju interesa na zborih krajanov.
Referendum o oblikovanju krajevne skupnosti razpiše občinski svet v skladu z veljavno zakonodajo. Odločitev o oblikovanju krajevne skupnosti je sprejeta, če zanjo glasuje večina tistih, ki so se udeležili referenduma.
Referendum je veljaven, če se ga je udeležila najmanj polovica volilnih upravičencev z območja, za katerega se oblikuje krajevna skupnost.
10. člen
Organ krajevne skupnosti je svet, ki lahko šteje največ 15 članov, ki se izvolijo iz posameznih naselij ali iz več naselij krajevne skupnosti po večinskem sistemu.
Člani sveta izvolijo predsednika sveta in nadzorni odbor, lahko pa izvolijo tudi podpredsednika in tajnika sveta.
Člane sveta lahko predlaga 5% volivcev ali 50 občanov s podpisi in politične stranke, registrirane v občini.
Podrobnejše določbe o teh vprašanjih se opredelijo v odloku, ki ga sprejme občinski svet.
11. člen
Občinski svet lahko s statutom in odlokom prenese določene zadeve iz občinske pristojnosti v upravljajanje krajevni skupnosti. Za ta namen določi občinski svet tudi ustrezna sredstva.
12. člen
Pristojnosti in financiranje krajevnih skupnosti se podrobneje določijo v statutih krajevnih skupnosti skladno s statutom občine, zakoni in odloki.
Občinski svet daje soglasje k statutom krajevnih skupnosti.
Kadar nastopa krajevna skupnost v pravnem prometu s svojimi sredstvi, oziroma sredstvi, ki niso lastnina občine, ali s sredstvi, ki niso del občinskega proračuna, sklepa pravne posle v svojem imenu in za svoj račun.
II. NALOGE OBČINE
13. člen
Občina samostojno ureja in opravlja lokalne zadeve javnega pomena, določene s tem statutom in zakoni.
Občina za zadovoljevanje potreb svojih prebivalcev opravlja zlasti naslednje naloge:
– upravlja občinsko premoženje;
– omogoča pogoje za gospodarski razvoj občine;
– ustvarja pogoje za gradnjo stanovanj in skrbi za povečanje najemnega socialnega sklada stanovanj;
– v okviru svojih pristojnosti ureja, upravlja in skrbi za lokalne javne službe;
– skrbi za službe socialnega skrbstva, za predšolsko varstvo, osnovno varstvo otrok in družin, za socialno ogrožene, invalide in ostarele;
– skrbi za varstvo zraka, tal, vodnih virov, za varstvo pred hrupom, za zbiranje in odlaganje odpadkov in opravlja druge dejavnosti varstva okolja;
– ureja in vzdržuje vodovodne in energetske komunalne naprave;
– skrbi za vzgojno-izobraževalno, raziskovalno, informacijsko dokumentacijsko, društveno, turistično, kulturno in drugo dejavnost na svojem območju;
– skrbi za razvoj športa in rekreacije;
– gradi, vzdržuje in ureja lokalne javne ceste, javne poti, rekreacijske in druge javne površine;
– opravlja nadzorstvo nad krajevnimi prireditvami;
– organizira komunalno-redarstveno službo in skrbi za red v občini;
– skrbi za požarno varnost in organizira reševalno pomoč;
– zagotavlja izvensodno poravnavo sporov;
– organizira pomoč in reševanje za primere elementarnih in drugih nesreč;
– organizira opravljanje pokopališke in pogrebne službe;
– določa prekrške in denarne kazni za prekrške, s katerimi se kršijo predpisi občine;
– sprejema statut občine in druge splošne akte;
– organizira občinsko upravo;
– ureja druge lokalne zadeve javnega pomena;
– sodeluje v stalni konferenci slovenskih lokalnih skupnosti v svetu evropskih občin in regij;
– sodeluje s tujimi partnerskimi in drugimi občinami na področju kulture, gospodarstva, sociale in športa;
– sodeluje v programih Evropske unije;
– občina opravlja statistično, evidenčno in analitično funkcijo za svoje potrebe in v ta namen pridobiva od upravljavcev zbirk podatke o fizičnih osebah, ki imajo stalno ali začasno prebivališče, oziroma imajo v občini nepremičnine, ter podatke o pravnih osebah, ki imajo sedež v občini oziroma imajo premoženje v občini;
– skrbi za naravno in kulturno dediščino;
– v skladu z zakoni sofinancira politične stranke;
– skrbi za skladen razvoj krajevnih skupnosti.
14. člen
Občina predpisuje naslednje davke in druge občinske dajatve, pod pogoji, ki jih določa zakon:
– davek od premoženja;
– davek na dediščine in darila;
– davek na dobitke od iger na srečo;
– davek na promet nepremičnin;
– druge, z zakonom dovoljene davke in dajatve.
III. ORGANI OBČINE IN OBČINSKEGA SVETA
1. Splošne določbe
15. člen
Organi občine so občinski svet, župan in nadzorni odbor.
Organi občinskega sveta so: občinska volilna komisija, komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja in komisija za pripravo statuta občine in poslovnika sveta in po potrebi drugi odbori in komisije.
16. člen
Organi občine in občinskega sveta se volijo za štiri leta.
17. člen
Delo občinskih organov in organov občinskega sveta je javno.
Javnost dela se zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu občinskih organov, z navzočnostjo občanov in predstavnikov javnih občil na sejah občinskega sveta ter na druge načine, ki jih določa ta statut in poslovnik občinskega sveta.
Za javnost so zaprte seje, kadar se obravnavajo dokumenti in gradiva, katerim je bila stopnja zaupnosti že določena, oziroma jo določi s sklepom občinski svet.
