Na podlagi 36. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93; 6/93 – odločba US RS, 45/94 – odločba US RS in Uradni list RS, št. 57/94 in 14/95) ter 21. in 31. člena statuta Občine Mislinja (Uradni list RS, št. 27/95) je Občinski svet občine Mislinja na 8. seji, dne 21. 6. 1995 sprejel
P O S L O V N I K
Občinskega sveta občine Mislinja
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Ta poslovnik ureja organizacijo in način dela Občinskega sveta občine Mislinja (v nadaljevanju: svet) ter način uresničevanja pravic in dolžnosti članov občinskega sveta (v nadaljevanju: svetniki).
2. člen
Določbe tega poslovnika se smiselno uporabljajo tudi za delovanje delovnih teles sveta in njihovih članov. Način dela delovnih teles se lahko v skladu s tem poslovnikom ureja tudi v aktih o ustanovitvi delovnih teles, lahko pa tudi s poslovniki delovnih teles.
3. člen
Občinski svet in njegova delovna telesa poslujejo v slovenskem jeziku.
4. člen
Delo sveta in njegovih delovnih teles je javno. Javnost dela se lahko omeji ali izključi samo, če ja zaradi obravnavanja zaupnih dokumentov oziroma materialov ali iz drugih razlogov tako predpisano v zakonu.
5. člen
Svet dela na rednih in izrednih sejah.
Svet ima redne seje praviloma enkrat na mesec.
6. člen
Svet predstavlja predsednik sveta, delovno telo pa predsednik delovnega telesa.
7. člen
Svet ima svoj pečat, ki je določen s statutom občine.
Pečat sveta se uporablja na vabilih za seje sveta, na dopisih sveta in na drugih aktih sveta in občine, ki jih podpisuje predsednik sveta.
Pečat sveta uporabljajo v okviru svojih nalog tudi delovna telesa sveta in nadzorni odbor.
Pečat sveta hrani in skrbi za njegovo uporabo tajnica v občinskem uradu.
II. KONSTITUIRANJE OBČINSKEGA SVETA
8. člen
Prvo sejo navoizvoljenega sveta skliče dotedanji (prejšnji) predsednik sveta najkasneje 20 dni po izvolitvi svetnikov. Če seja ni sklicana v navedenem roku, jo skliče predsednik občinske volilne komisije.
Zaradi priprave na prvo sejo predhodno skliče najstarejši novoizvoljeni svetnik nosilce kandidatnih list, s katerih so bili izvoljeni svetniki.
9. člen
Do izvolitve predsednika sveta vodi prvo sejo sveta najstarejši svetnik.
Na prvi seji izvoli svet izmed svetnikov – na predlog najmanj četrtine svetnikov – komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, ki pregleda, kateri svetniki so po poročilu občinske volilne komisije bili izvoljeni, in predlaga verifikacijo mandatov za svetnike in župana.
10. člen
Svet na svoji prvi seji obravnava poročilo o izidu volitev v občini in verificira mandate izvoljenih svetnikov ter mandat župana. Mandate svetnikov in župana potrdi svet na predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja potem, ko dobi njeno poročilo o pregledu potrdil o izvolitvi ter vsebini in upravičenosti morebitnih pritožb kandidatov.
Svet odloči skupaj o potrditvi mandatov svetnikov, ki niso sporni, skupaj, posebej pa o vsakem spornem mandatu.
Svet odloči posebej o potrditvi mandata župana.
III. PRAVICE IN DOLŽNOSTI SVETNIKOV
1. Splošne določbe
11. člen
Svetniki imajo pravice in dolžnosti, določene z zakonom, statutom občine in tem poslovnikom.
12. člen
Svetniki imajo pravico in dolžnost udeleževati se sej sveta in uresničevati sprejete odločitve sveta.
13. člen
Svetniki imajo pravico in dolžnost sodelovati pri delu delovnih teles sveta, katerih člani so.
Svetniki se lahko udeležujejo tudi sej drugih delovnih teles in na njih razpravljajo, če tako sklene delovno telo ali občinski svet.
14. člen
Svetniki lahko postavljajo vprašanja županu in občinski upravi ter zahtevajo informacije o delu organov občine (župana, občinske uprave, delovnih teles) in druge informacije, ki jih potrebujejo za svoje delo in odločanje v svetu.
Župan, občinska uprava in delovno telo so dolžni odgovoriti na vprašanja svetnikov in jim posredovati zahtevane informacije. Če svetnik to posebej zahteva, se mu mora odgovoriti na vprašanje oziroma posredovati informacije tudi v pisni obliki.
2. Vprašanja in pobude svetnikov
15. člen
Na vsaki redni seji sveta je praviloma predvidena posebna točka dnevnega reda za vprašanja in pobude svetnikov.
16. člen
Vprašanje oziroma pobuda svetnika mora biti kratko in postavljeno tako, da je vsebina jasno razvidna. Če vprašanje oziroma pobuda ni dovolj jasna, predsednik sveta svetnika na to opozori in ga pozove, da vprašanje oziroma pobudo ustrezno dopolni.
17. člen
Pri obravnavi vprašanj in pobud svetnikov morata biti na seji obvezno prisotna župan in tajnik občine. Če sta župan ali tajnik občine zadržana, določita, kdo ju bo nadomeščal in odgovarjal na vprašanja in pobude svetnikov.
18. člen
Svetnik ima pravico postaviti vprašanje županu, delovnemu telesu ali tajniku občine. Vprašanje se lahko postavi ustno ali pisno na seji sveta. Ustno vprašanje ne sme trajati več kot tri minute.
Pisno postavljeno vprašanje mora predsednik sveta takoj posredovati tistemu, na katerega se nanaša. Odgovor na takšno vprašanje mora biti podan v pisni obliki na prvi naslednji seji oziroma najkasneje v petnajstih dneh.
Če je svetnik zahteval pisni odgovor na svoje ustno vprašanje, se mora podati pisni odgovor najkasneje v 15 dneh po tem, ko je bilo vprašanje postavljeno, razen če svet v posameznih primerih ne določi drugačnega roka.
19. člen
Na ustno in pisno postavljena vprašanja na sami seji sveta se odgovori ustno praviloma na isti seji sveta, na kateri je bilo vprašanje postavljeno.
Ustno se odgovori na seji sveta tudi na vsa pisna vprašanja, ki so bila podana pred sejo sveta, če svetnik, ki je postavil vprašanje, ni zahteval pisnega odgovora. Župan, občinska uprava in posamezno delovno telo lahko tudi v takih primerih pripravijo pisni odgovor.
