Na podlagi 38. člena statuta Občine Jesenice (Uradni list RS, št. 38/95) je Občinski svet občine Jesenice na seji dne 13. julija l995 sprejel
P O S L O V N I K
o delu Občinskega sveta občine Jesenice
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Ta poslovnik ureja način dela občinskega sveta (v nadaljevanju: svet) in postopek odločanja in razmerja do drugih organov občine.
2. člen
Določbe tega poslovnika se smiselno uporabljajo tudi za delovanje delovnih teles občinskega sveta in njihovih članov. Način dela delovnih teles se lahko v skladu s tem poslovnikom ureja tudi v aktih o ustanovitvi delovnih teles, lahko pa tudi s poslovniki delovnih teles, ki jih potrdi svet.
3. člen
Občinski svet in njegova delovna telesa poslujejo v slovenskem jeziku.
4. člen
Delo sveta in njegovih delovnih teles je javno. Javnost dela se lahko omeji ali izključi samo, če tako zaradi splošnih koristi odloči občinski svet, ali njegovo delovno telo ter zakon ali drugi predpis na podlagi zakona.
5. člen
Svet dela na rednih in izrednih sejah.
Svet ima redne seje najmanj enkrat v dveh mesecih.
Svet se na rednih sejah ne sestaja v mesecu avgustu.
6. člen
Svet predstavlja predsednik sveta, delovno telo pa predsednik delovnega telesa.
7. člen
Svet ima svoj pečat, ki je po obliki enak pečatu občine, s tem,da je v notranjem krogu pečata vpisan naziv: Občinski svet.
Pečat sveta se uporablja na vabilih za seje sveta, na dopisih sveta in na drugih aktih sveta, ki jih podpisuje predsednik sveta.
Pečat sveta uporabljajo v okviru svojih nalog tudi delovna telesa občinskega sveta in nadzorni odbor.
Za uporabo pečata občinskega sveta skrbi sekretar občinskega sveta in ga tudi hrani.
II. KONSTITUIRANJE OBČINSKEGA SVETA
8. člen
Prvo sejo novoizvoljenega sveta skliče dotedanji predsednik občinskega sveta najkasneje 20 dni po izvolitvi svetnikov. Če seja ni sklicana v navedenem roku, jo skliče predsednik občinske volilne komisije.
Zaradi priprave na prvo sejo skliče najstarejši novoizvoljeni svetnik nosilce kandidatnih list, s katerih so bili izvoljeni svetniki.
9. člen
Do izvolitve predsednika sveta vodi prvo sejo sveta najstarejši član novoizvoljenega občinskega sveta.
Na prvi seji izvoli svet izmed svetnikov – na predlog političnih strank, ki so zastopane v svetu – komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, ki pregleda, kateri svetniki so po poročilu volilne komisije bili izvoljeni in predlaga verifikacijo mandatov za svetnike in župana.
10. člen
Svet na svoji prvi seji obravnava poročilo o izidu volitev v občini in verificira mandate izvoljenih svetnikov ter mandat župana. Mandate svetnikov in župana potrdi svet na predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja potem, ko dobi njeno poročilo o pregledu potrdil o izvolitvi ter vsebini in upravičenosti morebitnih pritožb kandidatov. Svet odloči skupaj o potrditvi mandatov svetnikov, ki niso sporni, posebej pa o vsakem spornem mandatu.
Svetnik, katerega mandat je sporen, ne smeglasovati o potrditvi svojega mandata.
Svet odloči posebej o potrditvi mandata župana.
III. PRAVICE IN DOLŽNOSTI SVETNIKOV
1. Splošne določbe
11. člen
Svetniki imajo pravice in dolžnosti, določene z zakonom, statutom občine in tem poslovnikom.
12. člen
Svetniki imajo pravico in dolžnost udeleževati se sej sveta in uresničevati sprejete odločitve sveta.
13. člen
Svetniki imajo pravico in dolžnost sodelovati pri delu delovnih teles sveta, katerih člani so.