18. člen
Občinski svet, nadzorni odbor, odbori in komisije občinskega sveta so sklepčne, če je na njihovih sejah navzoča večina članov.
2. Občinski svet
19. člen
Občinski svet je najvišji organ odločanja v občini.
Občinski svet ima naslednje pristojnosti:
– sprejema statut občine;
– sprejema odloke in druge akte občine;
– sprejema poslovnik za svoje delo;
– sprejema prostorske plane in druge plane razvoja občine;
– potrjuje začasne nujne ukrepe;
– sprejema občinski proračun in zaključni račun proračuna;
– daje soglasje k prenosu nalog iz državne pristojnosti na občino;
– na predlog župana imenuje in razrešuje dva podžupana;
– imenuje in razrešuje člane nadzornega odbora ter člane komisij in odborov občinskega sveta;
– nadzoruje delo župana, podžupana in občinske uprave glede izvrševanja odločitev občinskega sveta;
– daje mnenje k imenovanju načelnika upravne enote;
– imenuje in razrešuje predstavnike občine v sosvetu načelnikov upravne enote;
– odloča o pridobitvi in odtujitvi občinskega premoženja, kolikor s statutom občine ali z odlokom občinskega sveta za odločanje o tem ni pooblaščen župan v skladu z 51. členom zakona o lokalni samoupravi;
– na predlog župana določa organizacijo in delovno področje občinske uprave;
– odloča o najemu občinskih posojil, izdajanju garancij in poroštev;
– razpisuje referendum;
– daje pobudo za sklice zborov občanov;
– ustanavlja gospodarske in druge javne zavode ter javne gospodarske službe;
– daje koncesije;
– določa višino prispevkov za opravljanje komunalnih storitev;
– daje soglasje k prevzemu opravljanja državnih nalog;
– odloča o drugih zadevah, ki jih določajo zakoni, drugi predpisi in ta statut;
– imenuje in razrešuje člane sveta za varstvo uporabnikov javnih dobrin;
– imenuje komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja in komisijo za pripravo statuta in poslovnika občine izmed članov občinskega sveta;
– imenuje tudi ostale komisije in odbore kot svoja delovna telesa iz članov sveta, lahko pa tudi izmed drugih občanov;
– sprejema statutarne sklepe;
– odloča o pobudi za spremembo in dopolnitev statuta občine;
– odloča o podelitvi priznanj;
– voli predsednika in podpredsednika sveta;
– daje soglasje k statutu krajevnih skupnosti;
– imenuje in razrešuje direktorja javnih služb;
– imenuje častne občane Občine Trebnje;
– na predlog župana imenuje tajnika občine.
20. člen
Občinski svet odloča o prevzemu pristojnosti, ki jih država prenaša na občino, razen če zakon ne določa, da o teh zadevah odloča drug občinski organ.
21. člen
Občinski svet ima 25 članov.
Občinski svet se voli na podlagi splošne in enake volilne pravice z neposrednim in tajnim glasovanjem.
Občinski svet se voli po proporcionalnem načelu.
Za volitve občinskega sveta se občina lahko razdeli na volilne enote, ki jih določi odlok občinskega sveta.
22. člen
Občinski svet se konstituira na svoji prvi seji.
Prvo sejo občinskega sveta skliče dotedanji predsednik občinskega sveta. Do izvolitve novega predsednika občinskega sveta vodi sejo najstarejši član sveta.
23. člen
Občinski svet izmed svojih članov izvoli predsednika in podpredsednika sveta.
Predsednik sveta predstavlja občinski svet, ga sklicuje in vodi njegove seje.
Podpredsednik sveta pomaga predsedniku pri njegovem delu, ga nadomešča v njegovi odsotnosti ali v primeru zadržanosti in po njegovem pooblastilu opravlja posamezne zadeve z njegovega delovnega področja.
Občinski svet imenuje sekretarja sveta, ki opravlja organizacijske, strokovne in administrativne naloge za občinski svet in za njegove komisije in odbore ob sodelovanju občinske uprave, pomaga predsedniku pri pripravljanju in vodenju sej sveta.
Če sekretar opravlja svoje delo na podlagi delovnega razmerja, sklene delovne razmerje v občinski upravi.
24. člen
Kandidature za predsednika, podpredsednika in za druge funkcije občinskega sveta lahko vloži v pisni obliki vsak svetnik s podporo najmanj petih svetnikov sedem dni pred sejo sveta.
Kandidat je izvoljen z večino glasov prisotnih članov sveta. Če pri prvem glasovanju noben kandidat ne dobi zahtevane večine, se glasovanje ponovi. Pri ponovnem glasovanju se glasuje o tistih dveh kandidatih, ki sta pri prvem glasovanju dobila največ glasov.
Predsednik sveta je razrešen z izvolitvijo novega predsednika.
25. člen
Članom občinskega sveta preneha mandat v skladu s 37.a členom zakona o lokalni samoupravi.
Funkcija člana občinskega sveta ni združljiva s funkcijo župana, podžupana, člana nadzornega odbora kot tudi ne z delom v občinski upravi, s funkcijo načelnika upravne enote, vodjem notranje organizacijske enote v upravni enoti, kot tudi ne z delom v državni upravi na delovnih mestih, na katerih delavci izvršujejo pooblastila v zvezi z nadzorom nad zakonitostjo, oziroma primernostjo in strokovnostjo dela organov občinske uprave.
26. člen
Občinski svetniki so občinski funkcionarji.
Člani občinskega sveta opravljajo svojo funkcijo nepoklicno.
27. člen
Občinski svet dela na rednih in izrednih sejah. Redne seje sklicuje predsednik občinskega sveta.
Sklic redne ali izredne seje lahko predlaga župan in mora biti sklicana v roku enega meseca od podanega predloga. Po tem roku jo lahko skliče župan.