Če tisti, na katerega je bilo vprašanje naslovljeno, obrazloži, da na postavljeno vprašanje ne more odgovoriti takoj (na sami seji), mora nanj odgovoriti pisno najmanj tri dni pred prvo naslednjo sejo.
Na dobljeni odgovor na vprašanje ima svetnik pravico postaviti dopolnilno vprašanje.
20. člen
Če svetnik z odgovorom ni zadovoljen, lahko predlaga, da se o odgovoru opravi razprava, o čemer odloči svet z glasovanjem.
Če svet sprejme odločitev (sklep), da se o odgovoru opravi razprava v občinskem svetu, uvrsti predsednik to vprašanje na dnevni red prve naslednje seje.
21. člen
Svetnik ima pravico dati pobudo predsedniku sveta, županu, delovnemu telesu ali občinski upravi za ureditev določenih vprašanj ali za sprejem določenih ukrepov.
Svetnik lahko da pobudo ustno ali pisno na seji občinskega sveta. Ustno dana pobuda ne sme trajati več kot pet minut.
22. člen
Pisno pobudo izroči predsednik sveta županu, občinski upravi ali delovnemu telesu, ki morajo odgovoriti v 30 dneh od dneva, ko je bila pobuda dana.
Če se pobuda nanaša na delo občinskega sveta, mora predsednik občinskega sveta na njo odgovoriti takoj oziroma jo uvrstiti na dnevni red prve naslednje seje. Če svetnik z odgovorom predsednika ni zadovoljen, lahko zahteva, da se pobuda obravnava na prvi naslednji seji sveta. O tem odloči svet z glasovanjem.
3. Odgovornost in ukrepi zaradi neopravičene odsotnosti s sej sveta in delovnih teles
23. člen
Svetnik se je dolžan udeleževati sej sveta in delovnih teles, katerih član je.
Svetnik, ki ne more priti na sejo sveta ali delovnega telesa, katerega član je, mora o tem in o razlogih za odsotnost obvestiti predsednika sveta oziroma delovnega telesa najpozneje do začetka seje. Če zaradi višje sile ali drugih razlogov svetnik ne more obvestiti o svoji odsotnosti predsednika sveta, mora o tem obvestiti tajništvo občinskega urada takoj, ko je to mogoče.
24. člen
Če predsednik sveta oceni, da je to potrebno, lahko na seji sveta posebej poroča o tem, kateri svetniki so na prejšnji seji izostali neopravičeno.
Če svetnik brez opravičila trikrat ne pride na sejo sveta, mora predsednik sveta na to opozoriti svet in politično stranko, katere član je svetnik, ki se brez opravičenih razlogov ne udeležuje sej sveta.
O razlogih za odsotnost s sej sveta in o potrebnih ukrepih se lahko opravi obravnava tudi v okviru posebne točke dnevnega reda seje sveta.
IV. DELOVNO PODROČJE SVETA
25. člen
Občinski svet je najvišji organ odločanja o vseh zadevah v okviru pravic in dolžnosti občine.
26. člen
V okviru svojih pristojnosti občinski svet:
1. sprejema:
– statut občine,
– odloke, odredbe, pravilnike, navodila, sklepe in druge občinske akte,
– poslovnik za svoje delo,
– načrt razvoja občine,
– prostorske in druge načrte,
– občinski proračun in zaključni račun občinskega proračuna,
– program in letni načrt varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami in
– druge akte v skladu z zakoni in predpisi;
2. odloča o:
– pridobitvi in odtujitvi nepremičnin in premičnin, če s statutom ali
odlokom občinskega sveta za odločanje o tem ni pooblaščen župan,
– prodaji občinskega premoženja,
– vlaganju občinskega kapitala v dejavnost oseb zasebnega prava,
– najemanju posojil,
– dodeljevanju koncesij,
– združevanju občine v pokrajino in izstopu občine iz pokrajine,
– z zakonom prenesenih zadevah iz državne pristojnosti na občino in
– drugih zadevah, ki jih določa zakon in statut občine;
3. določa:
– organizacijo in delovno področje občinske uprave,
– način začasnega financiranja nujnih nalog občine do sprejetja občinskega proračuna,
– višino povračil in nadomestil članom občinskih organov in županu za nepoklicno opravljanje funkcij,
– organizacijo občinskega sveta in občinske uprave ter način njihovega delovanja v vojni,
– organizacijo in način izvajanja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,
– prispevke za opravljanje komunalnih storitev in
– druge zadeve iz svoje pristojnosti;
4. ustanavlja:
– javne gospodarske in druge javne zavode ter javne gospodarske službe in
– stalne in občasne komisije in druge organe;
5. voli in razrešuje:
– predsednika in podpredsednika občinskega sveta in
– predstavnike občine v svetu pokrajine;
6. imenuje in razrešuje:
– podžupana,
– predsednika in člane nadzornega odbora,
– predsednika in člane občinske volilne komisije in njihove namestnike,
– predsednika in člane volilnih komisij volilnih enot ter njihove namestnike,
– predsednike in člane stalnih in občasnih odborov in komisij ter drugih organov občine in občinskega sveta,
– tajnika občinske uprave,
– člane sveta občine za varstvo uporabnikov javnih dobrin,
– predstavnike občine v sosvetu načelnika upravne enote in
– predstavnike občine v javnih zavodih, javnih gospodarskih službah in drugih organizacijah in organih;
7. daje soglasje:
– k prenosu nalog iz državne pristojnosti na občino in
– h kandidatom za direktorje oziroma ravnatelje javnih zavodov in gospodarskih služb;
8. daje mnenje:
– k imenovanju predstojnikov republiških organov, pristojnih za občino in
– k imenovanju načelnika upravne enote v Slovenj Gradcu;
9. razpisuje:
– koncesije in
– referendume ter svetovalne referendume;
10. nadzoruje delo župana, podžupana in občinske uprave glede izvrševanja odločitev občinskega sveta;
11. predpisuje davke, prispevke, takse in druge dajatve ter določa cene v okviru zakonov in drugih predpisov;
12. potrjuje začasne nujne ukrepe, ki bi jih sprejel župan v primeru razmer, v katerih bi bilo lahko ogroženo življenje in premoženje občanov;
13. daje pobudo za sklic zborov občanov in
14. sklepa o drugih zadevah, ki jih določa zakon in statut občine.
V. SEJE SVETA
1. Program dela, sklicevanje sej, predsedovanje in udeležba na seji
27. člen
Seje sveta sklicuje predsednik sveta.
