Na podlagi 145. člena zakona o sistemih zvez (Uradni list SFRJ, št. 41/88, 80/89 in 29/90) v zvezi s 4. členom ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I) in na podlagi 99. člena zakona o upravi (Uradni list RS, št. 67/94) izdaja minister za promet in zveze
P R A V I L N I K
o omrežju ISDN
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Ta pravilnik določa lastnosti omrežja ISDN v Republiki Sloveniji in storitve, ki jih to omrežje omogoča, lastnosti terminalske opreme, ki se priključuje na to omrežje, zahteve za povezavo omrežja ISDN z drugimi omrežji, kakovostne parametre in ukrepe za zagotovitev te kakovosti, zahteve za zakupljene digitalne vode in določbe o gradnji in povezavi zasebnih omrežij ISDN z javnimi omrežji ISDN.
2. člen
Omrežje ISDN je digitalno omrežje za integrirane telekomunikacijske storitve, ki omogoča opravljanje nosilnih, daljinskih in dopolnilnih storitev.
Nosilna storitev je vrsta telekomunikacijske storitve, ki zagotavlja prenos signalov med omrežnimi priključnimi točkami.
Daljinska storitev je vrsta celovite telekomunikacijske storitve, vključno s funkcijami terminalske opreme, za sporazumevanje med uporabniki. Izvaja se v skladu s protokoli iz sporazumov, ki jih medsebojno sklepajo telekomunikacijske uprave.
Dopolnilna storitev je vsaka storitev, ki jo zagotavlja omrežje kot dopolnitev nosilnim in daljinskim storitvam.
II. VRSTE STORITEV JAVNEGA OMREŽJA ISDN
3. člen
Nosilne storitve javnega omrežja ISDN so:
– vodovni način, 64 kbit/s neomejeno, 8 kHz strukturirana nosilna storitev,
– vodovni način 64 kbit/s, 8 kHz strukturirana nosilna storitev, uporabna za prenos 3,1 kHz zvokovne informacije,
– paketna nosilna storitev, polstalni dostop do kanala B (X.31, primer B),
– paketna nosilna storitev, dostop do kanala D (X.31, primer B),
– vodovni način 64 kbit/s, 8 kHz strukturirana nosilna storitev za prenos govorne informacije.
4. člen
Daljinske storitve javnega omrežja ISDN so:
– telefonija 3,1 kHz,
– telefaks 4. skupine,
– telefonija 7 kHz,
– videoteks - alfageometrični način,
– videotelefonija.
5. člen
Dopolnilne storitve javnega omrežja ISDN z uveljavljenimi kraticami so:
– prikaz identitete kličočega (CLIP),
– omejitev identifikacije kličočega (CLIR),
– neposredno izbiranje (DDI),
– večštevilčni naročnik (MSN),
– prenosljivost terminala (TP),
– čakajoči klic (CW),
– dokončanje klicanja zasedenega uporabnika (CCBS),
– zaprta skupina uporabnikov (CUG),
– meduporabniška signalizacija (UUS),
– podnaslavljanje (SUB),
– konferenčna zveza treh (3PTY),
– obvestilo o ceni (AOC),
– prikaz identitete priključka v zvezi (COLP),
– omejitev identifikacije priključka v zvezi (COLR),
– identifikacija zlonamernega klica (MCID),
– konferenčna zveza, postopno vzpostavljanje (CONF),
– konferenčna zveza s pridruževanjem (MMC),
– brezplačna telefonska zveza (FPH),
– predaja zveze (ECT),
– preusmerjanje klica ob zasedenosti (CFB),
– preusmerjanje klica, ko ni odziva (CFNR),
– brezpogojno preusmerjanje klica (CFU),
– zavrnitev s preusmeritvijo (CD),
– zadržanje zveze (HOLD),
– zaračunavanje klicanemu (REV).
III. STANDARDI IN STORITVE JAVNEGA OMREŽJA ISDN
6. člen
Javno omrežje ISDN mora omogočati storitve iz tega poglavja, kot jih določajo standardi Evropskega inštituta za telekomunikacijske standarde (v nadaljevanju: standard ETS). Omogoča lahko tudi druge storitve, če so usklajene s standardi ETS.
1. Nosilne storitve
7. člen
(vodovni način, 64 kbit/s neomejeno, 8 kHz strukturirana nosilna storitev)
1.1 Vodovni način, 64 kbit/s neomejeno, 8 kHz strukturirana nosilna storitev, je v skladu s standardom ETS 300 108 nosilna storitev, ki omogoča neomejen prenos informacij med omrežnimi priključnimi točkami omrežja ISDN.
Uporabi se lahko za podporo raznim uporabam, kot so na primer prenos datotek, govor, 3,1 kHz zvokovna informacija, več informacijskih tokov, združenih pri uporabniku v kanal s hitrostjo 64 kbit/s, in pregleden dostop do javnega omrežja X.25, priporočilo ITU-T, I.462, primer a).
Uporabniška informacija se prenaša po kanalu B, signalizacija pa po kanalu D.
8. člen
(vodovni način 64 kbit/s, 8 kHz strukturirana nosilna storitev, uporabna za prenos 3,1 kHz zvokovne informacije)
1.2 Vodovni način 64 kbit/s, 8 kHz strukturirana nosilna storitev, uporabna za prenos 3,1 kHz zvokovne informacije, je v skladu s standardom ETS 300 110 nosilna storitev, ki omogoča prenos govora in 3,1 kHz zvokovne informacije, govora in podatkov po modemu in faksimilnih napravah skupine 1, 2 in 3. Digitalni signal na referenčni točki S/T je v skladu s priporočilom ITU-T, G.711, za kodiranje govora se uporablja A - zakon.