Dnevni red seje sveta predlaga predsednik sveta z upoštevanjem drugih predlagateljev.
28. člen
Župan in tajnik ter presedniki odborov in komisij sveta so se na zahtevo občinskega sveta dolžni udeleževati sej in dajati pojasnila na vprašanja članov občinskega sveta.
29. člen
Občinski svet veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina članov.
Občinski svet sprejema odločitve na svoji seji z večino glasov navzočih članov, razen če zakon ali ta statut ne določa drugačno večino.
Statut se sprejme z dvetretjinsko večino vseh članov sveta.
Glasovanje je javno. Tajno se glasuje le, kadar tako določa zakon ali kadar se za tajno glasovanje odloči občinski svet z večino glasov navzočih članov.
30. člen
Občinski svet ima svoj poslovnik, s katerim podrobneje ureja način dela, postopek odločanja in razmerja do drugih organov občine in občinskega sveta.
Svet sprejema poslovnik z dvetretjinsko večino glasov navzočih članov.
3. Nadzorni odbor
31. člen
Nadzorni odbor:
– opravlja nadzor nad razpolaganjem s premoženjem občine;
– nadzoruje namenskost in smotrnost porabe sredstev občinskega proračuna;
– nadzoruje finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev.
Nadzorni odbor najmanj dvakrat letno poroča občinskemu svetu o svojih ugotovitvah.
32. člen
Nadzorni odbor šteje 5 članov.
Člane nadzornega odbora imenuje občinski svet izmed občanov.
Člani nadzornega odbora ne morejo biti člani občinskega sveta, delavci občinske uprave in drugi javni uslužbenci, ter člani poslovodstev organizacij, ki so uporabniki proračunskih sredstev.
4. Odbori občinskega sveta
33. člen
Občinski svet ustanovi odbore, ki v skladu s statutom občine in poslovnikom občinskega sveta obravnavajo zadeve iz pristojnosti občinskega sveta in dajejo občinskemu svetu mnenja in predloge.
Odbori občinskega sveta praviloma štejejo 7 članov vključno s predsednikom.
Občinski svet ustanovi naslednje odbore:
– odbor za prostor, komunalno in prometno infrastrukturo;
– odbor za družbene dejavnosti;
– odbor za gospodarske dejavnosti;
– odbor za kmetijstvo in gozdarstvo;
– odbor za davčno politiko, proračun in finance;
– odbor za lokalno samoupravo.
Občinski svet po potrebi ustanovi tudi druge odbore in komisije.
Člane odborov izvoli občinski svet izmed članov sveta ali občanov.
Občinski svet izvoli nov odbor, če so tri seje odbora zaporedoma nesklepčne.
5. Naloge odborov občinskega sveta
34. člen
Odbor za prostor, komunalo in prometno infrastrukturo
Obravnava:
– urbanizem in prostorsko planiranje;
– varstvo naravne in kulturne dediščine;
– varstvo okolja;
– ustanavljanje, financiranje in nadzorovanje javnih služb na področju okolja in prostorskega urejanja;
– razvoj naselij;
– izgradnjo, vzdrževanje in upravljanje z energetskimi, vodovodnimi in drugimi komunalnimi objekti in napravami;
– izgradnjo, vzdrževanje in upravljanje javnih cest, javnih poti, parkirišč, trgov, parkov in drugih javnih površin;
– urejanje prometa;
– izgradnjo, vzdrževanje in upravljanje pokopališč, organizacijo pogrebnih storitev ter organizacijo mrliško ogledne službe;
– ustanavljanje, financiranje in nadzorovanje javnih služb s področja komunalne dejavnosti;
– varstvo tal in vodnih virov;
– varstvo zraka, varstvo pred hrupom ter zbiranje in deponiranje odpadkov;
– področje požarne varnosti ter organizacijo dimnikarske službe.
35. člen
Odbor za družbene dejavnosti
Obravnava:
– organizacijo zdravstva, socialnega skrbstva, predšolskega varstva, varstva otrok in družin, invalidov in ostarelih;
– organizacijo vzgoje in izobraževanja na nižji, srednji in visoki ravni;
– pospeševanje kulturne, raziskovalne, knjižničarske, informacijsko-dokumentacijske dejavnosti;
– razvoj športa in rekreacije;
– promocijo občine, organizacijo promocijskih prireditev ter izdajanje ustreznih publikacij;
– varstvo naravne in kulturne dediščine.
36. člen
Odbor za gospodarske dejavnosti
Obravnava:
– sodelovanje med občino in gospodarskimi subjekti;
– problematiko zaposlovanja;
– pogoje za razvoj vseh gospodarskih in negospodarskih dejavnosti, vključno z malim gospodarstvom, katerih razvoj bo v interesu občine;
– razvoj trgovine in turizma;
– razvoj demografsko ogroženih območij;
– stanovanjsko problematiko;
– promocijo občine, organizacijo promocijskih prireditev.
37. člen
Odbor za davčno politiko, proračun in finance
Obravnava:
– delitveno bilanco občinskega premoženja;
– oblikovanje proračuna;
– davčno politiko občine;
– financiranje porabnikov občinskega proračuna;
– gospodarjenje z občinskim premoženjem in sredstvi.
38. člen
Odbor za kmetijstvo in gozdarstvo
Obravnava:
– razvoj kmetijstva vključno s poljedelstvom, živinorejo, ribolovom in lovom;
– gozdarsko dejavnost;
– financiranje;
– sodeluje pri izdelavi vseh programov kmetijske svetovalne, veterinarske in gozdarske službe in obravnava njihovo delo.
39. člen
Odbor za lokalno samoupravo
Obravnava:
– lokalno samoupravo v občini ter krajevnih in mestnih četrtih;
– vključevanje občine v širše lokalne skupnosti;
– financiranje krajevnih skupnosti;
– preoblikovanje občine.