Svetniki se lahko udeležujejo tudi sej delovnih teles v katerih niso člani, razen če je za posamezna izmed njih s tem poslovnikom ali aktom o ustanovitvi delovnega telesa drugače določeno. Če se svetnik udeleži seje delovnega telesa v katerem ni član, lahko na njej razpravlja le po sklepu delovnega telesa, nima pa pravice glasovati.
14. člen
Svetniki lahko postavljajo vprašanja županu in občinski upravi ter zahtevajo informacijo o njihovem delu in druge informacije, ki jih potrebujejo za svoje delo in odločanje v svetu.
Župan in občinska uprava so dolžni odgovoriti na vprašanja svetnikov in jim posredovati zahtevane informacije. Če svetnik to posebej zahteva se mu mora odgovoriti na vprašanje, oziroma posredovati informacijo tudi v pisni obliki.
2. Vprašanja in pobude svetnikov
15. člen
Na vsaki redni seji sveta je praviloma predvidena posebna točka dnevnega reda za vprašanja in pobude svetnikov.
16. člen
Vprašanje svetnika mora biti kratko in postavljeno tako, da je vsebina jasno razvidna. V nasprotnem primeru predsednik sveta svetnika na to opozori in ga pozove, da vprašanje ustrezno dopolni.
Pobuda svetnika mora biti pisna z utemeljitvijo.
17. člen
Pri obravnavi vprašanj in pobud svetnikov morata biti na seji obvezno prisotna župan in tajnik občine. Če sta župan ali tajnik občine zadržana, določita, kdo ju bo nadomeščal in odgovarjal na vprašanja in pobude svetnikov.
2.l. Vprašanja svetnikov
18. člen
Svetnik ima pravico postaviti vprašanja pisno ali ustno na seji sveta. Ustno postavljeno vprašanje ne sme trajati več kot 3 minute.
Pisno postavljeno vprašanje mora predsednik sveta takoj posredovati tistemu, na katerega se nanaša. Odgovor na takšno vprašanje mora biti podan v pisni obliki na prvi naslednji seji.
Če je svetnik zahteval pisni odgovor na svoje ustno vprašanje, se mora podati pisni odgovor praviloma na prvi naslednji seji.
19. člen
Na ustno (ali pisno) postavljena vprašanja na sami seji sveta se lahko odgovori ustno na isti seji sveta, na kateri je bilo vprašanje postavljeno.
Ustno se odgovori na seji sveta tudi na vsa pisna vprašanja, ki so bila podana pred sejo sveta, pa svetnik, ki je postavil vprašanje ni zahteval pisnega odgovora. Župan in občinska uprava lahko v takih primerih pripravijo pisni odgovor.
Na dobljeni odgovor na vprašanje ima svetnik pravico postaviti dopolnilno vprašanje.
20. člen
Če svetnik z odgovorom ni zadovoljen, lahko predlaga, da se o odgovoru opravi razprava, o čemer odloči svet z glasovanjem.
Če svet sprejme sklep, da se o odgovoru opravi razprava v občinskem svetu, uvrsti predsednik to vprašanje na dnevni red prve naslednje seje.
Na pisno zahtevo najmanj petih svetnikov se v svetu opravi razprava o odgovoru na zastavljeno vprašanje ter lahko sprejme stališče in sklepe.
2.2. Pobude svetnikov
2l. člen
Svetnik ima pravico dati pobudo predsedniku sveta, županu, delovnemu telesu ali občinski upravi za ureditev določenih vprašanj ali za sprejem določenih ukrepov.
Svetnik da pobudo pisno na seji občinskega sveta in jo na seji obrazloži. Dodatna obrazložitev ne sme trajati več kot 5 minut.
22. člen
Pobudo pošlje predsednik sveta županu, občinski upravi ali delovnemu telesu, ki morajo odgovoriti v 30. dneh od dneva, ko je bila pobuda dana.
Če se pobuda nanaša na delo občinskega sveta, mora predsednik občinskega sveta na njo odgovoriti takoj, oziroma jo uvrsti na dnevni red prve naslednje seje. Če svetnik z odgovorom predsednika sveta ni zadovoljen,lahko zahteva, da se pobuda obravnava na prvi naslednji seji sveta. O tem odloči svet z glasovanjem.