Zveze, predvidene za te storitve, morajo omogočati prenos informacij iz prejšnjega odstavka tako, da se na omrežju lahko uporabljajo razne tehnike za obdelavo govora pod pogojem, da so te ustrezno modificirane ali funkcijsko odstranjene pred prenosom negovorne informacije. Naprave za zmanjšanje odmeva, naprave za obdelavo govora in podobne naprave se krmilijo samo s pomočjo tonov za deaktiviranje v skladu s priporočilom ITU-T, V.25. Bitna celovitost prenosa ni zagotovljena. Omrežje lahko uporablja tudi analogni prenos.
9. člen
(paketna nosilna storitev, polstalni dostop do kanala B /X.31, primer B/)
1.3 Paketna nosilna storitev, polstalni dostop do kanala B (X.31, primer B), je v skladu s standardom ETS 300 048 nosilna storitev, ki omogoča povezavo s paketnim strežnikom, kot je določeno v standardu ETS 300 007 za kanal B. Polstalni kanali B vodijo skozi komutacijsko stopnjo centrale kot polstalne zveze. Na ta način sta uporabniška terminalska oprema in paketni strežnik povezana s pregledno fizično povezavo s hitrostjo 64 kbit/s. Uporabniki z osnovnim dostopom oziroma s primarnim dostopom lahko uporabljajo tudi kanal B za paketne podatke. Tak dostop je možen tako pri konfiguraciji ISDN, ki omogoča zveze ISDN od točke do več točk, kot je npr. pasivno vodilo, kot tudi pri konfiguraciji, ki omogoča zveze ISDN od točke do točke.
10. člen
(paketna nosilna storitev, dostop do kanala D /X.31, primer B/)
1.4 Paketna nosilna storitev, dostop do kanala D (X.31, primer B), je v skladu s standardom ETS 300 049 nosilna storitev z dostopom do kanala D v skladu z ETS 300 007. Podprti so tudi uporabniški razredi 8-10, kot je določeno v priporočilu ITU-T, X.1. Ti postopki potekajo samo med terminalsko opremo in paketnim strežnikom.
11. člen
(vodovni način 64 kbit/s, 8 kHz strukturirana nosilna storitev za prenos govorne informacije)
1.5 Vodovni način 64 kbit/s, 8 kHz strukturirana nosilna storitev za prenos govorne informacije, je v skladu s standardom ETS 300 109 nosilna storitev, ki omogoča prenos govora. Omrežje uporablja razne tehnike, primerne za obdelavo govora, kot so analogni prenos, izločanje odmeva in kodiranje govora z nizkobitno hitrostjo. Digitalni signal na referenčni točki S/T je v skladu s priporočilom ITU-T, G.711, za kodiranje govora se uporablja A - zakon. Bitna celovitost prenosa ni zagotovljena. Ta kategorija prenosne storitve ni namenjena podpori prenosa podatkov po modemu v govornem pasu.
2. Daljinske storitve
12. člen
(telefonija 3,1 kHz)
2.1 Telefonija 3,1 kHz je v skladu s standardom ETS 300 111 digitalna predstavitev zvokovne informacije, kot je prenos podatkov v govornem pasu, in govora v pasovni širini 3,1 kHz. Pravilo kodiranja je določeno po A - zakonu.
13. člen
(telefaks skupine 4 /G4/)
2.2 Telefaks skupine 4 (G4) je v skladu s standardom ETS 300 120 mednarodna storitev, ki omogoča naročnikom pisarniško dopisovanje v obliki dokumentov, ki vsebujejo faksimilno kodirano informacijo, avtomatično po omrežju ISDN.
14. člen
(telefonija 7 kHz)
2.4 Telefonija 7 kHz je v skladu s standardom ETS 300 263 daljinska storitev, ki omogoča komunikacijo z visoko stopnjo kakovosti govora ali zvoka s frekvencami med 50 Hz in 7 kHz. Storitev omogoča povezavo 7 kHz telefonskih terminalov z drugimi telefoni ISDN, videotelefoni in naročniki obstoječega telefonskega omrežja.
15. člen
(videoteks /alfageometrični način/)
2.5 Videoteks (alfageometrični način) v omrežju ISDN je v skladu s standardom ETS 300 262 razširitev obstoječe videoteksne storitve. Videoteks omogoča prenos besedila, grafike, slik v fotografski kakovosti in zvokovnih informacij iz osrednje zbirke podatkov do naročniškega terminala.
16. člen
(videotelefonija)
2.6 Videotelefonija je v skladu s standardom ETS 300 264 daljinska storitev, ki omogoča simetrično, avdiovizualno daljinsko storitev v realnem času, pri kateri se prenašajo govor in gibljive slike. Slikovna informacija zadostuje za ustrezno predstavitev premikanja oseb.
3. Dopolnilne storitve
17. člen
(prikaz identitete kličočega /CLIP/)
3.1 Prikaz identitete kličočega (CLIP) je v skladu s standardom ETS 300 089 dopolnilna storitev, ki ponudi klicanemu naročniku identifikacijo kličočega naročnika z njegovo številko ISDN in informacijo o podnaslovu, če obstaja.
18. člen
(omejevanje identifikacije kličočega /CLIR/)
3.2 Omejevanje identifikacije kličočega (CLIR) je v skladu s standardom ETS 300 090 dopolnilna storitev, ki ponudi kličočemu naročniku, da omeji prikaz svoje identitete s številko ISDN in podnaslovom.