6. Župan in podžupana
40. člen
Občina ima župana in dva podžupana.
Župan in podžupana so občinski funkcionarji.
Župan opravlja svoje delo poklicno, podžupana pa opravljata delo nepoklicno.
Župan je izvoljen na neposrednih volitvah, podžupana izvoli občinski svet na predlog župana.
41. člen
Župan opravlja naslednje naloge:
– predstavlja in zastopa občino;
– predlaga občinskemu svetu v sprejem proračun občine in zaključni račun proračuna;
– predlaga občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz pristojnosti občinskega sveta;
– skrbi za izvajanje odločitev občinskega sveta;
– skrbi za objavo statuta, odlokov in drugih splošnih aktov občine;
– predlaga gradiva, ki jih pripravi občinska uprava za seje občinskega sveta;
– skrbi in odgovarja za izvajanje odločitev občinskega sveta;
– vodi, nadzoruje in usmerja delo občinske uprave;
– imenuje projektne skupine in komisije iz pristojnosti občinske uprave;
– skrbi za izvrševanje proračuna;
– opravlja tudi druge zadeve, ki jih določa zakon in ta statut;
– določa sistematizacijo delovnih mest v občinski upravi;
– na osnovi zakona, statuta občine in sklepov občinskega sveta izdaja predpise, uredbe in sklepe;
– zastopa koristi javnega dobra.
42. člen
Župan zadrži objavo splošnega akta občinskega sveta, če meni, da je neustaven ali nezakonit in predlaga občinskemu svetu, da o njem ponovno odloča na prvi naslednji seji, pri čemer mora navesti razloge za zadržanje.
Če občinski svet vztraja pri svoji odločitvi, se splošni akt objavi, župan pa lahko vloži pri ustavnem sodišču zahtevo za oceno njegove skladnosti z ustavo in zakonom.
Če se odločitev občinskega sveta nanaša na zadevo, ki je z zakonom poverjena občini, župan opozori pristojno ministrstvo na nezakonitost oziroma neprimernost take odločitve.
43. člen
Župan ima pravico udeleževati se sej občinskega sveta in na njih razpravljati.
44. člen
Mandat župana traja 4 leta.
Glede prenehanja mandata župana se primerno uporabljajo določbe 37.a člena zakona o lokalni samoupravi.
Glede nezdružljivosti funkcije župana in podžupana s funkcijo občinskega svetnika, nadzornega odbora in funkcijami iz tretjega odstavka 37.b člena zakona o lokalni samoupravi, se uporabljajo določbe 43. člena zakona o lokalni samoupravi.
45. člen
Podžupana opravljata svoje delo nepoklicno.
Podžupan pomaga županu pri njegovem delu in ga nadomešča v primeru njegove odsotnosti oziroma zadržanosti. Župan ga lahko pooblasti za opravljanje posameznih nalog iz svoje pristojnosti.
Prvi podžupan je tisti, ki ga na predlog župana določi svet.
7. Neposredne oblike odločanja občanov
46. člen
Neposredne oblike odločanja občanov o lokalnih zadevah so zbor občanov, referendum in ljudska iniciativa.
47. člen
Zbor občanov se lahko skliče za vso občino ali za njen posamezni del. Skliče ga župan na lastno pobudo, na pobudo sveta ali na zahtevo najmanj 5% volivcev v občini.
48. člen
Zbori občanov:
– razpravljajo o delu občinskih organov;
– razpravljajo o povezovanju z drugimi občinami;
– razpravljajo o lokalni problematiki;
– razpravljajo o spremembah območja občine;
– razpravljajo in dajejo mnenja o zadevah v javni obravnavi.
49. člen
Občinski svet lahko o kakšnem svojem aktu ali drugi odločitvi razpiše referendum na lastno pobudo, mora pa ga razpisati, če to zahteva najmanj pet odstotkov volivcev v občini.
Pravico glasovati na referendumu imajo vsi občani, ki imajo pravico voliti člane občinskega sveta.
Odločitev na referendumu je sprejeta, če zanjo glasuje večina volivcev, ki so glasovali.
50. člen
Postopek za izvedbo referenduma vodijo organi, ki vodijo lokalne volitve.
Glede glasovanja na referendumu in drugih vprašanj, ki niso urejena v tem statutu, veljajo določbe zakona o referendumu in o ljudski iniciativi, na njegovi podlagi pa se smiselno uporabljajo tudi določbe zakona o lokalnih volitvah.
51. člen
Občinski svet lahko razpiše svetovalni referendum o posameznih vprašanjih posebnega pomena, da se ugotovi volja občanov.
Svetovalni referendum se lahko razpiše za vso občino ali za njen del.
Svetovalni referendum se mora razpisati na zahtevo najmanj petih odstotkov volivcev v občini oziroma v krajevni skupnosti.
Svetovalni referendum ne zavezuje občinskih organov.
Glede izvedbe svetovalnega referenduma se smiselno uporabljajo določbe 49. in 50. člena tega statuta.
52. člen
Najmanj pet odstotkov volivcev v občini lahko zahteva izdajo ali razveljavitev splošnega akta ali druge odločitve iz pristojnosti občinskega sveta oziroma drugih občinskih organov.
Če se zahteva nanaša na razveljavitev splošnega akta občinskega sveta, mora ta obravnavo zahteve uvrstiti na prvo naslednjo sejo, o njej pa odločiti najkasneje v treh mesecih.
Če se zahteva nanaša na druge odločitve občinskih organov, mora pristojni organ o njej odločiti najkasneje v enem mesecu.
Glede postopka vložitve zahteve iz prvega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo določbe zakona o referendumu in o ljudski iniciativi, ki urejajo ljudsko iniciativo.