3. Odgovornost in ukrepi zaradi neupravičene odsotnosti s sej sveta in delovnih teles
23. člen
Svetnik se je dolžan udeleževati sej sveta in delovnih teles, katerih član je.
Svetnik, ki ne more priti na seji sveta ali delovnega telesa katerega član je, mora o tem in o razlogih za odsotnost, obvestiti sekretarja sveta oziroma predsednika delovnega telesa najpozneje do začetka seje. Če svetnik ne more obvestiti o svoji odsotnosti sekretarja sveta do začetka seje, mora to opraviti takoj, ko je to mogoče.
24. člen
Če predsedujoči sveta oceni, da je to potrebno, lahko na seji sveta posebej poroča o tem, kateri svetniki so na prejšnji seji izostali neupravičeno.
Če svetnik brez opravičila več kot trikrat zapored ali petkrat v presledkih ne pride na sejo sveta, mora predsednik sveta na to opozoriti svet, o tem pa mora obvestiti tudi politično stranko, katere član je svetnik.
O razlogih za odsotnost s sej sveta in o potrebnih ukrepih se lahko opravi obravnava tudi v okviru posebne točke dnevnega reda seje sveta.
IV. DELOVNO PODROČJE SVETA
25. člen
Občinski svet je najvišji organ odločanja o vseh zadevah v okviru pravic in dolžnosti občine.
26. člen
V okviru svojih pristojnosti občinski svet:
– sprejema statut občine,
– sprejema odloke in druge občinske akte,
– sprejema poslovnik za svoje delo,
– sprejema prostorske plane in druge plane razvoja občine,
– potrjuje začasne nujne ukrepe,
– sprejema občinski proračun in zaključni račun,
– voli in razrešuje predsednika in podpredsednika občinskega sveta,
– na predlog župana imenuje in razrešuje enega podžupana,
– imenuje in razrešuje člane nadzornega odbora ter člane komisij in odborov občinskega sveta,
– imenuje volilne komisije za občinske volitve,
– nadzoruje delo župana, podžupana in občinske uprave glede izvrševanja odločitev občinskega sveta,
– na predlog župana določa organizacijo in delovno področje občinske uprave,
– daje soglasje k imenovanju višjih upravnih delavcev,
– odloča o pridobitvi in odtujitvi nepremičnin,
– odloča o pridobitvi in odtujitvi premičnin, če o tem v skladu s tem statutom ne odloča župan,
– odloča o najemu dolgoročnih posojil,
– razpisuje referendum,
– daje pobudo za sklice zborov občanov,
– ustanavlja gospodarske in druge javne zavode, gospodarske javne službe in izvaja ustanoviteljske pravice,
– ustanavlja režijske obrate,
– podeljuje koncesije,
– določa davke in prispevke v skladu z zakonom,
– določa pogoje za priključevanje na komunalne naprave in pogoje
koriščenja komunalnih storitev,
– določa ceno za opravljanje komunalnih storitev,
– daje soglasje k prevzemu opravljanja državnih nalog,
– odloča o drugih zadevah, ki jih določata zakon in ta statut,
– daje mnenje k imenovanju načelnika upravne enote,
– imenuje in razrešuje predstavnike občine v sosvetu načelnika,
– imenuje in razrešuje člane sveta za varstvo uporabnikov javnih dobrin,
– določi organizacijo in način izvajanja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,
– sprejme program in letni načrt varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,
– določi organizacijo občinskega sveta in uprave ter način njunega delovanja v vojni,
– imenuje člane odbora za razpolaganje z dodeljenimi sredstvi požarnega sklada.
V. SEJE SVETA
1. Sklicevanje sej, program dela, predsedovanje in udeležba na seji
1.1. Redna seja
27. člen
Redne seje sveta sklicuje predsednik sveta v skladu z določili 36. in 37. člena statuta in programa dela sveta.
Predsednik sveta lahko prestavi datum že sklicane seje le s tehtnim razlogom, ki je enak razlogu za sklic izredne seje.