19. člen
(neposredno izbiranje /DDI/)
3.3 Neposredno izbiranje (DDI) je v skladu s standardom ETS 300 062 dopolnilna storitev, ki omogoča uporabniku, da kliče naročnika zasebne centrale z integriranimi storitvami brez posredovanja telefonista.
20. člen
(večštevilčni naročnik /MSN/)
3.4 Večštevilčni naročnik (MSN) je v skladu s standardom ETS 300 050 dopolnilna storitev, ki zagotavlja možnost, da se enemu vodu ISDN dodeli več številk ISDN.
Storitev omogoča:
– izbiranje iz naročniškega priključka javnega omrežja neposredno na terminale, ki so povezani na osnovni dostop, ki je večštevilčni naročnik,
– da omrežje določi, katera številka ISDN je uporabljena v izvornem klicu.
21. člen
(prenosljivost terminala /TP/)
3.5 Prenosljivost terminala (TP) je v skladu s standardom ETS 300 053 dopolnilna storitev, ki omogoča uporabniku, da med dejavno fazo zveze preklopi terminal z ene na drugo vtičnico v enem osnovnem dostopu.
22. člen
(čakajoči klic /CW/)
3.6 Čakajoči klic (CW) je v skladu s standardom ETS 300 056 dopolnilna storitev, ki dovoli klicanemu uporabniku, da je v skladu z osnovnimi klicnimi postopki opozorjen na dohodni klic z opozorilom, da noben informacijski B-kanal ni prost. Uporabnik lahko potem sprejme, zavrne ali zanemari čakajoči klic v skladu z osnovnimi klicnimi postopki.
23. člen
(dokončanje klica zasedenega uporabnika /CCBS/)
3.7 Dokončanje klica zasedenega uporabnika (CCBS) je v skladu s standardom ETS 300 357 dopolnilna storitev, ki omogoča naročniku, ki kliče zasedenega naročnika, vzpostavitev zveze, ko se prejšnja zveza sprosti. Pri tem ni treba ponovno vzpostaviti zveze ali čakati na zvezi.
24. člen
(zaprta skupina uporabnikov /CUG/)
3.7 Zaprta skupina uporabnikov (CUG) je v skladu s standardom ETS 300 136 dopolnilna storitev, ki omogoča uporabnikom oblikovanje skupin, v katere in iz katerih je dostop omejen. Uporabnik je lahko član ene ali več zaprtih skupin uporabnikov. Člani določene zaprte skupine uporabnikov lahko komunicirajo med seboj, vendar pa načelno ne z naročniki zunaj skupine. Določeni člani zaprte skupine lahko imajo dopolnilne možnosti, ki jim omogočajo klicanje zunaj skupine, oziroma sprejem klicev, ki ne prihajajo iz skupine. Določeni člani zaprte skupine uporabnikov imajo lahko dopolnilne omejitve, ki jim preprečujejo klicanje drugih članov zaprte skupine ali prevzem klicev drugih članov zaprte skupine.
25. člen
(meduporabniška signalizacija /UUS/)
3.8 Meduporabniška signalizacija (UUS) v skladu s standardom ETS 300 284 dovoli uporabniku storitev ISDN, da pošilja ali sprejema omejeno število informacij po signalizacijskem kanalu skupaj s klicem.
26. člen
(podnaslavljanje /SUB/)
3.8 Podnaslavljanje (SUB)
Podnaslavljanje (SUB) v skladu s standardom ETS 300 059 dovoli klicanemu naročniku, da razširi svoje zmogljivosti naslavljanja čez meje, določene s številko ISDN.
27. člen
(konferenčna zveza treh /3PTY/)
3.9 Konferenčna zveza treh (3PTY) v skladu s standardom ETS 300 186 omogoča vzpostavitev pogovora med tremi uporabniki, med kličočim uporabnikom in dvema drugima uporabnikoma.
28. člen
(obvestilo o ceni /AOC-S, AOC-D, AOC-E/)
3.10 Obvestilo o ceni je dopolnilna storitev, ki omogoča uporabniku, plačniku pogovora, prikaz tarifne informacije:
– tarifna informacija ob vzpostavitvi zveze v skladu s standardom ETS 300 178 omogoča uporabniku sprejem informacij o tarifah ob vzpostavitvi klica in morebitnih spremembah tarifne stopnje med zvezo (AOC-S);
– tarifna informacija med klicem v skladu s standardom ETS 300 179 ponudi uporabniku informacijo o trenutni ceni zveze med njeno dejavno fazo (AOC-D);
– tarifna informacija ob koncu klica v skladu s standardom ETS 300 180 omogoča uporabniku informacijo o registrirani ceni zveze po njenem koncu (AOC-E).
29. člen
(prikaz identitete priključka v zvezi /COLP/)
3.11 Prikaz identitete priključka v zvezi (COLP) je v skladu s standardom ETS 300 094 dopolnilna storitev, ki omogoča kličočemu naročniku prikaz številke ISDN priključenega voda klicanega naročnika.
30. člen
(omejitev identifikacije priključka v zvezi /COLR/)
3.12 Omejitev identifikacije priključka v zvezi (COLR) je v skladu s standardom ETS 300 095 dopolnilna storitev, ki omogoča priključenemu uporabniku, da omeji prikaz številke ISDN priključenega voda klicanega naročnika.
31. člen
(identifikacija zlonamernega klica /MCID/)
3.13 Identifikacija zlonamernega klica (MCID) je v skladu s standardom ETS 300 128 dopolnilna storitev, ki omogoča klicanemu uporabniku, da zahteva identifikacijo kličočega in zapis te identifikacije.