Predsednik sveta sklicuje redne seje sveta v skladu s programom dela sveta, po sklepu sveta, na predlog župana ali na predlog drugih predlagateljev, določenih s statutom občine.
28. člen
Okvirni program dela za posamezno leto pripravi predsednik sveta po posvetovanju s podpredsednikom, županom, podžupanom, predsedniki delovnih teles in tajnikom občine. V okvirnem programu dela se upošteva program dela župana in občinske uprave, predloge delovnih teles ter druge predloge za razpravo in odločanje v svetu. Okvirni program dela mora biti sprejet najkasneje do konca januarja za tekoče leto.
Okvirni program dela predlaga v sprejem svetu predsednik sveta.
Predsednik sveta uvršča posamezna vprašanja na dnevni red sej sveta na podlagi programa dela in po posvetu z županom.
29. člen
Izredno sejo sveta skliče predsednik sveta na svojo pobudo, na zahtevo župana, delovnega telesa sveta ali na zahtevo najmanj treh svetnikov. V zahtevi za sklic izredne seje morajo biti navedeni razlogi za njen sklic. Zahtevi mora biti priloženo gradivo o zadevah, o katerih naj občinski svet na izredni seji odloča.
Če predsednik sveta na pisno zahtevo upravičenega predlagatelja ne skliče seje sveta v roku deset dni od prejema zahteve za sklic, lahko skliče sejo tisti, ki je sklic zahteval, vabilu pa hkrati predloži tudi ustrezno gradivo.
30. člen
Vabilo za sklic seje sveta s predlogom dnevnega reda se pošlje svetnikom najmanj sedem dni pred dnem, določenim za sejo. Skupaj z vabilom se svetnikom pošlje tudi gradivo, ki je bilo podlaga za uvrstitev zadev na dnevni red. Izredno sejo lahko skliče predsednik sveta tudi v krajšem roku.
Vabilo za sklic sveta skupaj z gradivom se pošlje tudi županu, podžupanu in tajniku občine.
31. člen
Na sejo sveta se vabijo tudi poročevalci za posamezne točke dnevnega reda, ki jih določi župan oziroma predsednik sveta.
Glede na dnevni red se pošlje vabilo tudi drugim, katerih navzočnost je zaradi nemotenega dela na seji potrebna.
Po odločitvi predsednika sveta so lahko na sejo povabljene tudi druge osebe.
32. člen
Predlog dnevnega reda seje pripravi predsednik sveta, ki se pred tem posvetuje z županom. Predlog dnevnega reda lahko predsedniku predlagajo tudi vsi, ki imajo pravico zahtevati sklic seje sveta.
V predlog dnevnega reda seje sveta se lahko uvrstijo le točke, za katere obravnavo so izpolnjeni pogoji, ki so določeni s tem poslovnikom.
Na dnevni red se prednostno uvrstijo odloki, ki so pripravljeni za drugo obravnavo.
Dnevni red izredne seje se lahko predlaga tudi na sami seji, na sami seji pa se lahko predloži svetnikom tudi gradivo za sejo.
33. člen
Svet ne more odločati o zadevah, glede katerih svetnikom ni bilo poslano oziroma izročeno gradivo in h katerim ni dal svojega mnenja oziroma stališča župan, kadar ta ni bil predlagatelj.
34. člen
Seji sveta predseduje predsednik. Kadar je predsednik sveta zadržan, predseduje seji sveta podpredsednik sveta. Po pooblastilu predsednika lahko vodi posamezno sejo sveta podpredsednik, čeprav je predsednik sveta na seji navzoč.
Kadar nastopijo razlogi, da se sklicane seje ne moreta udeležiti niti predsednik niti podpredsednik, vodi sejo najstarejši občinski svetnik.
35. člen
Svetniki imajo pravico in dolžnost udeleževati se sej sveta in sodelovati pri delu in odločanju na sejah.
Župan, podžupan in tajnik občine imajo pravico udeleževati se sej sveta in na njih razpravljati o vseh vprašanjih, ki so na dnevnem redu.
Župan lahko predlaga razpravo tudi o drugih vprašanjih, ki niso na dnevnem redu. O uvrstitvi takšne točke na dnevni red odloči svet z glasovanjem. Župan mora za obravnavo vprašanja predložiti svetu ustrezno gradivo.
36. člen
Kadar svet sklene, da bo kako vprašanje obravnaval brez navzočnosti javnosti, določi, kdo je lahko poleg svetnikov navzoč na seji sveta.
2. Potek seje
37. člen
Ko predsednik začne sejo, obvesti svet, kateri izmed odsotnih svetnikov so ga obvestili, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti.
Predsednik nato ugotovi, ali je svet sklepčen.
Predsednik obvesti svet tudi o tem, kdo je bil povabljen na sejo in kdo poleg svetnikov prisostvuje seji.
Na začetku seje lahko predsedujoči poda pojasnila v zvezi z delom na seji in drugimi vprašanji.
38. člen
Preden svet preide k določitvi dnevnega reda, odloča o sprejemu zapisnika prejšnje seje.
Svetnik lahko da pripombe k zapisniku prejšnje seje in zahteva, da se zapisnik ustrezno spremeni in dopolni. O utemeljenosti zahtevanih sprememb in dopolnitev zapisnika prejšnje seje odloči svet.
Zapisnik se lahko sprejme z ugotovitvijo, da nanj niso bile podane pripombe, lahko pa se sprejme ustrezno spremenjen in dopolnjen s sprejetimi pripombami.
39. člen
Svet na začetku seje določi dnevni red.
Pri določanju dnevnega reda svet najprej odloča o predlogih, da se posamezne zadeve umaknejo z dnevnega reda, nato o predlogih, da se dnevni red razširi, in nato o morebitnih predlogih za hitri postopek sprejemanja odlokov.
Zadeve, za katere župan tako predlaga, se brez razprave in glasovanja umaknejo z dnevnega reda in uvrstijo na dnevni red naslednje seje.
Predlogi za razširitev dnevnega reda se lahko sprejmejo le, če so razlogi zanj nastali po sklicu seje, in če je bilo svetnikom izročeno gradivo, ki je podlaga za uvrstitev zadeve na dnevni red.
O predlogih za razširitev dnevnega reda svet razpravlja in glasuje.
Po sprejetih posameznih odločitvah za umik oziroma za razširitev dnevnega reda da predsedujoči na glasovanje predlog dnevnega reda v celoti.
40. člen
Posamezne točke dnevnega reda se obravnavajo po določenem (sprejetem) vrstnem redu.
Med sejo lahko svet spremeni vrstni red obravnave posameznih točk dnevnega reda.
