Na podlagi 39. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/86 in Uradni list RS, št. 16/90) ter 24. člena statuta Občine Črnomelj (Uradni list RS, št. 39/93) v zvezi s sklepom Občinskega sveta občine Črnomelj o podaljšanju veljavnosti predpisov na območju Občine Črnomelj o predpisih, ki so veljali do sprejetja zakona o ustanovitvi občin na območju Občine Črnomelj (Uradni list RS, št. 2/95) je Občinski svet občine Črnomelj na seji dne 30. 5. 1995 sprejel

S tem odlokom se ob upoštevanju usmeritev dolgoročnega plana Občine Črnomelj za obdobje od leta 1986 do leta 2000 (Skupščinski Dolenjski list, št. 13/90), družbenega plana Občine Črnomelj za obdobje od leta 1986 do leta 1990 (Skupščinski Dolenjski list, št. 2/87 ter Uradni list RS, št. 45/95) ter 1. člena zakona o planiranju in urejanju prostora v prehodnem obdobju (Uradni list RS, št. 48/90) sprejme ureditveni načrt pridobivalnega prostora Rudnika Kanižarica, ki ga je izdelal Topos Dolenjske Toplice, d.o.o., pod št. URN – 138/94 v aprilu 1995.
Sestavljata ga tekstualni del in grafične priloge.

Meja ureditvenega načrta poteka na severnem delu ob poti s parc. št. 3587/8 in nato prek zemljišč s parc. št. 2272/2, 2272/1, 2271/1, 2270/1, 2269/1, 2268/1, 2266, 2302, 2301, 2299, 2327, 2328, 2329, 2332/1, 2332/2, 2335, 2336, 2340, 2357, 2358, 2359, 2360/1, 2360/2, 2361, 2363, 2364, 2365 do zunanjega roba zemljišča parc. št. 2366. Meja se nato obrne proti vzhodu in poteka prek zemljišč s parc. št. 2367, 2368, 2369, 2370, 2445/1, 2444, 2442, 2439, 2435, 2434, 2431, 2430/1, 2430/2, 2427, 2426, 2423, 2446, 2447, 2448, 2449, 2450, 2451, 2452, 2458/1, 2458/2, 2459/1, 2459/2, 2462, 2463, 2464/1, 2464/2, se na zunanjem robu, na polovici tega zemljišča lomi in usmeri proti jugu prek zemljišč s parc. št. 2465, 2466, 2467, 2468, 2469, 2470, 2471, 2472. Na zunanjem vogalu tega zemljišča se preusmeri in v južnem delu poteka prek zemljišč s parc. št. 2473, 2476/1, 2467/2, 2477, 2480, 2481, 2484, 2485/1, 2488, 2489, 2492, 2493, 2496, 2497, 2500, 2501/1, 2501/2, 2504, 2505, 2508/2, 2509, nato po zunanjem robu zemljišča parc. št. 2512/5 ter prek zemljišč s parc. št. 2514/1, 2514/2, 2514/3, 2514/4, 2514/5, 2515/1, 2515/2, 2518, 2519, 2522, 2523/1, 2523/2, 2526, 2527/1, 2527/2, 2528/1, 2528/2, 2529, 2530, 2531, 2532/1, 2532/2, 2533, 2534/1, 2534/2, 2535/1, 2535/2, 2536/1, 2536/2, 2537, 2538, 2539, 2540, 2541, 2542, 2543, 2544/1, 2544/2, 2546, 2547, 2548, 2549, 2550/1, 2550/2, 2551/1, 2551/2, 2556, 2557/1, 2557/2, 2628, 2622, 2630/3 do območja predvidene železniške proge Vrbovsko–Črnomelj št. 3603. V zahodnem delu poteka prek zemljišč s parc. št. 2627/1, 2624/2, 2624/1, 2623/1, 2620/1, 2619/2, 2619/1, 2615/1, 2610/3, 2610/2, 2610/1, 2609/1, 2602/1, 2609/4, 2595/3, 2594/1, 2591/1, 2590/1, 2587/1, 2584/2, 2584/1, 2581/1, 2580/1, 2577/1, 2576/1, 2572/1, 2571/1, 3602/1-pot, 2571/2, 2568/3, 2568/2, 2561/3, nato prek predvidene železniške proge s parc. št. 2284/2, kjer vključuje dele zemljišč s parc. št. 2568/1, 2561/4, 2564/1. Meja se nato obrne nazaj prek te železniške proge in nato poteka prek zemljišč s parc. št. 2564/3, 2285/1, 2282/6, 2282/4, 2281/3, 2280/3, 2279/3, 2278/7, 2278/3, 2277/2, 2276/4, 2275/3, 2275/5, 2275/1 do izhodiščne točke, vse v k. o. Dobliče.