32. člen
(konferenčna zveza, postopno vzpostavljanje /CONF/)
3.14 Konferenčna zveza, postopno vzpostavljanje (CONF), je dopolnilna storitev ISDN, ki v skladu s standardom ETS 300 183 dovoli uporabniku, da sočasno komunicira z več uporabniki, ki lahko komunicirajo tudi med seboj.
33. člen
(konferenčna zveza s pridruževanjem /MMC/)
3.15 Konferenčna zveza s pridruževanjem (MMC) omogoča uporabniku v skladu s standardom ETS 300 164 krmiljenje in sodelovanje v zvezi, kjer sočasno komunicira več uporabnikov.
34. člen
(brezplačna telefonska zveza /FPH/)
3.16 Naročniku se lahko v skladu s standardom ETS 300 208 dodeli posebna klicna številka brezplačnega telefona, tako da on poravna stroške za zveze, ki prihajajo na to številko, namesto kličočega.
35. člen
(predaja zveze /ECT/)
3.17 Predaja zveze (ECT) je v skladu s standardom ETS 300 367 dopolnilna storitev, ki omogoča uporabniku prenos vzpostavljene zveze tretjemu naročniku. Uporabnik storitve v prvotni zvezi je lahko kličoči ali klicani.
36. člen
(preusmeritev klica /CFB, CFNR, CFU/)
3.20 Preusmeritev klica dovoli uporabniku, da zahteva od omrežja, da pošilja vse dohodne klice ali le tiste, ki so vezani na določeno osnovno storitev in na uporabnikovo številko ISDN, na drugo številko:
– preusmeritev ob zasedenem naročniku (CFB) v skladu s standardom ETS 300 199 preusmeri le tiste klice, ki naletijo na zasedeni priključek;
– pri brezpogojni preusmeritvi (CFU) se v skladu s standardom ETS 300 200 preusmerijo vsi klici;
– preusmeritev ob klicu brez odgovora (CFNR) v skladu s standardom ETS 300 201 preusmeri klice, na katere se naročnik ne javi v določenem času.
Storitve iz prejšnjega odstavka ne vplivajo na uporabnikove izvorne klice.
37. člen
(zavrnitev s preusmeritvijo /CD/)
3.21 Zavrnitev s preusmeritvijo (CD) dovoli uporabniku v skladu s standardom ETS 300 202, da v realnem času zahteva od omrežja preusmeritev dohodnega klica, namenjenega uporabnikovi številki ISDN, na drugo številko.
Storitev ne vpliva na uporabnikovo izvorno storitev.
38. člen
(zadržanje zveze /HOLD/)
3.22 Zadržanje zveze (HOLD) v skladu s standardom ETS 300 139 dovoli uporabniku, da začasno prekine obstoječo zvezo in jo kasneje po želji ponovno vzpostavi. Medtem ko je zveza na čakanju, je kanal B lahko kot uporabniška možnost rezerviran za vzpostavljanje ali podiranje drugih zvez. Storitev vključuje možnost za ponovno vzpostavitev komunikacije med uporabnikom in udeležencem v zadržani zvezi po kanalu B.
39. člen
(zaračunavanje klicanemu /REV/)
3.23. Zaračunavanje klicanemu (REV) je dopolnilna storitev, ki dovoli zaračunavanje celotne zveze ali samo njenega dela klicanemu naročniku. Klicanemu naročniku so lahko zaračunani samo stroški porabljenih impulzov.
Obstajajo štiri vrste zaračunavanja klicanemu:
– zaračunavanje klicanemu na zahtevo kličočega pri vzpostavitvi zveze (REV-S),
– zaračunavanje klicanemu za preostanek zveze na zahtevo kličočega ali klicanega uporabnika med dejavno fazo zveze,
– zaračunavanje klicanemu za celotno zvezo na zahtevo klicanega med dejavno fazo zveze,
– brezpogojno zaračunavanje zveze (REV-U).
IV. OMREŽNA PRIKLJUČNA TOČKA
40. člen
Naročniki se na javno omrežje ISDN priključujejo v omrežni priključni točki za osnovni ali primarni dostop.
Osnovni dostop je priključitev na omrežno priključno točko ISDN, ki jo sestavljata dva B - kanala in en D - kanal. Bitna hitrost D - kanala za to vrsto dostopa je 16 kbit/s.
Primarni dostop je priključitev na omrežno priključno točko ISDN, ki jo sestavlja 30 B - kanalov in en D - kanal, in ustreza primarni hitrosti 2048 kbit/s. Bitna hitrost D - kanala za to vrsto dostopa je 64 kbit/s.
Omrežne priključne točke z osnovnim dostopom morajo ustrezati standardom ETS 300 012 za prvi nivo, ETS 300 125 za drugi nivo in ETS 300 102-1 za tretji nivo.
Omrežne priključne točke s primarnim dostopom morajo biti v skladu s standardom ETS 300 011 za prvi nivo, ETS 300 125 za drugi nivo in ETS 300 102-1 za tretji nivo.
V. POVEZAVE JAVNEGA OMREŽJA ISDN
41. člen
(povezave z drugimi omrežji ISDN)
Informacije in signali med različnimi omrežji ISDN se prenašajo na prvem nivoju v skladu s priporočilom ITU-T, G.703.