41. člen
Na začetku obravnave vsake točke dnevnega reda lahko poda župan ali oseba, ki jo določi župan oziroma predlagatelj, kadar to ni župan, dopolnilno obrazložitev. Dopolnilna obrazložitev sme trajati največ 15 minut.
Kadar svet tako sklene, je predlagatelj dolžan podati dopolnilno obrazložitev.
Po podani dopolnilni obrazložitvi dobijo besedo svetniki po vrstnem redu, kakor so se pri predsedniku sveta priglasili k razpravi. Razprava posameznega svetnika praviloma ne sme biti daljša kot pet minut. Svet lahko sklene, da posamezen svetnik iz utemeljenih razlogov lahko razpravlja dalj časa.
42. člen
Svetnik sme govoriti le o vprašanju, ki je na dnevnem redu.
Če se svetnik ne drži dnevnega reda ali prekorači čas za razpravo, ga predsednik opomni. Če se tudi po drugem opominu ne drži dnevnega reda oziroma nadaljuje z govorom oziroma razpravo ali če traja razprava več kot deset minut, mu predsednik lahko vzame besedo.
Zoper odvzema besede lahko svetnik ugovarja. O ugovoru odloči svet brez razprave.
Določbe o vodenju in poteku seje, dolžine razprave, vzdrževanju reda in drugem veljajo oziroma se smiselno uporabljajo tudi za vse druge (župana, podžupana, tajnika občine idr.), ki sodelujejo na seji sveta.
43. člen
Svetniku, ki želi govoriti o kršitvi poslovnika ali o kršitvi dnevnega reda, da predsedujoči besedo takoj, ko jo zahteva.
Nato poda predsednik pojasnilo glede kršitve poslovnika ali dnevnega reda. Če svetnik ni zadovoljen s pojasnilom, odloči svet o tem vprašanju brez razprave.
Če svetnik zahteva besedo, da bi opozoril na napako ali popravil navedbo, ki po njegovem mnenju ni točna in je povzročila nesporazum ali potrebo po osebnem pojasnilu, mu da predsedujoči besedo takoj, ko jo zahteva. Pri tem se mora svetnik omejiti na pojasnilo in njegov govor ne sme trajati več kot pet minut.
44. člen
Ko predsednik ugotovi, da ni več priglašenih k razpravi pri posamezni točki dnevnega reda, sklene razpravo. Če je na podlagi razprave treba pripraviti predloge za odločitev ali stališča, se razprava o taki točki dnevnega reda prekine in nadaljuje po predložitvi teh predlogov.
Predsednik lahko med sejo prekine delo sveta tudi, če je to potrebno zaradi odmora, priprave predlogov po zaključeni razpravi, potrebe po posvetovanjih, pridobitve dodatnih strokovnih mnenj in podobno. V primeru prekinitve predsednik določi, kdaj se bo seja nadaljevala.
Predsedujoči prekine delo sveta, če ugotovi, da seja ni več sklepčna, če so potrebna posvetovanja v delovnem telesu in v drugih primerih, ko tako sklene svet. Če je delo sveta prekinjeno zato, ker seja ni več sklepčna, sklepčnosti pa ni niti v nadaljevanju seje mogoče več zagotoviti, predsedujoči sejo konča.
45. člen
Če svet o zadevi, ki jo je obravnaval, ni končal razprave ali če ni pogojev za odločanje ali če svet o zadevi ne želi odločiti na isti seji, se razprava oziroma odločanje o zadevi preloži na eno izmed naslednjih sej. Enako lahko svet odloči, če časovno ni uspel obravnavati vseh točk dnevnega reda.
46. člen
Predsednik sveta konča sejo, ko so obravnavane vse točke dnevnega reda.
3. Vzdrževanje reda na seji
47. člen
Za red na seji skrbi predsednik sveta. Na seji sveta ne sme nihče govoriti, dokler mu predsednik ne da besede.
Predsednik skrbi, da govornika nihče ne moti med govorom.
Govornika lahko opomni na red ali mu seže v besedo le predsednik.
48. člen
Za kršitev reda na seji sveta sme predsedujoči izreči naslednje ukrepe:
– opomin,
– odvzem besede in
– odstranitev s seje ali z dela seje.
49. člen
Opomin se lahko izreče svetniku, če govori, čeprav ni dobil besede, če sega govorniku v besedo ali če na kak drug način krši red na seji.
Odvzem besede se lahko izreče svetniku, če s svojim govorom na seji krši red in določbe tega poslovnika in je bil na tej seji že dvakrat opominjan, naj spoštuje red in določbe tega poslovnika.
Odstranitev s seje ali z dela seje se lahko izreče svetniku, če kljub opominu ali odvzemu besede krši red na seji, tako da onemogoča delo sveta.
50. člen
Svetnik, ki mu je izrečen ukrep odstranitve s seje ali z dela seje, mora takoj zapustiti prostor, v katerem je seja.
51. člen
Predsednik lahko odredi, da se odstrani s seje in iz poslopja, v katerem je seja, vsak drug udeleženec ali poslušalec, ki krši red na seji oziroma s svojim ravnanjem onemogoča nemoten potek seje.
Če je red hudo kršen, lahko predsednik odredi, da se odstranijo vsi poslušalci.
52. člen
Če predsednik z rednimi ukrepi ne more ohraniti reda na seji sveta, sejo sveta prekine.
4. Odločanje
53. člen
Svet veljavno odloča (je sklepčen), če je na seji navzoča večina vseh članov sveta.
Kadar je za sprejem odločitve potrebna dvetretjinska večina vseh svetnikov, svet veljavno odloča, če je na seji navzočih najmanj dve tretjini vseh svetnikov.
Za sklepčnost je odločilna dejanska navzočnost svetnikov v sejni sobi.
54. člen
Navzočnost svetnikov na seji se ugotavlja na začetku seje, pred glasovanjem in na začetku nadaljevanja prekinjene seje.
55. člen
Svet praviloma odloča z javnim glasovanjem.
Svet sprejme odločitev (odloča) s tajnim glasovanjem, če tako sklene pred odločanjem o posamezni zadevi oziroma vprašanju. Tajno glasovanje lahko predlagajo najmanj štirje svetniki.
56. člen
Glasovanje se opravi po končani razpravi o predlogu, o katerem se odloča.
Predsednik po vsakem opravljenem glasovanju ugotovi in objavi izid glasovanja.
57. člen
Pri javnem odločanju (glasovanju, izrekanju) lahko posamezen svetnik glasuje “za” sprejem predlagane odločitve, “proti” sprejemu predlagane odločitve ali pa glasuje “vzdržan”.