IV. OBČINSKA UPRAVA
1. Organizacija občinske uprave
53. člen
Občinsko upravo vodi župan.
54. člen
Za delo občinske uprave je župan odgovoren svetu, tajnik pa županu.
55. člen
Upravne naloge občinske uprave opravljajo tajnik, vodje upravnih organov, višji upravni, upravni in strokovno tehnični delavci.
Župan imenuje v skladu s sistematizacijo delovnih mest občinske uprave, višje upravne, upravne in strokovno tehnične delavce.
56. člen
Za zaposlene v občinski upravi se uporabljajo predpisi o delovnih razmerjih in plačah, ki veljajo za delavce v državni upravi, za občinske funkcionarje pa določbe zakona o funkcionarjih v državni upravi.
57. člen
Občinska uprava izvaja odloke, odredbe, pravilnike in navodila, ki jih izdajata občinski svet in župan.
Uprava izvaja tudi zakone in druge predpise države, kadar občinska uprava v skladu z zakonom odloča o upravnih stvareh iz državne pristojnosti.
58. člen
Posamične akte iz izvirne pristojnosti občine izdaja župan oziroma tajnik in vodje upravnih organov. Župan lahko pooblasti delavce uprave, ki izpolnjujejo zakonske pogoje za odločanje v upravnih stvareh, za opravljanje posameznih dejanj v postopku ali za vodenje celotnega postopka in za odločanje v upravnih stvareh.
Osebe iz prejšnjega odstavka odločajo tudi o upravnih stvareh iz prenesene državne pristojnosti in na podlagi javnih pooblastil, če ni z zakonom drugače določeno.
59. člen
V upravnem postopku o upravnih stvareh iz občinske in prenesene državne pristojnosti odločajo uradne osebe po zakonu o splošnem upravnem postopku in po posebnih postopkih določenih z zakonom.
60. člen
Tajnik je odgovoren za dosledno izvajanje zakona o splošnem upravnem postopku in drugih predpisov o upravnem postopku in zagotavlja vodenje evidence o upravnih stvareh v skladu s predpisi.
61. člen
O upravnih stvareh iz občinske pristojnosti odloča na prvi stopnji občinska uprava, na drugi stopnji pa župan, če z zakonom ni drugače določeno.
O upravnih stvareh iz občinske izvirne pristojnosti lahko odloča samo uradna oseba, ki je pooblaščena za opravljanje teh zadev in ima višjo ali visoko strokovno izobrazbo in opravljen preizkus strokovne usposobljenosti za dejanja v upravnem postopku, v skladu s posebnim zakonom. V enostavnih upravnih stvareh lahko na prvi stopnji odloča tudi uradna oseba, ki ima srednjo strokovno izobrazbo in strokovni izpit.
62. člen
O pritožbah zoper posamične akte iz izvirne pristojnosti občinske uprave odloča župan. Zoper odločitev župana je dopusten upravni spor.
O pritožbah zoper posamične akte, ki jih v zadevah iz državne pristojnosti in na podlagi javnih pooblastil na prvi stopnji izdaja občinska uprava, odloča ministrstvo, pristojno za ustrezno področje, oziroma njegov organ v sestavi.
63. člen
O izločitvi župana odloča občinski svet. Če svet ugodi zahtevi za izločitev župana, odloča o konkretni upravni zadevi namesto župana predsednik občinskega sveta.
O izločitvi tajnika odloča župan.
O izločitvi uradne osebe odloča župan, če pa upravo vodi po pooblastilu župana tajnik, odloča o izločitvi uradnih oseb tajnik.
V. OBČINSKE JAVNE SLUŽBE
64. člen
Občina zagotavlja opravljanje javnih služb, ki jih sama določi in javnih služb, za katere je tako določeno z zakonom (lokalne javne službe).
Opravljanje lokalnih javnih služb zagotavlja občina:
– neposredno v okviru občinskih služb (občinske uprave);
– z ustanavljanjem javnih gospodarskih in drugih javnih zavodov ter javnih gospdarskih služb;
– z dajanjem koncesij;
– z vlaganjem lastnega kapitala v dejavnost oseb zasebnega prava.
65. člen
Občina organizira obvezne gospodarske javne službe določene z zakonom na naslednjih področjih:
– oskrba s pitno vodo;
– odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih in padavinskih voda;
– ravnanje s komunalnimi odpadki in odlaganje ostankov komunalnih odpadkov;
– javna snaga in čiščenje javnih površin;
– urejanje javnih poti, parkirišč, površin za pešce in zelenih površin;
– pregledovanje, nadzorovanje in čiščenje kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov, tudi zaradi varstva zraka;
– na drugih področjih, določenih z zakonom.
66. člen
Občina organizira izbirne gospodarske javne službe, ki jih določi z odlokom, za naslednja področja:
– oskrba industrijskih porabnikov z vodo ter oskrba naselij s požarno vodo v javni rabi;
– urejanje pokopališč in oddajanje prostorov za grobove v najem, pogrebne storitve;
– javna razsvetljava v naseljih, ki obsega razsvetljavo prometnih in drugih javnih površin v naselju;
– gospodarjenje z javnimi komunalnimi objekti;
– urejanje javnih parkirišč in parkirnih hiš;
– urejanje ulic, trgov in lokalnih cest v mestu in naseljih;
– urejanje lokalnih cest;
– urejanje prometne in neprometne signalizacije in prometnih režimov;
– javni promet, ki obsega javni prevoz potnikov v občini z javnimi prevoznimi sredstvi;
– taksi služba;
– upravljanje, vzdrževanje in razvoj sistemov za kabelski prenos RTV signalov;
– plakatiranje in obveščanje;
– požarna varnost.