Za povezavo javnega omrežja ISDN z mednarodnim omrežjem ISDN in z drugimi omrežji ISDN se uporablja signalizacija ITU-T, številka 7, ki jo določajo:
– standard ETS 300 008 za podsistem za prenos sporočil (MTP),
– standard ETS 300 009 za krmilni podsistem signalne zveze (SCCP),
– standard ETS 300 121 za uporabniški podsistem integriranih storitev (ISUP),
– standard ETS 300 134 za aplikacijski podsistem za transakcije (TCAP).
Vmesnik se preverja v skladu s priporočili ITU-T od Q.780 do Q.786.
Poleg navedenih standardov mora javno omrežje ISDN v Sloveniji izpolnjevati zahteve, opredeljene v prilogi tega pravilnika.
42. člen
(povezave z drugimi omrežji)
Javno omrežje ISDN mora biti grajeno tako, da se povezuje z drugimi omrežji po ustreznih standardih ETS, če ni drugače predpisano.
Javno omrežje ISDN in komutirano javno telefonsko omrežje (PSTN) morata biti povezani tako, da so v komutiranem javnem telefonskem omrežju izpolnjeni tehnični pogoji za analogne in digitalne telefonske centrale (PTT Vestnik, št. 14/91), ki se uporabljajo na podlagi pravilnika o uporabi predpisov s področja telekomunikacij (Uradni list RS, št. 66/94), in da omrežje ISDN ponudi najmanj nabor storitev, ki jih za posamezen primer omogoča javno komutirano telefonsko omrežje.
Omrežje ISDN mora biti povezano s paketno komutiranim javnim podatkovnim omrežjem oziroma paketnim strežnikom za nosilne storitve s paketnim načinom, kot je opredeljeno v 9. in 10. členu standarda ETS 300 099.
Omrežje ISDN mora biti povezano z vodovno komutiranim javnim podatkovnim omrežjem po priporočilu ITU-T, X.321.
VI. OŠTEVILČENJE
43. člen
Telefonski priključki ISDN so oštevilčeni na osnovi mednarodnega priporočila ITU-T, E.164, kar je nadaljevanje obstoječega oštevilčenja telefonskega omrežja, ki je izvedeno skladno s priporočilom ITU-T, I.330.
Načrt oštevilčenja za povezavo omrežja ISDN z drugimi omrežji, kot so javno komutirano telefonsko omrežje (PSTN), paketno komutirano javno podatkovno omrežje (PSPDN), vodovno komutirano javno podatkovno omrežje (CSPDN) in teleks, je narejen po priporočilu ITU-T, E.166.
Oštevilčenje naročniške centrale s storitvami ISDN za neposredno izbiranje je lahko del javnega oštevilčenja. Glavni priključek naročniške centrale je v tem primeru upravičen do določenega števila številk javnega oštevilčenja, odvisno od prometnih parametrov vključenih terminalov in načrta oštevilčenja.
Postopki za določitev posameznih številk morajo biti javni, nepristranski in pravočasni.
VII. UPRAVLJANJE IN VZDRŽEVANJE
44. člen
Upravljanje in vzdrževanje javnega omrežja ISDN in storitev mora izvajalec za nemoteno in varno delovanje omrežja organizirati tako, da so izpolnjeni predpisani in deklarirani postopki, merila in vrednosti, ki se nanašajo na tehnične karakteristike, kakovost, pogoje dobave in uporabe, tarifiranje in druge dejavnosti, pomembne za uporabnike.
Deklarirane postopke, merila in vrednosti je izvajalec storitev ISDN dolžan objaviti in morajo vsebovati najmanj:
– pogoje uporabe in priključitve,
– pogodbene pogoje in roke,
– dodatne tehnične karakteristike,
– informacije o postopkih naročanja,
– tipičen čas dobave, ki je čas od uporabnikovega naročila do izpolnitve 80% vseh naročil; tipičen čas se določa na podlagi dejanskega časa izpolnitve naročil,
– ciljne vrednosti za kakovost storitev iz tega pravilnika, če njihove vrednosti v tem pravilniku niso podane,
– tipičen čas popravila je čas od trenutka, ko je bilo uporabnikovo sporočilo o napaki poslano ustrezni enoti ponudnika ISDN, do trenutka, ko je bilo odpravljenih 80% napak iste vrste storitev; tipičen čas popravila je lahko različen za različno kakovost storitev,
– vrste morebitnih povračil.
45. člen
Izvajalci storitev ISDN morajo za poslovanje z naročniki uvajati predvsem postopke, ki zagotavljajo:
– enoten postopek naročanja, ki zajema tudi dajanje vseh potrebnih informacij naročnikom, čeprav sodeluje pri izvajanju storitve več izvajalcev,
– postopek naročanja in plačevanja na enem mestu, če to zahteva uporabnik, čeprav sodeluje pri izvajanju storitve več izvajalcev,
– en račun za vse storitve ISDN ali na zahtevo uporabnika drug enako učinkovit način za uporabnika.
46. člen
Ponudniki storitev ISDN morajo z avtomatskimi oziroma drugimi metodami, kot so analize, preskušanja, meritve in podobno, zagotoviti nadzor nad stanjem in kakovostjo omrežja ISDN in storitev v skladu z ustreznimi standardi ETS in organizirati učinkovito posredovanje ob napakah oziroma nepravilnostih pri delovanju javnega omrežja ISDN.
Zagotovljen mora biti postopek prijave napak, motenj in pritožb na enem mestu, če to zahteva uporabnik, tudi če za vzdrževanje omrežja skrbi več kot en izvajalec. Izvajalec storitev ISDN mora organizirati in usklajevati popravilo napak med različnimi ponudniki ter določiti odgovorne osebe za ukrepanje in analiziranje napak ter 5 let hraniti podatke o prijavljenih napakah.