58. člen
Javno glasovanje se opravi z dvigopm rok ali s poimenskim izrekanjem. S poimenskim izrekanjem se glasuje, če tako odloči svet na predlog predsednika ali štirih svetnikov.
Če se glasuje s poimenskim izrekanjem, predsedujoči sveta kliče po seznamu svetnike, vsak pa se izreče z besedo “za”, “proti” ali “vzdržan”.
59. člen
Tajno se glasuje z glasovnicami. Za glasovanje se natisne toliko glasovnic kot je svetnikov. Glasovnice morajo biti overjene s pečatom sveta.
Glasovnica vsebuje predlog, o katerem se odloča, in opredelitev “za” in “proti”. Svetnik glasuje tako, da obkroži besedo “za” ali “proti”.
60. člen
Tajno glasovanje vodi predsednik s pomočjo dveh svetnikov, ki ju izvoli svet na predlog predsednika. Posamezna administrativno tehnična opravila opravlja tajnik občine.
Svetnikom se vročijo glasovnice pri mizi predsednika, glasujejo pa na prostoru, določenem za glasovanje. V seznamu članov sveta se sproti označi, kateri svetniki so vzeli glasovnico.
Ko svetnik izpolni glasovnico, odda glasovnico v glasovalno skrinjico.
61. člen
Ko je glasovanje končano, predsednik in izvoljena svetnika ugotovijo izid glasovanja. Pri tem se lahko umaknejo v poseben prostor.
Ugotovitev izida glasovanja obsega:
– število razdeljenih glasovnic,
– število oddanih glasovnic,
– število neveljavnih glasovnic,
– število veljavnih glasovnic,
– število glasov “za” in število glasov “proti” oziroma pri glasovanju o kandidatih, število glasov, ki jih je dobil posamezni kandidat,
– ugotovitev, da je predlog izglasovan s predpisano večino ali da predlog ni izglasovan, pri glasovanju o kandidatih pa, kateri kandidat je izvoljen.
O ugotovitvi rezultatov glasovanja se sestavi zapisnik, ki ga podpišejo vsi, ki so vodili glasovanje.
Predsedujoči takoj po ugotovitvi rezultatov objavi izid glasovanja na seji sveta.
62. člen
Svet sprejema odločitve z večino glasov navzočih članov sveta, razen če ni v zakonu ali statutu občine drugače določeno.
Predlagana odločitev je sprejeta, če se je večina navzočih članov izrekla “za” njen sprejem.
63. člen
Če svetniki ugovarjajo poteku glasovanja ali ugotovitvi izida glasovanja, se lahko glasovanje ponovi.
O ponovitvi glasovanja odloči svet brez razprave na predlog svetnika, ki ugovarja poteku ali ugotovitvi izida ali na predlog predsednika.
5. Zapisnik seje sveta
64. člen
O delu na seji sveta se piše zapisnik.
Zapisnik obsega podatke o udeležbi na seji in glavne podatke o delu na seji, zlasti o predlogih, o katerih se je razpravljalo z imeni razpravljalcev, o sklepih, ki so bili na seji sprejeti, in o izidih glasovanja o posameznih zadevah. Zapisniku je treba priložiti original ali kopijo gradiva, ki je bilo predloženo oziroma obravnavano na seji.
Za pripravo zapisnika skrbi zapisnikar, ki ga določi župan.
Sprejeti zapisnik podpišeta predsedujoči na seji in zapisnikar.
65. člen
Potek seje sveta se snema na magnetofonski trak. Magnetofonski posnetki se hranijo eno leto.
66. člen
Izvirniki odlokov in drugih aktov ter vse gradivo, ki ga je obravnaval svet ali njegova delovna telesa, se hrani v arhivu občinske uprave.
O arhiviranju in rokih hranjenja gradiva izda natančnejša navodila župan v skladu s predpisi, ki urejajo pisarniško poslovanje in ravnanje z dokumentacijskim gradivom.
67. člen
Svetniki in župan imajo pravico vpogleda v vse spise in gradivo, ki je bilo obravnavano na seji in ki se hrani v občinski upravi.
V primeru zaupnih materialov se z njimi postopa v skladu z zakonskimi določbami.
6. Predsednik sveta
68. člen
Predsednik sveta predvsem:
– sklicuje in vodi seje sveta,
– skrbi, da so pravočasno pripravljeni materiali za obravnavo in odločanje na seji sveta ter za nemoteno delo sveta,
– podpisuje odloke in druge akte, ki jih sprejme svet,
– skrbi za izvajanje poslovnika sveta,
– po predsednikih delovnih teles sveta koordinira delo med posameznimi delovnimi telesi,
– skrbi za sodelovanje in usklajevanje dela z županom in občinsko upravo,
– opravlja druge naloge, ki jih narekuje delo sveta, in naloge, ki mu jih določi svet.
69. člen
Podpredsednik sveta pomaga predsedniku pri njegovem delu, ga nadomešča v odsotnosti ali v primeru zadržanosti in po njegovem pooblastilu opravlja posamezne zadeve z njegovega delovnega področja.
70. člen
Če nastopijo razlogi, zaradi katerih predsednik sveta ne more opravljati svoje funkcije, opravlja naloge predsednika podpredsednik sveta. Če tudi podpredsednik sveta ne more opravljati nalog predsednika, prevzame naloge predsednika najstarejši svetnik.
7. Strokovna in administrativno tehnična opravila za svet
71. člen
Strokovna in administrativno tehnična opravila za svet zagotavlja župan z zaposlenimi v občinski upravi. V ta namen določi delavca v občinski upravi, ki pomaga predsedniku pri pripravi in vodenju sej ter opravlja druga opravila, potrebna za nemoteno delo sveta.
Za pripravo zapisnika je praviloma odgovoren tajnik občine.
Župan zagotavlja z zaposlenimi v upravi strokovna in administrativno tehnična opravila tudi za delovna telesa občinskega sveta.
8. Delovna telesa sveta
72. člen
Svet ima delovna telesa, ki jih ustanovi v skladu z določili statuta in tega poslovnika. Svet lahko ustanovi stalna in občasna delovna telesa.
Delovna telesa občinskega sveta so odbori in komisije.
73. člen
Svet ustanovi delovna telesa za proučevanje posameznih področij, za pripravo odločitev na teh področjih, za pripravo strokovnih podlag za odločanje na občinskem svetu in za oblikovanje stališč do posameznih vprašanj ter za pripravo, proučevanje in obravnavo predlogov občinskega proračuna, zaključnega računa proračuna, odlokov, sklepov o izboru izvajalcev del po javnih razpisih in drugih aktov sveta.