67. člen
Občinski svet lahko določi kot izbirno gospodarsko javno službo tudi na drugih področjih, kadar proizvodov in storitev za javne potrebe ni mogoče zagotavljati na trgu, so pa ti proizvodi in storitve pogoj:
– za izvrševanje nalog občine;
– za izvrševanje gospodarskih, socialnih ali ekoloških funkcij občine.
68. člen
Občinski svet z odlokom o gospodarskih javnih službah določi vrste javnih služb ter načine in oblike njihovega izvajanja.
VI. PREMOŽENJE IN FINANCIRANJE OBČINE
69. člen
Premoženje občine sestavljajo nepremične in premične stvari v lasti občine, denarna sredstva in pravice.
Občinski svet odloča o pridobitvi in odtujitvi premičnin in nepremičnin.
Župan odloča o pridobitvi in odtujitvi premičnin do vrednosti, za katero je pooblaščen od občinskega sveta.
70. člen
Občina pridobiva prihodke iz lastnih virov in iz davkov, taks, pristojbin in drugih dajatev v skladu z zakonom.
71. člen
Prihodki in odhodki za posamezne namene financiranja javne porabe so zajeti v proračunu občine.
Proračun občine sestavljata bilanca prihodkov in odhodkov ter račun financiranja.
V bilanci prihodkov in odhodkov se izkazujejo načrtovani prihodki občine po virih in vrstah, načrtovani odhodki pa v skupnih zneskih in po posameznih namenih.
V računu financiranja se izkaže odplačevanje dolgov in zadolževanje občine.
72. člen
Sredstva proračuna se smejo uporabljati le za namene, ki so določeni s proračunom. V imenu občine se smejo prevzemati obveznosti le v okviru sredstev, ki so v proračunu predvidena za posamezne namene.
Sredstva proračuna se lahko uporabijo, če so izpolnjeni vsi, s statutom in z zakonom predpisani, pogoji za uporabo sredstev.
73. člen
Za izvrševanje proračuna je odgovoren župan občine.
74. člen
Če se zaradi neenakomernega pritekanja prihodkov proračuna izvrševanje proračuna ne more uravnovesiti, se lahko za začasno kritje odhodkov uporabijo sredstva rezerve občine ali najame posojilo največ 5% sprejetega proračuna, ki mora biti odplačano do konca proračunskega leta. O najetju posojila odloča občinski svet.
Občinski svet lahko izjemoma odobri najetje posojila, ki se bo odplačalo v naslednjem proračunskem letu.
75. člen
Občina oblikuje svoje rezerve, v katere izloča del skupno doseženih prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov, ki se določi vsako leto s proračunom, vendar najmanj 0,5% prihodka. Odstotek izločanja sredstev določi občinski svet na predlog župana z odlokom o proračunu občine.
Izločanje v rezervo se praviloma opravi vsak mesec, vendar najpozneje do 31. decembra tekočega leta.
Izločanje prihodkov v rezerve preneha, ko dosežejo rezerve občine 2% letno doseženih prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov za zadnje leto.
76. člen
Rezerva se uporablja:
1. za odhodke, nastale kot posledica izrednih razmer, kot so zlasti suša, potres, požar, poplave in druge naravne oziroma ekološke nesreče, epidemije oziroma preprečevanje epidemij, živalske kužne bolezni in rastlinski škodljivci;
2. za zagotovitev sredstev proračuna, kadar prihodki pritekajo neenakomerno;
3. za kritje proračunskega primanjkljaja.
Sredstva za namene iz 1. in 3. točke prejšnjega odstavka se dajejo praviloma brez obveznosti vračanja, sredstva iz 2. točke morajo biti vrnjena v rezerve do konca leta.
O uporabi sredstev iz 1., 2. in 3. točke odloča občinski svet.
Župan odloča o uporabi sredstev za namene iz 1. točke prvega odstavka tega člena do zneska, določenega v odloku proračuna za tekoče leto.
77. člen
Po preteku leta, za katero je bil sprejet proračun, sprejme občinski svet odlok o zaključnem računu proračuna za preteklo leto na predlog župana.
V zaključnem računu proračuna se izkažejo predvideni in doseženi prihodki, predvideni in doseženi odhodki ter predvidena in dosežena izvršitev računa financiranja.
Občinski svet sprejme hkrati z zaključnim računom proračuna tudi premoženjsko bilanco občine na dan 31. decembra leta, za katerega se sprejema zaključni račun proračuna. Odlok o zaključnem računu proračuna predloži župan občinskemu svetu do konca marca tekočega leta za preteklo leto.
78. člen
Občina se sme zadolževati z izdajo vrednostnih papirjev, garancij, poroštev in z najetjem posojil.
Občina lahko izda vrednostne papirje v skladu z zakonom.
Občina se ne sme zadolževati v tujini, razen na podlagi zakona.
79. člen
Občina se lahko zadolži le za financiranje investicij v infrastrukturne objekte in naprave, namenjene za opravljanje gospodarskih in drugih javnih služb.
O zadolžitvi odloča občinski svet.
O zadolžitvi občina obvesti Ministrstvo za finance.
80. člen
Javna podjetja in javni zavodi, katerih ustanoviteljica je občina, se smejo zadolževati le s soglasjem ustanovitelja.
O soglasju odloča občinski svet.
Občina sme dajati poroštva za izpolnitev obveznosti javnih podjetij in javnih zavodov, katerih ustanoviteljica je, vendar največ do 5% zagotovljene porabe v letu, v katerem se daje poroštvo. O dajanju poroštva odloča občinski svet.
81. člen
Prihodki občine za financiranje zagotovljene porabe so:
– davek na dediščine in darila;
– davek na dobitke od iger na srečo;
– davek na promet nepremičnin;
– upravne takse;
– posebna taksa za uporabo igralnih avtomatov zunaj igralnic.