Območje rudniških objektov in naprav s površinami v neposredni bližini je namenjeno za terciarne in sekundarne dejavnosti, za manipulativne površine, za prezentacijo eksponatov rudnika (muzej na prostem) ter za odlaganje jalovine.
Območje večjih degradacij na kmetijskih in gozdnih površinah zaradi posedanja (območje Mlake) se ohranja kot zamočvirnjen svet in se ureja kot biotop.
Kmetijske in gozdne površine v območju urejanja ostanejo v primarni rabi.
Območja stanovanjskih in gospodarskih objektov ter proizvodnih objektov in površin podjetja BEGRAD, vključena v območje urejanja, se glede velikosti in namembnosti ne spreminjajo.

A) Splošni pogoji za posege in oblikovanje območja:
Urbanistična ureditev:
Pri lociranju novih objektov je potrebno gozd v čimvečji meri ohraniti, lahko pa se tudi dosadi z avtohtonimi drevesnimi vrstami.
Objekte naj se postavlja med drevje. Gozd naj se izkrči le za površine, kjer je to nujno (manipulacija in objekti) in v skladu s požarnimi predpisi.
Utrjene površine naj bodo peščene, asfaltirane ali travne plošče (primerne predvsem za parkirišča).
Oblikovanje objektov:
Objekti na kompleksu naj bodo poenoteni po gabaritih in oblikovanju predvsem pa po uporabi materialov; fasade naj bodo lesene ali ometane (omet ne sme biti bel, lahko je v odtenkih od oker rumene do opečno rdeče barve), kritine naj bodo temne (opečna ali druga temna kritina).

B) Urbanistično – arhitekturni pogoji za objekte:

C) Pogoji za posege in ureditve v ostalih območjih urejanja:

Kmetijske in gozdne površine, kjer se ohranja primarna raba
Na območju gozdnih površin je potrebno krepiti mehansko in biološko stabilnost gozda, in sicer:
– pospeševati (z nego in sadnjo) rastišču primerne drevesne vrste (hrast, beli gaber),
– čimbolj ohraniti površine debeljakov, prebiralnega gozda,
– omejiti posege v biomaso na območjih z majhno zalogo (kjer so sestoji vrzelasti, tla preraščena z zeliščno in grmovno vegetacijo),
– negovati drogovnjake, da bo njihova stabilnost čim večja.
Večje ugreze in kaskade prelomov, kolikor bi do njih prišlo, je potrebno sanirati. Zasiplje se jih naj z jalovino in zahumuzira.
Kmetijske površine se pretežno ohranijo kot steljniki.

Območje večjih degradacij na kmetijskih in gozdnih površinah zaradi posedanja (zamočvirjeno območje Mlake)
Sanacija na območju večjih posedanj in degradacije prostora se izvede z zajezitvijo potoka na tem območju. Jezero se uredi kot ribnik in biotop. Stalno vodo se doseže z zasipom odvodnih jarkov z jalovino ter s stabilizacijo brežin. Eventualne propustne dele obrežja je potrebno dodatno utrditi z glino. Na bregu jezera naj se ohranja oziroma zasadi listavce, prilagojene vlažnim tlem (Alnus glutinosa, Fraxinus angustifolia, Salix sp.)
Vrsto rib in ostalih živali, ki se jih vloži v jezero, se določi po zagotovitvi usteznega vodostaja jezera.
Na območju jezera naj se omogočijo pogoji za obstoj minoritetnega ekosistema.
Sedanjo gozdno cesto do jezera se ohrani in dodatno utrdi. Prehod te ceste prek jezera se izvede z leseno brvjo in delno zožitvijo jezera v tem delu.
Ob jezeru se uredijo počivališča. Za potrebe gospodarjenja na tem območju je dovoljena postavitev gozdarske koče.
Dostop v ožje območje s prometnimi vozili ni dovoljen. Za parkiranje se pred vstopom uredi parkirišče.