Delovna telesa delujejo v skladu z letnimi delovnimi načrti, ki morajo biti usklajeni z letnim delovnim načrtom občinskega sveta. Pri pripravi in izvajanju delovnih načrtov sodelujejo delavci urada.
74. člen
Stalna delovna telesa sveta so:
1. komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, ki ima predsednika in štiri člane, opravlja zlasti naslednje naloge:
– usklajuje in oblikuje predloge in stališča v zvezi z mandatnimi vprašanji, volitvami in imenovanji,
– oblikuje in predlaga občinskemu svetu predloge sklepov in drugih aktov, ki se nanašajo na nadomestila in druge prejemke za nepoklicno opravljanje funkcij,
– obravnava druga vprašanja, ki jih določi svet;
2. komisija za prošnje in pritožbe, ki ima predsednika in štiri člane, opravlja predvsem naslednje naloge:
– obravnava vloge in pritožbe občanov v zadevah, ki se rešujejo izven upravnega postopka,
– obravnava vloge in pritožbe občanov nad delom občinske uprave,
– obravnava vloge in pritožbe občanov v zadevah, ki jih odboru odstopi državni organ za vloge in pritožbe;
3. komisija za socialne zadeve ima predsednika in štiri člane in obravnava problematiko, ki se nanaša na:
– socialno varstvo, zaposlovanje in štipendiranje,
– varstvo otrok in družine, invalidov in ostarelih,
– druga vprašanja s področja socialnega varstva, ki jih določi svet;
4. odbor za komunalne zadeve in prostor ima predsednika in sedem članov. Obravnava predvsem akte in problematiko, ki se nanaša na:
– izgradnjo, vzdrževanje in upravljanje s komunalnimi objekti in napravami,
– izgradnjo, vzdrževanje in upravljanje z javnimi cestami, potmi, parkirišči in drugimi javnimi površinami,
– urejanje prometa,
– varstvo okolja,
– urbanizem in prostorsko planiranje,
– druge naloge, ki jih določi svet;
5. odbor za zdravstvo ima predsednika in pet članov. Obravnava akte in problematiko, ki se nanaša na:
– vprašanja izvajanja zdravstvene dejavnosti in zdravstvenega varstva,
– druge zadeve, ki jih določi svet;
6. odbor za kmetijstvo in gozdarstvo ima predsednika in pet članov. Obravnava predvsem akte in problematiko, ki se nanaša na:
– kmetijstvo, gozdarstvo, veterinarstvo, lovstvo in ribištvo,
– rabo in varstvo kmetijskih zemljišč in gozdnih površin,
– pospeševanje razvoja kmetijstva in gozdarstva,
– druga vprašanja, ki jih določi svet;
7. odbor za podjetništvo in drobno gospodarstvo ima predsednika in štiri člane. Obravnava zlasti akte in problematiko, ki se nanaša na:
– razvoj malega gospodarstva, obrti in trgovinske dejavnosti,
– delovanje skladov za razvoj in spodbujanje malega gospodarstva,
– druga vprašanja, ki jih določi svet;
8. odbor za šolstvo, kulturo in šport ima predsednika in pet članov. Obravnava akte in problematiko, ki se nanaša na:
– otroško varstvo, šolstvo in izobraževanje odraslih,
– kulturno, raziskovalno, knjižničarsko in informacijsko-dokumentacijsko dejavnost,
– športno in rekreacijsko dejavnost,
– varstvo naravne in kulturne dediščine,
– druga vprašanja, ki jih določi svet;
9. odbor za turizem ima predsednika in štiri člane. Obravnava akte in problematiko, ki se nanaša na:
– razvoj turizma in gostinstva,
– programe in ukrepe celostnega razvoja podeželja,
– promocijo občine, organizacijo promocijskih prireditev in izdajanje publikacij,
– druga vprašanja, ki jih določi svet;
10. odbor za pokopališča ima predsednika in štiri člane. Obravnava akte in problematiko, ki se nanaša na:
– urejanje pokopališč, pogrebne in pokopališke dejavnosti,
– druga vprašanja, ki jih določi svet;
11. žirija za nagrade in priznanja občine ima predsednika in štiri člane. Obravnava akte in naloge, ki se nanašajo na:
– razpis, izbor in predlaganje kandidatov za nagrade in priznanja občine,
– druga vprašanja, ki jih določi svet.
75. člen
Poleg delovnih teles, ustanovljenih s statutom občine, ustanavlja svet delovna telesa tudi s sklepi, s katerimi določi tudi njihovo sestavo in opredeli njihovo delovno področje.
76. člen
Svet in župan lahko ustanovita skupna delovna telesa. V aktu o ustanovitvi skupnega delovnega telesa se določi njihova sestava in naloge.
77. člen
Seje delovnega telesa sklicuje predsednik delovnega telesa na lastno pobudo, v skladu s programom dela sveta, in na zahtevo sveta ali župana.
Gradivo za sejo delovnega telesa mora biti poslano članom delovnega telesa najmanj tri dni pred sejo delovnega telesa.
Glasovanje v delovnem telesu je javno. Delovno telo sprejema odločitve z večino glasov navzočih članov.
Za delo delovnih teles se smiselno uporabljajo določila tega poslovnika, ki se nanašajo na delo sveta.
VI. SPREJEMANJE SPLOŠNIH AKTOV
78. člen
Svet sprejema naslednje akte:
– statut občine,
– poslovnik o delu občinskega sveta,
– proračun občine in zaključni račun,
– prostorske in druge plane razvoja občine,
– odloke,
– odredbe,
– pravilnike,
– navodila in
– sklepe.
79. člen
Način sprejemanja splošnih aktov določa statut občine.
80. člen
Občinski svet razpravlja o predlogu statuta občine, poslovnika o delu občinskega sveta, proračuna občine, zaključnega računa, prostorskih in drugih planov razvoja občine in odlokov na dveh obravnavah.
81. člen
V prvi obravnavi predloga splošnega akta iz prejšnjega člena svet razpravlja o razlogih, ki zahtevajo sprejem splošnega akta, o ciljih in načelih ter temeljnih rešitvah predloga splošnega akta.
82. člen
Ob prvi obravnavi predloga splošnega akta lahko svet sklene:
– da se opravi razprava in glasovanje o posameznih spornih rešitvah (členih) predloga splošnega akta,
– da se opravi razprava in glasovanje po posameznih poglavjih predloga splošnega akta,
– da se opravi razprava skupaj o več ali vseh poglavjih predloga splošnega akta.