Prihodki iz prejšnjega odstavka pripadajo občini v višini, ki je določena z zakonom o njihovi uvedbi.
Za financiranje zagotovljene porabe pripada občini tudi del prihodkov od dohodnine v višini, določeni z zakonom.
82. člen
Sredstva za tekočo finančno izravnavo se zagotavljajo iz državnega proračuna v primeru, če občina ne more zagotoviti zagotovljene porabe iz prihodkov.
83. člen
Prihodki občine za financiranje drugih nalog so:
– davek od premoženja;
– nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča;
– krajevne takse;
– komunalne takse;
– pristojbine;
– odškodnina zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča in gozda;
– prihodki uprave;
– prihodki, določeni z drugimi akti.
Prihodki iz prejšnjega odstavka pripadajo občini v višini, ki je določena v aktu o njihovi uvedbi.
Ne glede na določbe prejšnjega odstavka lahko občinski svet predpiše, da se davek od premoženja plačuje v višini, ki je do petkrat večja od višine, ki je določena z zakonom.
84. člen
Za odhodke občin za financiranje opravljanja nujnih nalog (v nadaljnjem besedilu: zagotovljena poraba) se štejejo:
– sredstva za delo občinskih organov in občinske uprave;
– sredstva za izvajanje dejavnosti na področju osnovnega izobraževanja, raziskovalne dejavnosti, kulture, športa, socialnega varstva, otroškega varstva, zdravstvenega varstva in drugih dejavnosti;
– subvencije in tekoči prenosi v gospodarske javne službe (komunalna, stanovanjska, cestna dejavnost, gospodarjenje s prostorom, varstvo okolja, druge dejavnosti);
– sredstva za požarno varstvo in za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami;
– sredstva za mrliško ogledno službo.
85. člen
Krajevna skupnost za zadovoljevanje potreb svojih prebivalcev opravlja naslednje naloge:
– upravlja s svojim premoženjem;
– sodeluje pri upravljanju lokalne javne službe;
– gradi, vzdržuje in ureja krajevne javne poti in ceste;
– lahko organizira opravljanje pokopališke in pogrebne službe;
– sprejema statut krajevne skupnosti in druge akte;
– po potrebi v minimalnem obsegu organizira krajevno upravo;
– lahko ureja druge zadeve krajevnega značaja, splošnega in javnega pomena, če je to v interesu krajanov;
– poravnava sporov.
86. člen
Krajevna skupnost pridobiva prihodke iz lastnih in drugih virov. Občina krajevnim skupnostim za skupno dogovorjene programe v celoti odstopa nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča in davek od premoženja; lahko pa tudi del pristojbin, odškodnin, krajevnih taks in prispevka za spremembo namembnosti zemljišč ter dela dohodnine.
Iz prihodkov občine za financiranje zagotovljene javne porabe pa se krajevnim skupnostim na osnovi vsakoletnega proračuna in kriterijev, ki jih sprejme občinski svet, zagotavljajo sredstva za funkcionalne izdatke.
VII. SPLOŠNI IN POSAMIČNI AKTI OBČINE
1. Splošni akti občine
87. člen
Občinski svet sprejme statut občine in poslovnik za delo občinskega sveta.
Občinski svet sprejema odloke, odredbe, pravilnike in navodila kot splošne pravne akte.
Odbori občinskega sveta in komisije, ki jih ustanovi občinski svet, sprejmejo poslovnike za svoje delo.
Občinski svet sprejema prostorske in druge plane razvoja občine, občinski proračun in zaključni račun.
88. člen
Statut je temeljni splošni akt občine, ki ga sprejme svet z dvetretjinsko večino glasov vseh članov občinskega sveta.
Po enakem postopku se sprejemajo tudi statutarni sklepi.
89. člen
S poslovnikom, ki ga sprejme občinski svet z dvetretjinsko večino navzočih članov, se uredi organizacija in način dela občinskega sveta ter uresničevanje pravic in dolžnosti članov občinskega sveta.
90. člen
Z odlokom ureja občina zadeve iz svoje pristojnosti ter ustanavlja javne službe, javna podjetja, javne zavode in sklade občine.
Proračun občine in zaključni račun proračuna se urejata z odlokom.
Z odlokom o proračunu občine se razporedijo vsi prihodki in odhodki za posamezne namene financiranja javne porabe v občini.
Občinski proračun se sprejme za proračunsko leto, ki se začne in konča hkrati s proračunskim letom za državni proračun.
Občinski proračun je sprejet, če zanj glasuje večina navzočih članov občinskega sveta.
Z odlokom ureja občina tudi zadeve iz prenesene pristojnosti, kadar je tako določeno z zakonom.
91. člen
Z odredbo občina uredi določene razmere, ki imajo splošen pomen ali odreja način ravnanja v takih razmerah.
2. Postopek za sprejem odloka
92. člen
Besedilo odloka lahko predlaga vsak član občinskega sveta, odbor občinskega sveta, župan ali najmanj pet odstotkov volivcev v občini.
Predlog odloka pošlje predlagatelj predsedniku občinskega sveta in županu.
Župan se je do predloga ostalih predlagateljev dolžan pisno opredeliti in tako dopolnjen predlog posredovati občinskemu svetu v obravnavo.
93. člen
Predsednik občinskega sveta pošlje predlog odloka članom občinskega sveta, praviloma sedem dni pred dnem, določenim za sejo sveta, na kateri bo obravnavan predlog odloka.
94. člen
Občinski svet razpravlja o predlogu odloka na dveh obravnavah.
Občinski svet lahko na seji odloči, da se odlok sprejme po enofaznem postopku.