Območja stanovanjskih in gospodarskih objektov ter proizvodnih objektov in površin podjetja BEGRAD
Območij stanovanjskih in gospodarskih objektov v območju urejanja ni dovoljeno širiti. Dovoljena je le dograditev, adaptacija in nadomestna gradnja posameznih zaključenih enot.
V območju proizvodnega kompleksa BEGRAD so dovoljene le zgostitve pozidave in posodobitve tehnoloških procesov. Sprememba dejavnosti je možna ob pogoju, da emisije v okolje ne presežejo s predpisi določenih mejnih količin.
Za vse navedene posege je potrebno pridobiti lokacijsko dokumentacijo, kjer bodo navedeni omejitveni pogoji upoštevani.
Greben med manipulativnimi površinami in kompleksom BEGRADA je potrebno ohraniti kot fizično in vizualno ločitev dveh območij različnih dejavnosti.

Območje jalovišča
Jalovišče, kjer se že sedaj odlaga jalovina z rudnika, se lahko razširi v grapo proti severozahodu. Na tem območju je dovoljeno deponirati jalovino ter odpadno odkopno zemljo, ki je ni mogoče uporabiti pri sanacijskih delih tega ureditvenega območja. Dovoljeno je tudi odlaganje žagovine in malih lesnih odpadkov. Odlaganje komunalnih in posebnih odpadkov ni dovoljeno.
Stični rob med dnom doline in vrhom jalovišča mora biti izveden v kaskadah z naklonom brežine 1:3. Brežine se utrdi in zatravi. Pod jaloviščem se predvidi odvodno cev za odtok izscednih in površinskih vod. Po končanih delih je treba površino zravnati, jo zahumuzirati in zatraviti (varianta: pogozditi).

Območje za eksponate – muzej
Vpadni stolp in vpadnik je potrebno v celoti ohraniti in jih kot objekta bivšega rudnika ustezno prezentirati. Za zagotovitev varnosti se mora vpadnik dodatno zavarovati z betonsko ploščo.
Ohranijo se tudi pomožni objekti v neposredni bližini vpadnega stolpa. V njih se prezentira rudarske stroje in orodje. Severno od vpadnega stolpa se površine namenijo za prezentacijo ostalih strojev in opreme na prostem.

Cestno omrežje:
Sedanji glavni dostop v območje rudnika Kanižarica z regionalne ceste Črnomelj–cesta–Vinica se ohrani. Križišče z regionalno cesto se rekonstruira kot T križišče in izvede tudi razvrstilni pas za levo zavijanje širine 3 m ter obojestransko avtobusno postajališče.
Uvoz z regionalne ceste v območje podjetja BEGRAD ostane nespremenjen.
Prometna shema v območju rudniških objektov in naprav, sedaj prilagojena potrebam transporta premoga od separacije do odprtih skladišč, se prilagodi novim programom. Notranji cestni sistem sestavljajo glavna napajalna cesta A–A, napajalna cesta B–B, povezovalni cesti C–C in D–D ter dostopne ceste, ki istočasno služijo kot požarne ceste. Računska hitrost cest je 30 km/h, povezovalne ceste D–D ter dostopnih oziroma požarnih cest pa 15 km/h. Osna obremenitev vseh cest je 25 ton.
Glavna napajalna cesta je širine 2 × 2,75m s hodnikom za pešce širine 1,60m, muldo širine 0,50m ter bankinama po 0,50m. Hodnik za pešce je predviden le do križišča s cesto C–C. Pri projektiranju in izvedbi te ceste je potrebno upoštevati drenažo za odvod zalednih vod.
Napajalna cesta je širine 2 × 2,50m s hodnikom za pešce širine 1,60m, muldo širine 0,50m ter bankinama po 0,50m.
Cesta C–C je širine 2 × 2,50m s hodnikom za pešce širine 1,60m, muldo širine 0,50m ter bankinama po 0,50m. Cesta D–D je širine 4 m in muldo 0,50m.
Ostale ceste so širine 2 × 2,50m in obojestransko bankino muldo širine 0,50m.
Gozdne poti na območju pridobivalnega prostora rudnika se ohranijo in vzdržujejo. Cesta do jezera se dodatno utrdi.
Parkirišča:
Za potrebe parkiranja tovornih vozil se preuredijo in povečajo sedanja parkirišča ob vhodu v območje. Dodatne površine za parkiranje, ki jih bo posamezni objekt oziroma dejavnost potrebovala, so določena znotraj funkcionalnega zemljišča, opredeljenega za konkretno dejavnost.