Analizo napak in podatke o vzdrževanju in kakovosti javnega omrežja ISDN je treba občasno oziroma na zahtevo dostavljati Ministrstvu, pristojnemu za zveze, in mu omogočiti dostop do teh in drugih podatkov, ki obravnavajo kakovostne parametre in enakopravno obravnavanje uporabnikov.
VIII. KAKOVOST
47. člen
Omrežje ISDN mora delovati v skladu z mednarodnimi priporočili ITU-T in standardi ETS ter dosegati deklarirane in v tem poglavju določene vrednosti. Če v tem poglavju definirani parametri niso predpisani, jih mora določiti izvajalec storitev ISDN.
48. člen
(splošni parametri)
Tipičen čas popravila napak, ki prizadevajo posameznega naročnika, je 30 ur, 99% napak pa mora biti odpravljenih v 144 urah. Ob večji poškodbi naprav oziroma omrežja, na primer ob elementarnih nesrečah, je čas popravila lahko daljši od tipičnega časa, izvajalec storitev ISDN pa mora najkasneje v 24 urah po nastanku take poškodbe obvestiti ministrstvo, pristojno za zveze, ki po potrebi določi najdaljši čas za odstranitev poškodbe.
Pravilnost zaračunavanja je opredeljena kot verjetnost, da bo naročnik dobil pravilno obračunano storitev glede na vrsto, razdaljo, obdobje in čas trajanja telekomunikacijske storitve. Verjetnost napak pri zaračunavanju storitev na ravni central sme biti v skladu s priporočilom ITU-T, E.543 največ 10-4, (P < 10-4).
49. člen
(nosilne storitve)
Razpoložljivost dostopa je v skladu s priporočilom ITU-T, E.845 razmerje povprečnega števila ur v nekem obdobju, ko so bile storitve določene vrste razpoložljive za uporabnika, in števila vseh ur v tem obdobju.
Srednji čas med prekinitvama (MTBI) je v skladu s priporočilom ITU-T, E.855 podan kot povprečni čas med koncem ene prekinitve in začetkom druge. Prekinitev je opredeljena kot začasna nezmožnost uporabe storitve, ki traja dlje, kot je določeno, dane karakteristike delovanja pa so spremenjene najmanj v enem parametru, ki je bistven za storitev.
Binarno napakovno razmerje (BER) je v skladu s priporočilom ITU-T, G.821 podano kot razmerje števila bitnih napak in celotnega števila oddanih bitov v določenem časovnem obdobju. Najvišje vrednosti binarnega napakovnega razmerja ne smejo biti večje, kot so določene v tabeli 1/G.821.
50. člen
(vodovno komutirane nosilne storitve)
Zakasnitev vzpostavljanja zveze v slovenskem omrežju ne sme v skladu s priporočilom ITU-T, I.352 presegati 5245 ms, zakasnitev vzpostavljanja zveze slovenskega dela mednarodne zveze pa ne sme biti večja od 3940 ms.
Tranzitna zakasnitev omrežja je v skladu s priporočilom Evropske unije 92/383/EC opredeljena kot čas, ki preteče med začetno ponudbo enote uporabnikovih podatkov z oddajno terminalsko opremo omrežju ISDN in končno izročitvijo te enote sprejemni terminalski opremi. Enota uporabniških podatkov je lahko bit, zlog, paket ali podobna enota.
Razmerje neuspešnih klicev je v skladu s priporočilom ITU-T, E.426 podano kot razmerje med številom neuspešnih klicev in celotnim številom klicev v določenem časovnem obdobju ter sme znašati največ 45%.
51. člen
(paketni način nosilnih storitev)
Razpoložljivost je razmerje med skupnim časom, v katerem je storitev še zadovoljiva ali bi lahko bila še zadovoljiva, in celotnim časom opazovanega obdobja. Posamezni parametri razpoložljivosti morajo biti v skladu s priporočilom ITU-T, X.137.
Zagotovljivost je merilo delovanja, ki pokaže stopnjo verjetnosti, s katero neka funkcija deluje, ne glede na hitrost in točnost, v danem časovnem obdobju. Posamezni parametri zagotovljivosti morajo biti v skladu s priporočilom ITU-T, X.136.
Hitrost storitve je v skladu s priporočilom ITU-T, X.135. pri paketnem načinu nosilnih storitev podana s časovnimi parametri in vrednostmi teh parametrov.
Merilne metode morajo temeljiti na priporočilih CEPT-a T/CAC 2, T/CAC 3 in T/CAC 4.
IX. TERMINALSKA OPREMA
52. člen
Metode preskušanja in pogoje, ki jih mora izpolnjevati terminalska oprema, ki se priključuje na javno omrežje ISDN, določajo naslednji dokumenti Evropskega inštituta za telekomunikacijske standarde:
– TBR 03 za terminalsko opremo, ki se priključuje na osnovnem dostopu,
– TBR 04 za terminalsko opremo, ki se priključuje na primarnem dostopu,
– TBR 08 za terminalsko opremo govorne telefonije.
X. ZAKUPLJENI VODI
53. člen
Izvajalci storitev ISDN morajo omogočiti medsebojno povezovanje omrežij in naprav tudi z zakupljenimi vodi. Dajanje vodov v zakup je funkcija omrežja, s katero zagotavlja med svojimi priključnimi točkami opredeljene prenosne lastnosti, ki ne vključujejo komutacijskih funkcij, ki jih upravlja naročnik. Zakup vodov je lahko stalna povezava med dvema uporabnikoma ali polstalna povezava.