95. člen
Kadar to zahtevajo izredne potrebe občine, naravne nesreče ali kadar gre za manj pomembne spremembe odlokov, lahko občinski svet sprejme odlok po hitrem postopku.
Pri hitrem postopku se združita prva in druga obravnava predloga odloka na isti seji.
O uporabi hitrega postopka odloči občinski svet na začetku seje pri določanju dnevnega reda. Hitri postopek lahko predlaga vsak predlagatelj odloka.
96. člen
Odlok je sprejet, če zanj na seji občinskega sveta, na kateri je navzoča večina članov, glasuje večina navzočih članov.
97. člen
Statut, odloki in drugi predpisi občine morajo biti objavljeni v uradnem glasilu in pričnejo veljati petnajsti dan po objavi, če ni v njih drugače določeno.
3. Posamični akti občine
98. člen
Posamični akti občine so odločbe in sklepi.
S posamičnimi akti odloča občina o upravnih stvareh iz lastne pristojnosti, iz prenesene pristojnosti ter na podlagi javnih pooblastil.
Občina odloča s posamičnimi akti o upravnih stvareh in to:
– o upravnih stvareh iz svoje izvirne pristojnosti;
– o upravnih stvareh iz prenesene državne pristojnosti;
– o upravnih stvareh na podlagi javnih pooblastil.
VIII. VARSTVO OBČINE V RAZMERJU DO DRŽAVE IN ŠIRŠIH LOKALNIH SKUPNOSTI
99. člen
Občinski svet ali župan lahko vloži zahtevo za presojo ustavnosti in zakonitosti predpisov države, s katerimi se posega v ustavni položaj in v pravice občine, oziroma če se s predpisi pokrajine, brez pooblastila oziroma soglasja občine, posega v njene pravice.
100. člen
Občinski svet ali župan lahko začneta pred ustavnim sodiščem spor o pristojnosti, če Državni zbor ali vlada s svojimi predpisi urejata razmerja, ki so po ustavi in zakonih v pristojnosti občine. Enako lahko postopa, če pokrajina ali druga občina posega v njeno pristojnost.
101. člen
Občina lahko kot stranka v upravnem sporu spodbija konkretne upravne akte in ukrepe, s katerimi državni organi izvršujejo oblastni nadzor. Upravni spor lahko sprožita tudi, če osebe javnega in zasebnega prava z dokončnimi upravnimi akti uveljavljajo pravice na škodo javnih koristi občine.
102. člen
Občina lahko vstopi v upravni ali sodni postopek kot stranka ali kot stranski intervenient, če bi lahko bile v teh postopkih, oziroma če so z že izdanimi akti prizadete pravice in koristi občine, določene z ustavo in zakoni.
103. člen
Odbori občinskega sveta so dolžni za potrebe občinskega sveta oblikovati mnenje glede pripravljajočih se predpisov, ki se tičejo koristi občine in širše lokalne skupnosti. Na tej podlagi oblikuje občinski svet svoje mnenje, ki ga pošlje Državnemu zboru.
IX. MEDOBČINSKO SODELOVANJE IN POVEZOVANJE
104. člen
Občina se lahko poveže z drugimi občinami v pokrajino zaradi uresničevanja skupnih koristi.
Odločitev o vključitvi občine v širšo lokalno skupnost sprejme občinski svet z dvetretjinsko večino vseh članov sveta. O odločitvi občinskega sveta se razpiše referendum. Odločitev o vključitvi občine v pokrajino je na referendumu sprejeta, če se za to odloči večina volivcev, ki so glasovali.
S statutarnim sklepom o vključitvi občine v pokrajno se določijo okvirne naloge, ki jih bo občina prenesla nanjo. S potrditvijo statuta pokrajine občinski svet dokončno odloči o prenosu občinske pristojnosti.
105. člen
Občinski svet lahko z dvetretjinsko večino navzočih članov sklene, da se občina poveže v skupnost ali zvezo dveh ali več občin, če je to koristno za urejanje in opravljanje zadev širšega pomena, pomembnih za občino. Če zahteva večina navzočih članov občinskega sveta, se lahko o takem povezovanju izvede razprava med občani in ugotovi njihova volja.
X. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
106. člen
Obstoječe krajevne skupnosti nadaljujejo svoje delo do izvolitve novih organov krajevnih skupnosti, ki se izvedejo v skladu z zakonom najkasneje do konca leta 1995.
107. člen
Najkasneje v roku šest mesecev po sprejetju statuta skliče župan v sodelovanju s predsedniki svetov krajevnih skupnosti zbore krajanov, na katerih se ugotovi interes obstoja in območja krajevne skupnosti. V primeru predloga spremembe območja krajevne skupnosti oziroma ukinitve se oblikuje referendumsko vprašanje in razpiše referendum.
108. člen
Predpise in druge splošne akte, predvidene s tem statutom, je potrebno sprejeti v roku enega leta po uveljavitvi tega statuta. V tem roku je potrebno uskladiti predpise in druge splošne akte občine z določbami tega statuta.
109. člen
Z dnem uveljavitve tega statuta preneha veljati statut Občine Trebnje (Skupščinski Dolenjski list, št. 9/79, 16/80, 1/82, 3/86) in na njegovi podlagi sprejeti predpisi.
Predpisi, sprejeti na osnovi prejšnjega statuta, se uporabljajo do sprejetja novih predpisov, ki bodo sprejeti na predlog tega statuta in niso v nasprotju z veljavno zakonodajo.
Spremembe in dopolnitve tega statuta se sprejemajo po enakem postopku kot ta statut.
110. člen
Ta statut začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
111. člen
Za tolmačenje tega statuta je pristojen občinski svet.
Št. 013-2/95-10
Trebnje, dne 30. junija 1995.
Predsednik
Občinskega sveta
občine Trebnje
dr. Marjan Peter Pavlin l. r.