28. člen
Program dela za posamezno leto pripravi predsednik sveta po posvetovanju s podpredsednikom, županom, podžupanom, predsedniki delovnih teles in tajnikom občine. V programu dela se upošteva program dela župana in občinske uprave, predloge delovnih teles ter druge predloge za razpravo in odločanje v svetu. Program dela mora biti sprejet najkasneje do konca januarja za tekoče leto.
Program dela predlaga v sprejem svetu predsednik sveta.
Predsednik sveta uvršča posamezna vprašanja na dnevni red sej sveta na podlagi pograma dela in po posvetu z županom.
29. člen
Vabilo za sklic seje sveta s predlogom dnevnega reda se pošlje svetnikom najmanj 7 delovnih dni pred dnem, določenim za sejo. Skupaj z vabilom se svetnikom pošlje tudi gradivo, ki je bilo podlaga za uvrstitev zadev na dnevni red.
Vabilo za sklic seje sveta, skupaj z gradivom, se pošlje tudi županu, podžupanu, tajniku občine in načelniku upravne enote Jesenice ter poslancem državnega zbora in članom državnega sveta, izvoljenim v Občini Jesenice ter političnim strankam, ki so zastopane v občinskem svetu.
30. člen
Na seje sveta se vabijo tudi poročevalci za posamezne točke dnevnega reda, ki jih določi župan oziroma predsednik sveta.
Glede na dnevni red se pošlje vabila tudi drugim, katerih navzočnost je zaradi nemotenega dela na seji potrebno.
Po odločitvi predsednika sveta so lahko na sejo povabljene tudi druge osebe.
Pobudo za udeležbo na seji sveta lahko posredujejo predsedniki delovnih teles za področja, ki jih pokrivajo ter člani nadzornega odbora.
31. člen
Predlog dnevnega reda seje sveta pripravi predsednik sveta. Predlog dnevnega reda lahko predsedniku sveta predlagajo tudi vsi, ki imajo pravico zahtevati sklic seje sveta.
V predlog dnevnega reda seje sveta se lahko uvrstijo le točke, za katere obravnavo so izpolnjeni pogoji, ki so določeni s tem poslovnikom.
Na dnevni red se prednostno uvrstijo odloki, ki so pripravljeni za drugo obravnavo.
32. člen
Svet ne more odločati o zadevah, glede katerih svetnikom ni bilo poslano oziroma izročeno gradivo ali je gradivo pomanjkljivo in nepopolno ter se na taki podlagi svetniki ne morejo odločati.
Svet ne more odločati, če se ugotovi, da na sejo sveta niso bili povabljeni vsi člani sveta, v skladu s prvim odstavkom 29. člena.
33. člen
Seji sveta predseduje predsednik. Kadar je predsednik sveta zadržan predseduje seji sveta podpredsednik. Po pooblastilu predsednika lahko vodi posamezno sejo sveta podpredsednik, čeprav je predsednik sveta na seji navzoč.
Kadar nastopijo razlogi, da se že sklicane seje ne moreta udeležiti niti predsednik niti podpredsednika, vodi sejo najstarejši član občinskega sveta.
34. člen
Župan, podžupan in tajnik občine imajo pravico na sejah sveta razpravljati o vseh vprašanjih, ki so na dnevnem redu.
35. člen
Kadar svet sklene, da bo kako vprašanje obravnaval brez navzočnosti javnosti, odloči, kdo je lahko poleg svetnikov navzoč na seji sveta.
1.2. Izredna seja
36. člen
Izredna seja se skliče za obravnavanje in odločanje o nujnih zadevah, kadar ni pogojev za sklic redne seje.
Gradivo za izredno sejo mora biti vročeno članom sveta s sklicem izredne seje. Vabilo za sklic sveta, skupaj z gradivom, se pošlje tudi županu, podžupanu, tajniku občine in načelniku upravne enote Jesenice ter poslancem državnega zbora in članom državnega sveta, izvoljenim v občini Jesenice ter političnim strankam, ki so zastopane v občinskem svetu.
Izredno sejo sveta skliče predsednik sveta na svojo pobudo, na zahtevo župana, delovnega telesa sveta ali na zahtevo 10 članov sveta.V zahtevi za sklic izredne seje morajo biti navedeni razlogi za njen sklic. Zahtevi mora biti priloženo gradivo o zadevah, o katerih naj občinski svet odloča.
