Na podlagi 4. točke 25. člena, 29. člena in drugega odstavka 20. člena zakona o Banki Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I) in sklepa o izdajanju blagajniških zapisov Banke Slovenije (Uradni list RS, št. 28/91, 3/92 in 38/92) izdaja guverner Banke Slovenije dne 4. 9. 1995

Banka Slovenije izdaja 15. 9. 1995 in daje dne 18. 9. 1995 v prodajo šesto emisijo lastnega dvodelnega prenosljivega blagajniškega zapisa (v nadaljevanju: blagajniški zapis), ki se vpisuje v tolarjih, lahko se izdaja v več serijah, do skupnega zneska 8 milijard tolarjev.
Prva serija šeste emisije se vpisuje z rokom dospelosti 20. 3. 1996.

Skladno z denarnimi gibanji lahko Banka Slovenije ustavi nadaljnje vpisovanje blagajnišega zapisa po tem sklepu, tudi če znesek iz 1. točke ni v celoti vpisan.

Blagajniški zapis je izdan v dveh apoenih, za 170.000 tolarjev (v nadaljevanju: mali apoen) in 1.700.000 tolarjev (v nadaljevanju: veliki apoen). Blagajniški zapis je sestavljen iz dveh, s perforacijo ločljivih in vrednostno enakih delov po 85.000 tolarjev oziroma 850.000 tolarjev. Polovica blagajniškega zapisa se ob dospelosti izplača v tolarjih, druga polovica pa v tujem denarju (v DEM). Oba dela blagajniškega zapisa se glasita na prinosnika. Na sekundarnem trgu se lahko trguje z blagajniškim zapisom kot celoto, lahko pa tudi s posameznim delom.

Nominalna vrednost na delu blagajniškega zapisa, ki se izplača v tolarjih, pomeni obveznost Banke Slovenije ob dospelosti blagajniškega zapisa, pri čemer so vštete realne obresti za čas od izdaje do dospelosti, ni pa upoštevana revalorizacija. Nominalna vrednost na delu blagajniškega zapisa, ki se izplača v tujem denarju (v DEM), pomeni obveznost Banke Slovenije ob dospelosti blagajniškega zapisa preračunano v tolarje, pri čemer so vštete obresti za čas od izdaje do dospelosti in upoštevan obračunski tečaj.

Blagajniški zapis vsebuje: navedbo, da je prenosljiv blagajniški zapis, ki se glasi na prinosnika, oznako emisije in serijsko številko, ime izdajatelja, datum izdaje, datum dospelosti, nominalno vrednost apoena, način vplačila, obrestno mero, način izplačila, prostor za vpis datuma vplačila in vrednosti na dan vplačila in faksimile podpisa guvernerja Banke Slovenije.

Blagajniški zapis lahko vpisuje banka v svojem imenu in za svoj račun. Druga domača pravna in fizična oseba lahko vpisuje blagajniški zapis iz tega sklepa prek banke, ki jo za to poslovanje pooblasti Banka Slovenije.

Blagajniški zapis se v celoti vplača v tolarjih z diskontom za realne obresti, v skupnem tolarskem znesku, izračunanem na dan vplačila. Pri določitvi skupne cene za vplačilo in cene za posamezni del, oziroma njihove tekoče vrednosti se upošteva: diskontni faktor za čas od dneva vpisa do dneva dospelosti, revalorizacijske obresti od dneva izdaje do dneva vpisa in korekcijski faktor, ki odraža razmerje med veljavnim srednjim tečajem Banke Slovenije za DEM na dan vpisa in upoštevanim obračunskim tečajem.

Obrestna mera za del blagajniškega zapisa, ki se izplača v tujem denarju znaša 3,75 % letno. Tolarski del blagajniškega zapisa se tekoče revalorizira po stopnji, ki je enaka temeljni obrestni meri, obrestna mera realnih obresti pa znaša 5 % letno. Obresti se obračunavajo na konformni način.

Banka, ki vpisuje blagajniški zapis v svojem imenu in za svoj račun, vplača tolarski znesek Banki Slovenije na dan vpisa. Če banka vpisuje blagajniški zapis za račun druge pravne ali fizične osebe, vplača tolarski znesek naslednji dan po vpisu.
Banka ob vplačilu vpiše na blagajniški zapis datum vplačila, vrednost deviznega in vrednost tolarskega dela.

Banka Slovenije plača banki, ki vpisuje in izplačuje blagajniški zapis za račun drugih domačih pravnih ali fizičnih oseb, provizijo ob vpisu in ob izplačilu, vsakokrat v višini 0,20 % za mali apoen in v višini 0,20 % za veliki apoen. Osnova za obračun provizije je tekoča vrednost blagajniškega zapisa, objavljena v tečajnici Banke Slovenije za blagajniški zapis. Banka pri vplačilu in izplačilu blagajniških zapisov ne zaračunava drugih provizij.
Provizijo za vpisane blagajniške zapise plača Banka Slovenije banki mesečno, za pretekli mesec naslednji dan po prejemu obračuna od banke. Provizijo za izplačane blagajniške zapise plača Banka Slovenije naslednji dan po uskladitvi obračuna z banko.

Za del blagajniškega zapisa, ki je izplačljiv v tolarjih (A), se na dan dospelosti izplača nominalna vrednost, označena na vrednostnem papirju, povečana za revalorizacijske obresti od dneva izdaje do dospelosti. Za del blagajniškega zapisa, ki je izplačljiv v tujem denarju (B), se na dan dospelosti izplača 1.000 DEM za mali apoen in 10.000 DEM za veliki apoen.
Fizični osebi se znesek deviznega dela blagajniškega zapisa izplača v celoti gotovinsko v DEM, lahko pa se vpiše na devizni račun ali hranilno knjižico.
Pravni osebi se tolarski del blagajniškega zapisa nakaže na njen žiro račun, z deviznim delom pa razpolaga kot z deviznim prilivom in ga lahko uporabi: za plačilo v tujino, za prodajo drugemu podjetju, za prodajo banki, za vpis blagajniških zapisov Banke Slovenije v tujem denarju oziroma za drugo transakcijo v skladu z deviznimi predpisi.
Zadnji imetnik vnovči blagajniški zapis pri pooblaščeni banki. Zaradi izplačila deviznega dela blagajniškega zapisa na dan dospelosti, napove zadnji imetnik vnovčenje dva dni pred dospelostjo, sicer se lahko izplača zapadli devizni del dva dni po dospelosti. Za ta čas imetniku ne pripada nadomestilo.

Banka Slovenije zagotovi banki, pri kateri se blagajniški zapis vnovčuje, likvidna sredstva za izplačilo tolarskega in deviznega dela blagajniškega zapisa in to na dan dospelosti za zapise, ki jih je vplačala za svoj račun, oziroma na dan vnovčenja ali naslednji dan po vnovčenju za zapise, izplačane za tuj račun.

Pri izplačilu banka vsak del blagajniškega zapisa označi z datumom izplačila, žigom banke in podpisom odgovorne osebe.
Banka predloži Banki Slovenije obračune izplačil in vrne izplačane apoene blagajniških zapisov na način, kot to določi Banka Slovenije.

Banka Slovenije redno javno objavlja tekočo vrednost obeh apoenov blagajniškega zapisa, ločeno za tolarski del (A) in devizni del (B) in skupno vrednost.

Imetnik blagajniškega zapisa, ki ga na dan dospelosti ne vnovči, ga lahko vnovči še v roku petih let po dospelosti.

Ta sklep začne veljati z dnem, ko je izdan.