Izvajalci storitev ISDN morajo ponuditi naslednje vrste zakupljenih vodov:
– digitalne vode s hitrostjo prenosa 64 kbit/s, s karakteristikami po standardih ETS 300 288 in ETS 300 290,
– digitalne vode, neomejene, s hitrostjo prenosa 2048 kbit/s, s karakteristikami po standardih ETS 300 246 in ETS 300 248,
– digitalne vode, strukturirane, s hitrostjo prenosa 2048 kbit/s, s karakteristikami po priporočilih ITU-T, G.703 in ITU-T, G.704, standardih ETS 300 246, ETS 300 248 in cikličnim preverjanjem redundance po priporočilu ITU-T, G.706.
Terminalska oprema, ki se priključuje na zakupljene vode iz prvega odstavka tega člena, mora ustrezati ETSI dokumentom TBR 14 za digitalne vode s hitrostjo prenosa 64 kbit/s, TBR 12 za digitalne vode, neomejene, s hitrostjo prenosa 2048 kbit/s ter TBR 13 za digitalne vode, strukturirane, s hitrostjo prenosa 2048 kbit/s.
XI. ZASEBNA OMREŽJA ISDN
54. člen
Zasebno omrežje ISDN je digitalno omrežje za posredovanje integriranih telekomunikacijskih storitev, ki ga uporabljajo organizacije ali posamezniki za svoje potrebe. Posamezni deli tega omrežja, kot so naročniške centrale ISDN, so povezani z javnim omrežjem ISDN oziroma z zakupljenimi vodi med seboj. Zasebno omrežje ISDN se praviloma gradi po standardih ETS.
55. člen
Javno omrežje ISDN omogoča zasebnim omrežjem ISDN:
– polstalne zveze (vodovni način) skozi omrežje ISDN, za katere so signalizacijska povezava, priključitve in krmiljenja določeni v 7. členu tega pravilnika,
– komutirane zveze (vodovni način) skozi omrežje ISDN, za katere so signalizacijska povezava, priključitve in krmiljenja določeni v 7. in 40. členu tega pravilnika,
– uporabo ISDN meduporabniške signalizacije 3 UUS 3 (vodovni način), za katere so signalizacijska povezava, priključitve in krmiljenja določeni v 25. in 40. členu tega pravilnika,
– paketne polstalne nosilne storitve (PMBS) X.31, primer B, za katere so signalizacijska povezava priključitve in krmiljenja določeni v 9. in 40. členu tega pravilnika,
– paketne komutirane nosilne storitve (PMBS) X.31, primer B, za katere so signalizacijska povezava priključitve in krmiljenja določeni v 10. in 40. členu tega pravilnika.
Značilnosti teh povezav za priključitev in krmiljenje določajo zmogljivosti storitev, komutacije in signalizacije v točki dostopa v javno omrežje za vzpostavitev in krmiljenje signalizacijske in informacijske povezave z javnim omrežjem ISDN.
XII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
56. člen
Priloga o uporabniških podsistemih integriranih storitev omrežja ISDN, ki je sestavni del tega pravilnika, določa posebne zahteve, ki poleg splošnih veljajo v slovenskem omrežju ISDN.
57. člen
Javno omrežje ISDN mora omogočati uporabnikom storitve iz tega pravilnika:
a) ob začetku delovanja omrežja oziroma najkasneje do 1995-12-31 morajo biti na voljo tele storitve:
– vodovni način, 64 kbit/s neomejeno, 8 kHz strukturirana nosilna storitev,
– vodovni način 64 kbit/s, 8 kHz strukturirana nosilna storitev, uporabna za prenos 3,1 kHz zvokovne informacije,
– paketna nosilna storitev, polstalni dostop do kanala B (X.31, primer B),
– paketna nosilna storitev, dostop do kanala D (X.31, primer B),
– vodovni način 64 kbit/s neomejeno, 8 kHz strukturirana nosilna storitev za prenos govorne informacije,
– telefonija 3,1 kHz,
– prikaz identitete kličočega (CLIP),
– omejitev identifikacije kličočega (CLIR),
– neposredno izbiranje (DDI),
– večštevilčni naročnik (MSN),
– prenosljivost terminala (TP),
– čakajoči klic (CW),
– zaprta skupina uporabnikov (CUG),
– meduporabniška signalizacija (UUS),
– podnaslavljanje (SUB),
– obvestilo o ceni (AOC),
– prikaz identitete priključka v zvezi (COLP),
– omejitev identifikacije priključka v zvezi (COLR),
– identifikacija zlonamernega klica (MCID),
– preusmerjanje klica (CFB, CFNR, CFU),
– zadržanje zveze (HOLD).
b) najkasneje do 1997-12-31 pa morajo biti na voljo še te storitve:
– dokončanje klicanja zasedenega uporabnika (CCBS),
– konferenčna zveza treh (3PTY),
– konferenčne storitve (CONF, MMC),
– brezplačna telefonska zveza (FPH),
– predaja zveze (ECT),
– zavrnitev s preusmeritvijo (CD).
58. člen
Izvajalec storitev ISDN mora ponuditi storitev zaračunavanja klicanemu v skladu z določili iz 39. člena tega pravilnika najkasneje dve leti po objavi ustreznega standarda ETS.
59. člen
V prehodnem obdobju do izdaje dokumentov TBR 3 in TBR 4 iz 52. člena tega pravilnika veljajo za terminalsko opremo, ki se priključuje na osnovni in primarni dostop, začasne tehnične zahteve, ki jih je sprejela Evropska unija z odločitvama 94/797/EC in 94/796/EC.