Oskrba s pitno in požarno vodo:
Območje se na javno vodovodno omrežje priključuje prek novega priključnega voda. Obstoječe sekundarno vodovodno omrežje je potrebno rekonstruirati ali prilagoditi novi zazidavi. Pri rekonstrukciji se upošteva požarno vodo 10 l/s.
Tehnološka voda:
V primeru, da bodo predvidene dejavnosti potrebovale večje količine tehnološke vode, se le-to črpa iz podtalnice.

Kanalizacija:
Kanalizacija se zgradi v ločenem sistemu. Za čiščenje fekalnih odpadnih vod je potrebno zgraditi malo čistilno napravo (BIOTIP) kapacitete 4 l/s. Prečiščene vode se odvajajo v potok Dobličica prek meteorne kanalizacije.
V meteorno kanalizacijo je dovoljeno spuščati le meteorne vode s cest, parkirišč in platojev prek lovilcev olj in maščob ter vodo s streh in drugih odprtih površin. V meteorno kanalizacijo se lahko spuščajo tudi prečiščene tehnološke vode; te vode morajo biti očiščene do stopnje skladno s strokovnim navodilom o tem, katere snovi se štejejo za nevarne in škodljive snovi in o dopustnih temperaturah vode (Uradni list SRS, št. 15/85).
Odvod meteornih vod s platoja žage se izvede prek izpusta v odvodni jarek.
Odvod meteornih voda je potrebno izvesti prek odvodnega pokritega kanala v vodotok Dobličica.

Energetsko omrežje:
Za napajanje z električno energijo se preuredi obstoječa trafo postaja, ki zadostuje potrebam novih dejavnosti na površini.
Obstoječa kabelska kanalizacija se v največji meri izkoristi za novi razvod nizkonapetostnega omrežja. Do porabnikov se predvidi kabel najmanjšega preseka PP 41 A 3 × 70 + 2,5mm2. Če se v območje vmestijo večji porabniki, se do njih uvlečejo samostojni kabli preseka PP 41 A 3 x 150 + 2,5mm2. Na predelih, kjer poteka kabel v utrjenih površinah, je potrebno predvideti kabelsko kanalizacijo preseka 110.
Jaške kabelske kanalizacije je treba projektirati na maksimalno razdaljo 45m, priporočljiva medsebojna oddaljenost je 40m.

Tk omrežje:
Območje rudnika je navezano na krajevno tk omrežje, kapacitete 20 parov. V sedanjih zvezah je še 9 prostih linij. Za povečanje kapacitet se predvidi ojačitev dovodnega tk kabla. Razvod v območju se mora izvesti pod zemljo.

Odstranjevanje odpadkov:
Komunalni odpadki se zbirajo v posebnih zabojnikih znotraj območja urejanja in redno odvažajo na komunalno deponijo. Odpadki, ki imajo značaj odpadnih surovin je potrebno zbirati ločeno in jih odvažati v nadaljnjo predelavo. Žagovino in male lesne odpadke se lahko deponira tudi na jalovišču.
Če bodo pri proizvodnem procesu nastajali posebni odpadki, je potrebno predhodno določiti njihovo končno dispozicijo.

Upravljalec jezera na območju Mlake je Ribiška družina Črnomelj.

Varstvo pred hrupom:
V območju ureditvenega načrta ravni hrupa ne smejo presegati ravni, določene za V. stopnjo zahtevnosti obremenitve s hrupom, to je za trgovska, mešano proizvodno-upravna središča brez stanovanjske gradnje ali izjemoma s posameznimi stanovanji.
Pri projektiranju in izvedbi objektov je investitor dolžan upoštevati zakona o varstvu pred hrupom v naravnem in bivalnem okolju (Uradni list SRS, št. 15/76) in odlok o maksimalno dovoljenih ravneh hrupa za posamezna območja naravnega in bivalnega okolja ter za bivalne prostore (Uradni list SRS, št. 29/80).