83. člen
Na koncu prve obravnave predloga splošnega akta lahko svet:
– odloči, da se opravi druga obravnava predloga splošnega akta v predloženem besedilu,
– sprejme stališča in sklepe, ki naj jih predlagatelj upošteva pri pripravi besedila predloga za drugo obravnavo,
– odloči, da se splošni akt ne sprejme.
84. člen
Če svet odloči, da se obravnava predloga splošnega akta nadaljuje, določi rok za začetek druge obravnave.
Če svet odloči, da se splošni akt ne sprejme, je postopek končan.
85. člen
V drugi obravnavi predloga splošnega akta lahko predlagajo njegove spremembe in dopolnitve svetniki in in predlagatelj z amandmaji.
Župan in predlagatelj predloga splošnega akta imata pravico podati mnenje k vsakemu amandmaju.
Svoje mnjenje o amandmaju lahko poda tudi delovno telo sveta.
86. člen
Po končani razpravi o amandmajih se glasuje o vsakem amandmaju posebej ali o skupini med seboj povezanih amandmajev.
Predlagatelj amandmaja lahko amandma umakne do začetka glasovanja o amandmaju.
Po končanem glasovanju o amandmajih predsednik ugotovi, kateri amandmaji so bili sprejeti, nato pa da na glasovanje predlog splošnega akta v celoti.
Svet lahko sklene, da se o predlogu splošnega akta v celoti glasuje na podlagi celovitega besedila predloga splošnega akta s sprejetimi in vnešenimi amandmaji. Celovito besedilo pripravi organ, ki ga določi svet.
Če organ, določen za pripravo celovitega besedila, ugotovi, da so v splošnem aktu očitna neskladja med posameznimi členi splošnega akta, lahko predlaga amandmaje za uskladitev.
Če ni mogoče pripraviti celovitega besedila na isti seji, glasuje svet o sprejemu splošnega akta na prvi prihodnji seji.
87. člen
Kadar se občinski svet v skladu s 111. členom statuta občine odloči, da bo predlog splošnega akta iz 80. člena tega poslovnika obravnaval po hitrem postopku, se pri obravnavi in sklepanju o sprejemu akta smiselno uporabljajo določbe tega poslovnika, ki veljajo za odločanje o amandmajih k predlogu splošnega akta.
88. člen
Po postopku kot velja za sprejem splošnega akta se sprejemajo tudi spremembe in dopolnitve splošnih aktov.
89. člen
O odredbah, pravilnikih, navodilih in sklepih odloča svet praviloma na isti seji. Na tej seji se opravi hkrati splošna razprava, razprava in glasovanje po delih akta ter razprava in glasovanje o aktu v celoti.
Svet lahko sklene, da bo obravnaval akt iz prvega odstavka tega člena po dvofaznem postopku.
Za spreminjevalne in dopolnilne predloge k tem aktom se smiselno uporabljajo določbe, ki veljajo za odločanje o amandmajih k predlogom aktov iz 80. člena tega poslovnika.
90. člen
Občinski svet razpiše referendum z odlokom, ki ga objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Odlok o rapisu referenduma mora določati besedilo vprašanja, ki bo dano na referendum, in dan izvedbe referenduma. Besedilo referendumskega vprašanja se objavi tudi na krajevno običajen način.
Izid referenduma se objavi na enak način kot razpis referenduma.
Svet je vezan na izid referenduma in dve leti po njegovi izvedbi ne more sprejeti odločitev, ki bi bile v nasprotju z izidom referenduma.
VII. VOLITVE IN IMENOVANJA
1. Splošne določbe
91. člen
Volitve funkcionarjev, ki jih po statutu občine voli oziroma imenuje svet, se opravijo po določilih tega poslovnika.
Svet pred glasovanjem odloči ali se bo izvedlo javno ali tajno glasovanje.
Če svet odloči, da se glasuje tajno, se glasovanje izvede po določbah tega poslovnika, ki veljajo za tajno glasovanje.
92. člen
Če se glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, se glasuje tako, da se na glasovnici obkroži zaporedna številka pred imenom kandidata, za katerega se želi glasovati.
Če se glasuje za ali proti kandidatu oziroma za ali proti listi kandidatov, se glasuje tako, da se na glasovnici obkroži beseda “za” ali “proti”.
93. člen
Kandidat je izvoljen, če je zanj glasovala večina svetnikov, ki so glasovali, če s statutom ni določena drugačna večina.
94. člen
Če se glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, pa nihče od predlaganih kandidatov pri glasovanju ne dobi potrebne večine, se opravi novo glasovanje. Pri drugem glasovanju se glasuje o tistih dveh kandidatih, ki sta pri prvem glasovanju dobila največ glasov. Če pri prvem glasovanju več kandidatov dobi enako najvišje ali enako drugo najvišje število glasov, se izbira kandidatov za ponovno glasovanje med kandidati z enakim številom glasov določi z žrebom.
Če se glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, se kandidati na glasovnici navedejo po abecednem vrstnem redu.
Na glasovnici pri drugem glasovanju sta kandidata navedena po vrstnem redu glede na število glasov, dobljenih pri prvem glasovanju.
95. člen
Če kandidat ne dobi potrebne večine oziroma če tudi pri drugem glasovanju noben kandidat ne dobi potrebne večine, se ponovi kandidacijski postopek in postopek glasovanja na podlagi novega predloga kandidatur.
2. Volitve predsednika in podpredsednika sveta
96. člen
Kandidata za predsednika in podpredsednika predlaga Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Kandidata lahko predlagajo tudi najmanj trije svetniki.
Izvoljen je kandidat, za katerega je glasovalo najmanj dvetretjini na seji navzočih svetnikov.
3. Imenovanje članov delovnih teles
97. člen
Delovno telo sveta imenuje svet na podlagi liste kandidatov za predsednika in člane delovnega telesa.
Listo kandidatov določi komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.
Če kandidatna lista ni dobila potrebne večine glasov, se postopek imenovanja ponovi na podlagi nove liste kandidatov.
4. Imenovanje podžupana
98. člen
Na predlog župana imenuje svet podžupana.
Za podžupana je imenovan kandidat, za katerega je glasovala večina na seji navzočih svetnikov.
5. Imenovanje tajnika
99. člen
Na predlog župana imenuje svet tajnika občine.
Za tajnika je imenovan kandidat, za katerega je glasovala večina na seji navzočih svetnikov.
6. Postopek za razrešitev
100. člen
Svet razrešuje funkcionarje, ki jih voli oziroma imenuje po enakem postopku, kot je določen za izvolitev oziroma za imenovanje.
