Na podlagi prvega odstavka 18. člena zakona o pomilostitvi (Uradni list RS, št. 45/95) ministrica za pravosodje izdaja

Sodišča in vsi organi, ki sodelujejo v pomilostitvenem postopku, morajo postopati posebno hitro in si prizadevati, da čimbolj skrajšajo postopek.

Ko sodišče, ki je izreklo sodbo na prvi stopnji, prejme prošnjo za pomilostitev, mora najprej preveriti, ali so izpolnjeni pogoji iz 6. in 8. člena zakona o pomilostitvi (v nadaljnjem besedilu: zakon) oziroma ali je potrebno prošnjo za pomilostitev zavreči po prvem odstavku 9. člena zakona. Sklep, s katerim prošnjo za pomilostitev zavrže, pošlje sodišče tudi ministrstvu, pristojnemu za pravosodje, če je bila prošnja za pomilostitev sodišču posredovana preko ministrstva za pravosodje. Enako ravna sodišče, ki je pristojno po 4. točki tega navodila.

Če sodišče ugotovi, da so izpolnjeni vsi pogoji za pomilostitveni postopek, določeni v zakonu, zbere podatke, ki so potrebni za odločitev o pomilostitvi, in sicer:
– od zavoda za prestajanje kazni zapora (v nadaljnjem besedilu: zavod) poročilo o obsojenčevem obnašanju na prestajanju kazni – za obsojenca, ki prestaja oziroma je prestajal kazen zapora;
– od policijske postaje, na območju katere ima obsojenec stalno prebivališče, podatke o obsojenčevem obnašanju, s katerimi razpolaga ali jih je ugotovila pri svojem rednem delu – za obsojenca, ki je na prostosti ali na pogojnem odpustu, ali če se prošnja za pomilostitev nanaša na izbris obsodbe iz kazenske evidence;
– od pristojne vojaške enote podatke o obsojenčevem obnašanju – za obsojeno vojaško osebo, ki z obsodbo ni izgubila lastnosti vojaške osebe;
– od pristojnega centra za socialno delo podatke o obsojenčevem obnašanju – za obsojenca, ki je na pogojnem odpustu.
Če je prosilec v prošnji za pomilostitev navedel kakšne okoliščine (socialne, osebne ali družinske), ki utegnejo biti pomembne pri odločanju o pomilostitvi, sodišče zahteva poročilo od pristojnih državnih organov, organizacij ali skupnosti, da ugotovi resničnost navedb.

Če je sodišče izreklo enotno kazen na podlagi prvega odstavka 47. člena kazenskega zakonika Republike Slovenije, je pristojno za pomilostitveni postopek tisto sodišče, ki je sodilo v zadevi, v kateri je bila izrečena najstrožja vrsta kazni; pri kazni iste vrste, tisto sodišče, ki je izreklo najvišjo kazen; če so kazni enake, pa tisto sodišče, ki je zadnje izreklo kazen.
Če je bila obsojencu izrečena enotna kazen po 407. členu zakona o kazenskem postopku, je pristojno za pomilostitveni postopek tisto sodišče, ki je izreklo enotno kazen.

Ko prejme zavod prošnjo za pomilostitev ali zahtevo sodišča za poročilo o obnašanju obsojenca na prestajanju kazni, sestavi poročilo, v katerem navede:
– obsojenčeve osebne podatke;
– podatke o sodbi sodišča, s katero je izreklo kazen, opravilno številko in datum sodbe ter izrečeno kazen;
– podatke o izvrševanju kazni (od kdaj obsojenec prestaja kazen in kdaj jo bo prestal, morebitne prekinitve prestajanja kazni);
– ali je bila izrečena kazen omiljena ali spremenjena v drugo (če je bila, na podlagi katere odločbe);
– podatke o obsojenčevem prizadevanju pri delu in izobraževanju;
– podatke o obsojenčevem obnašanju;
– podatke o obsojenčevem zdravju;
– opažanja delavcev zavoda o obsojenčevih osebnih lastnostih in mnenje o tem, koliko so vplivali nanj prevzgojni ukrepi.
Prošnjo za pomilostitev in poročilo pošlje zavod brez odlašanja sodišču, ki je obsojencu izreklo sodbo na prvi stopnji, oziroma sodišču iz 4. točke tega navodila.

Ko sodišče zbere vse potrebne podatke, navedene v 3. točki tega navodila, pošlje pomilostitveni spis skupaj s kazenskim spisom pristojnemu državnemu tožilcu, da poda pismeno mnenje o upravičenosti pomilostitve.

Na podlagi zbranih poročil in podatkov sprejme sodišče mnenje o tem, ali naj se prošnji za pomilostitev ugodi ali pa naj se prošnja zavrne.

Na podlagi podatkov iz kazenskega spisa in zbranih poročil, sestavi sodišče poročilo, ki obsega:
– obsojenčeve osebne podatke;
– podatke o izrečeni kazni in morebitnem znižanju oziroma spremembi kazni v milejšo (z izredno omilitvijo ali pomilostitvijo);
– podatke o izvrševanju kazni (kje jo prestaja, kdaj jo je začel prestajati in kdaj jo bo prestal; če obsojenec še ni začel prestajati kazni, ali je bil poklican na prestajanje kazni oziroma ali mu je bila odložena izvršitev kazni, zakaj in do kdaj; ali je obsojenec na pogojnem odpustu in od kdaj);
– obrazloženo mnenje sodišča in pristojnega državnega tožilca o zaprošeni pomilostitvi.
Če je prošnjo za pomilostitev vložilo več oseb, ki so bile obsojene z isto sodbo, sestavi sodišče eno samo poročilo. V njem navede podatke iz prejšnjega odstavka za vsakega obsojenca posebej in da mnenje o vsaki posamezni prošnji za pomilostitev.

Sodišče pošlje ministrstvu, pristojnemu za pravosodje:
– poročilo iz 8. točke tega navodila;
– prošnjo za pomilostitev in vse priloge, ki jih je priložil obsojenec oziroma druge upravičene osebe;
– overjen prepis sodbe (sodišča prve stopnje in pritožbenih sodišč);
– overjen prepis sodbe, s katero je bila obsojencu izrečena enotna kazen (407. člen zakona o kazenskem postopku);
– overjen prepis sklepa o izredni omilitvi kazni;
– poročilo zavoda;
– poročilo policijske postaje ter poročila in podatke, ki si jih je sodišče priskrbelo od državnih organov, organizacij in skupnosti;
– mnenje pristojnega državnega tožilca o zaprošeni pomilostitvi;
– zapisnik o posvetovanju in glasovanju v sodnem senatu glede mnenja o zaprošeni pomilostitvi – v zaprtem ovitku.

V primeru pomilostitve po uradni dolžnosti pošljejo sodišča, državna tožilstva in zavodi na zahtevo ministrstva, pristojnega za pravosodje, svoje predloge za pomilostitev določenih oseb. Predlogom priložijo ustrezne kazenske spise oziroma osebne liste obsojencev.

Ko ministrstvo, pristojno za pravosodje, prejme odločbo predsednika republike o rešitvi prošnje za pomilostitev, pošlje sodišču odločbo oziroma sporočilo o vsebini odločbe skupaj s spisi, ki so bili priloženi.

Sodišče brez odlašanja pismeno sporoči vsebino odločbe obsojencu, tistemu, ki je zanj vložil prošnjo za pomilostitev, in pristojnemu državnemu tožilcu.

Z dnem, ko začne veljati to navodilo, preneha veljati navodilo o delu sodišč v zvezi s pomilostitvenim postopkom (Uradni list SRS, št. 14/78).
To navodilo začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.