Varstvo zraka:
Pri umestitvi novih dejavnosti je potrebno upoštevati uredbo o mejnih, opozorilnih in kritičnih imisijskih vrednosti snovi v zraku ter določila ostalih uredb, ki urejajo to področje (Uradni list RS, št. 73/94).

Varstvo voda:
Za varovanje vodotokov in podtalnice je pri projektiranju in izvedbi objektov potrebno upoštevati:
– zakon o vodah (Uradni list SRS, št. 38/81),
– strokovno navodilo o metodologiji za preiskavo kakovostnih in količinskih sprememb odpadnih voda (Uradni list SRS, št. 4/85),
– strokovno navodilo o tem, katere snovi se štejejo za nevarne in škodljive snovi in o dopustnih temperaturah vode (Uradni list SRS, št. 15/85),
– navodilo o načinu določanja količine in stopnje onesnaženosti vode (Uradni list SRS, št. 10/85).
V vodotok je dovoljeno spuščati le meteorne in prečiščene vode, vsebnost snovi pa mora biti v zakonsko določenih mejah.

Varstvo pred požarom:
Pri projektiranju in izvedbi posameznih objektov je potrebno upoštevati določila zakon o varstvu pred požarom (Uradni list RS, št. 71/93).

Varovanje kmetijskih in gozdnih zemljišč:
Pri izvajanju gradbenih del ter sanaciji degradiranih območij je potrebno v največji meri varovati plodno zemljo skladno z zakonom o kmetijskih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 17/86). Pri ureditvi degradiranih površin na območjih gozdnih zemljišč je potrebno upoštevati zakon o gozdovih (Uradni list SRS, št. 30/93).

Odstopanja od določil tega ureditvenega načrta so možna pri tlorisnih gabaritih, in sicer zgolj v zmanjšanju le-teh, pri čemer se morajo ohraniti gradbene linije objektov v smeri napajalih cest ter struktura zazidave in namembnost objektov.
Spremembe dejavnosti v posameznih sklopih znotraj območja urejanja so možne, če ne presežejo mejnih emisij v okolje, določenih v predhodnih členih tega odloka.
Odstopanje pri izbiri tipa male čistilne naprave je dopustno, če se pri projektiranju ugotovi ustreznejša tehnologija.

Skladno s faznostjo gradnje objektov, opredeljene v 5. členu tega odloka, se morajo zgraditi ustrezni deli cestnega sistema in pripadajoča komunalna in druga infrastruktura ter izvesti zunanje ureditve ter tisti posegi, ki bodo zagotavljali varno zapiranje rudnika.
1. Faza obsega:
– rekonstrukcija in novogradnja ceste A–A ter predvidenih komunalnih naprav v cestem telesu,
– ureditev platoja žage in oprema s komunalno infrastrukturo,
– rekonstrukcija objekta št. 27 ter gradnja objekta št. 28,
– sanacija degradiranega območja Mlake.
2. Faza:
– zapiranje jame in s tem povezani ukrepi na površini (rušitev rudniških objektov),
– gradnja ceste C–C in B–B s komunalnimi napravami in objekti,
– gradnja čistilne naprave,
– ureditev parkirišč pri vstopu v območje za tovorna vozila,
– rekonstrukcija objektov št. 9 in 9 a ter 18, gradnja objektov št. 24 in 25,
– ureditev objektov ter platoja za muzej.
3. Faza:
– gradnja objektov z zunanjimi ureditvami na spodnjem platoju ter objekta št. 23,
– sanacija jalovišča.
4. Faza:
– dograditev manjkajoče komunalne opreme,
– gradnja preostalih objektov in dokončanje zunanje ureditve celotnega območja.

Zemljišča, ki ne bodo zazidana v prvi, drugi oziroma tretji fazi, se lahko uporabljajo za enak namen, kot so se uporabljala pred veljavnostjo tega odloka.

Inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem tega ureditvenega načrta opravlja Inšpektorat RS za okolje in prostor pri Ministrstvu za okolje in prostor Republike Slovenije.

Ureditveni načrt je stalno na vpogled na Občini Črnomelj.

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.