Postopek za razrešitev se začne na predlog predlagateljev, določenih s statutom občine in s tem poslovnikom. Če je komisija za mandatna vprašanja pristojna za predlaganje kandidatov za določene funkcije, je pristojna tudi za predlaganje za njihovo razrešitev.
Župan je pristojen predlagati svetu za razrešitev podžupana in tajnika občine.
Odločitev o razrešitvi se sprejme z enako večino, kot je določeno za njihovo izvolitev oziroma imenovanje.
7. Odstop svetnikov in funkcionarjev občine
101. člen
Svetniki in funkcionarji občine imajo pravico odstopiti. Pravico odstopiti imajo tudi člani delovnih teles in člani nadzornega odbora ter drugi voljeni oziroma imenovani, tudi če niso občinski funkcionarji.
Izjava o odstopu mora biti dana v pisni obliki in poslana predsedniku sveta. Predsednik sveta mora o odstopu obvestiti svet na prvi naslednji seji sveta.
Svetnikom, funkcionarjem in drugim voljenim oziroma imenovanim preneha mandat z dnem, ko je svet sprejel ugotovitveni sklep o odstopu.
Za tajnika občine lahko svet sklene, da je dolžan opravljati funkcijo do imenovanja novega tajnika, vendar ne dalj kot šest mesecev po dani odstopni izjavi.
Svetnika, ki je odstopil, nadomesti do konca mandatne dobe tisti kandidat, ki bi bil izvoljen, če ne bi bil izvoljen svetnik, ki mu je zaradi odstopa prenehal mandat, razen če je odstopil prej kot v šestih mesecih od potrditve mandata.
VIII. RAZMERJA MED SVETOM IN ŽUPANOM
102. člen
Župan in svet ter njegova delovna telesa sodelujejo pri uresničevanju in opravljanju nalog občine. Pri tem predvsem usklajujejo programe dela in njihovo izvrševanje, skrbijo za medsebojno obveščanje in poročanje o uresničevanju svojih nalog in nastali problematiki ter si prizadevajo za sporazumno razreševanje nastalih problemov.
103. člen
Župan predlaga svetu v sprejem proračun občine in zaključni račun proračuna ter odloke in druge akte iz občinske pristojnosti.
Kadar svet obravnava odloke in druge akte, ki jih predlaga župan, določi župan za vsako zadevo, ki je na dnevnem redu, poročevalca izmed delavcev občinske uprave, lahko pa tudi izmed strokovnjakov, ki so pri pripravi odlokov ali drugih aktov sodelovali.
104. člen
Svet je dolžan obveščati župana o vseh zadevah, ki jih obranava na svojih sejah, tudi če župan ni predlagatelj posamezne zadeve.
Župan ima pravico razpravljati na seji sveta o vseh vprašanjih, ki so na dnevnem redu, tudi če sam ni predlagatelj zadeve, in o njih izraziti svoje stališče ali mnenje.
105. člen
Župan skrbi za izvajanje odločitev občinskega sveta. Na vsaki seji sveta poroča župan ali po njegovem pooblastilu podžupan ali delavec občinske uprave, o izvrševanju sklepov sveta.
V poročilu o izvršitvi sklepov sveta je potrebno posebej obrazložiti tiste sklepe, ki niso izvršeni, in navesti razloge za neizvršitev sklepa.
Če sklepa sveta župan ne more izvršiti, mora svetu predlagati nov sklep, ki ga bo možno izvršiti.
106. člen
Župan skrbi za zakonitost dela sveta, zato je dolžan svet sproti opozarjati na posledice morebitnih nezakonitih odločitev.
Župan zagotavlja materialne in tehnične pogoje za delo sveta in delovnih teles.
107. člen
Župan skrbi za izvrševanje občinskega proračuna. Če župan ugotovi, da sredstva proračuna za posamezen namen ne bodo zadoščala za pokritje proračunskih izdatkov, mora o tem obvestiti svet in predlagati ustrezne ukrepe.
Če svet sklene, da je treba nalogo izvršiti, kot je bila načrtovana, in ugotovi, da je ni možno uresničiti s predvidenimi sredstvi, mora zagotoviti dodatna sredstva za izvršitev naloge.
IX. JAVNOST DELA
108. člen
Načela javnosti dela občinskih organov določa 14. člen statuta občine.
109. člen
Župan in predsednik sveta obveščata občane in sredstva javnega obveščanja o delu sveta, delovnih teles, župana in občinske uprave.
Svet lahko sklene, da se o seji izda uradno obvestilo za javnost oziroma za javna občila.
Občina lahko izdaja svoje glasilo, v katerem se objavljajo tudi sporočila in poročila o delu ter povzetki iz gradiv in odločitev sveta in drugih organov občine.
110. člen
Župan skrbi za obveščanje javnosti in sodelovanje s predstavniki javnih občil ter za zagotovitev pogojev za njihovo delo na sejah sveta.
Predstavnikom javnih občil je na voljo informativno in dokumentacijsko gradivo, predlogi aktov sveta, obvestila in poročila o delu sveta, zapisniki sej in druge informacije o delu občinskih organov.
111. člen
Občani imajo pravico vpogleda v zapisnike sej sveta in v dokumente in gradiva, ki so podlaga za delo in odločanje organov občine.
X. SPREMEMBE IN RAZLAGA POSLOVNIKA
112. člen
Za sprejem sprememb in dopolnitev poslovnika se uporabljajo določbe statuta in tega poslovnika, ki veljajo za sprejem splošnih aktov.
Spremembe in dopolnitve poslovnika sprejme svet z dvetretjinsko večino glasov navzočih svetnikov.
113. člen
Če pride do dvoma o vsebini posamezne določbe poslovnika, razlaga poslovnik med sejo predsednik sveta. Če se predsednik glede razlage ne more odločiti, prekine sejo in zahteva od statutarno pravne komisije, da pripravi razlago posamezne poslovniške določbe.
Izven seje sveta daje razlago poslovnika statutarno pravna komisija.
Vsak svetnik lahko zahteva, da o razlagi poslovnika, ki ga je dala statutarno pravna komisija, odloči svet.
XI. KONČNI DOLOČBI
114. člen
Z dnem, ko začne veljati ta poslovnik, preneha veljati začasni poslovnik Občinskega sveta občine Mislinja z dne 21. 12. 1994.
115. člen
Ta poslovnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 013 – 2/95
Mislinja, dne 22. junija 1995.
Predsednik
Občinskega sveta
občine Mislinja
Dominik Javornik l. r.
Prijavite se s svojim e-poštnim naslovom in prejmite kodo za 10 % popust.