60. člen
Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 346-19/95
Ljubljana, dne 25. avgusta 1995.
Igor Umek l. r.
Minister
za promet in zveze
PRILOGA
o uporabniških podsistemih integriranih storitev
omrežja ISDN
1. Uvod
Določila te priloge za uporabniški podsistem integriranih
storitev (ISUP) so v skladu s priporočilom ITU-T, Q.767 in
standardom ETS 300 121, ki je osnovan na priporočilih ITU-T od
Q.761 do Q.764 iz Modre knjige.
2. Sporočilo z obračunsko informacijo (CRG)
Sporočilo z obračunsko informacijo (CRG) je sporočilo, poslano v
povratni smeri za obračunavanje zveze, kadar predhodna centrala
nima dovolj podatkov za zaračunavanje zveze. Sporočilo CRG
prenaša številčne impulze, generirane v PSTN, med zvezo po
odzivnem sporočilu (ANM), ali obračunski pas, če je poslano pred
sporočilom popolnega naslova (ACM). Sporočilo CRG se generira v
centrali, ki določa območno številko (obračunsko točko) za klic.
2.1 Format in kodiranje CRG sporočila
_________________________________________________________________
Parameter Tip Dolžina Kodiranje
_________________________________________________________________
Tip sporočila: CRG F 1 00110001
Številka obračunskega pasu O 3 11111111
Število tarifnih impulzov O 3 11111110
Konec neobveznega parametra O 1 00000000
_________________________________________________________________
2.2 Parameter o številki obračunskega pasu
Parameter o številki obračunskega pasu je informacija, ki določa
območno številko (tarifno območje), uporabljeno za obračun zveze.
2.2.1 Format in kodiranje parametra o številki obračunskega
pasu
_________________________________________________________________
8 7 6 5 4 3 2 1
_________________________________________________________________
Številka obračunskega pasu
_________________________________________________________________
Polje parametra za številko obračunskega pasu
V polju parametra za številko obračunskega pasu so uporabljene te
kode:
0 Ni zaračunavanja (brez obračunavanja)
1 do 255 Številka obračunskega pasu
(= številka območja).
2.3 Število tarifnih impulzov
Število tarifnih impulzov v povratni smeri je poslana
informacija, ki določa število tarifnih impulzov, sprejetih iz
PSTN.
2.3.1 Format in kodiranje števila impulzov
_________________________________________________________________
8 7 6 5 4 3 2 1
_________________________________________________________________
Številka tarifnih impulzov
_________________________________________________________________
Polje parametra za število tarifnih impulzov
V polju parametra za število tarifnih impulzov so uporabljene
naslednje kode:
Vrednost:
0 Se ne uporablja
1 Ena obračunska enota
2 do 255 Se ne uporablja
3. Sporočilo o vstopu v zvezo (TOF)
Sporočilo TOF se pošlje naprej na operaterjevo zahtevo za vstop v
obstoječo zvezo. Enako sporočilo se pošlje na operaterjevo
zahtevo za izstop iz zveze, če je bilo predhodno poslano
sporočilo za vstop v obstoječo zvezo.
3.1 Format in kodiranje TOF sporočila
_________________________________________________________________
Parameter Tip Dolžina Kodiranje
_________________________________________________________________
Tip sporočila: TOF F 1 11111111
Konec neobveznega parametra O 1 00000000
_________________________________________________________________
4. Zahteva za informacijo (INR)
Zahteva za informacijo (INR) se uporablja v skladu z definicijo v
priporočilih ITU-T od Q.761 do Q.764.
5. Informacijski ciklus (INF)
Informacijski ciklus (INF) se uporablja v skladu z definicijo v
priporočilih ITU-T od Q.761 do Q.764.
6. Indikator nazajšnjega klica
V polju parametra indikator nazajšnjega klica se uporablja bit L
po definiciji v priporočilu ITU-T, Q.763, poglavje 3.4:
bit L Indikator zadržanja
0 Zveza se ne zadrži
1 Zveza se zadrži
7. Kategorije kličočega
Za združljivost z obstoječim omrežjem (TUP, CAS) in za pregleden
prenos kategorij se opredelijo dodatne kategorije kličočega.
7.1 Vrednosti parametrov kategorije kličočega
V polju parametra kličočega so kode opredeljene v skladu s
priporočilom ITU-T, Q.767, poglavje C.3.9:
_________________________________________________________________
ISUP Kategorije Omrežje uporabe:
Koda Ime slovensko mednarodno
9 izvajalec storitev X -
224 AMA takojšnji izhod X -
225 prednostni naročnik s
zasebnim števcem (16 kHz) X -
226 navadni naročnik s zasebnim
števcem (16 kHz) X -
227 - 255 proste kode - -
_________________________________________________________________
Legenda: - = ni uporabljeno X = uporabljeno
7.2 Preslikava kategorije kličočega v mednarodne
kategorije v mednarodni centrali
_________________________________________________________________
ISUP Kategorije = = > Mednarodna kategorija ISUP
_________________________________________________________________
Koda Ime Koda Ime
_________________________________________________________________
9 izvajalec storitev 10 navadni kličoči naročnik
224 AMA takojšnji izhod 10 navadni kličoči naročnik
225 prednostni naročnik s 11 kličoči naročnik
zasebnim števcem s prednostjo
226 navadni naročnik 10 navadni kličoči naročnik
s zasebnim števcem
_________________________________________________________________