Če predsednik sveta na pisno zahtevo upravičenega predlagatelja ne skliče izredne seje sveta v roku 7 dni od prejema zahteve za sklic, mora o razlogih za takšno odločitev obvestiti predlagatelja sklica izredne seje občinskega sveta.
Izredno sejo lahko skliče predsednik sveta tudi v krajšem roku.
2. Potek seje
37. člen
Ko predsedujoči začne sejo, obvesti svet, kateri izmed svetnikov so ga obvestili, da so zadržani in se seje ne morejo udeležite.
Predsedujoči nato ugotovi, ali je svet sklepčen.
Predsedujoči obvesti svet tudi o tem, kdo je povabljen na sejo.
Na začetku seje lahko predsedujoči poda pojasnila v zvezi z delom na seji in drugimi vprašanji.
38. člen
Občinski svet na začetku seje sprejme dnevni red.
Pri določanju dnevnega reda svet najprej odloča o predlogih, da se posamezne zadeve umaknejo z dnevnega reda, nato o predlogih, da se dnevni red razširi, nato o predlogih za hitri postopek sprejemanja odlokov in nato o spremembi vrstnega reda.
Zadeve, za katere matično delovno telo sveta predlaga umik ali uvrstitev na dnevni red naslednje seje, se brez razprave in glasovanja umaknejo z dnevnega reda.
Po sprejetih posameznih odločitvah na podlagi drugega odstavka tega člena da predsedujoči na glasovanje predlog dnevnega reda v celoti.
Svet lahko odloča o razširitvi dnevnega reda le, če so razlogi zanj nastali po sklicu seje in če je bilo svetnikom poslano ali izročeno gradivo. Svet lahko odloči, da pred odločanjem o razširitvi dnevnega reda poda mnenje matično delovno telo.
39. člen
Posamezne točke dnevnega reda se obravnavajo po sprejetem vrstnem redu.
Med sejo lahko svet spremeni vrstni red obravnave posameznih točk dnevnega reda po postopku, kot je določen za sprejem dnevnega reda.
40. člen
Prva točka dnevnega reda seje občinskega sveta je razprava in potrditev zapisnika prejšnje seje.
Svetnik lahko da pripombo k zapisniku prejšnje seje in zahteva, da se zapisnik ustrezno spremeni in dopolni. O utemeljenosti zahtevanih sprememb ali dopolnitev zapisnika prejšnje seje odloči svet.
Zapisnik se lahko sprejme z ugotovitvijo, da nanj niso bile podane pripombe, lahko pa se sprejme ustrezno spremenjen in dopolnjen s sprejetimi pripombami.
41. člen
Na začetku obravnave vsake točke dnevnega reda lahko poda predlagatelj dopolnilno obrazložitev. Dopolnilna obrazložitev sme trajati naveč 1o minut.
Po podani dopolnilni obrazložitvi dobijo besedo svetniki po vrstnem redu, kakor so se pri predsedniku sveta priglasili k razpravi. Razprava posameznega svetnika praviloma ne sme biti daljša kot 5 minut. Svet lahko brez razprave sklene, da posamezen svetnik iz utemeljenih razlogov lahko razpravlja dalj časa, vendar najdalj 15 minut.
Svetnik ima pravico do replike, ki ne sme trajati več kot 5 minut.
42. člen
Svetnik sme govoriti le o vprašanju, ki je na dnevnem redu.
Če se svetnik ne drži dnevnega reda ali prekorači čas za razpravo, ga predsedujoči opomni. Če se tudi po drugem opominu ne drži dnevnega reda, oziroma nadaljuje z govorom oziroma razpravo, mu predsedujoči lahko vzame besedo.
Zoper odvzem besede lahko svetnik ugovarja. O ugovoru odloči svet brez razprave.
Določbe o vodenju in poteku seje, dolžine razprave,vzdrževanju reda idr. veljajo, oziroma se smiselno uporabljajo tudi za vse druge (župana, podžupana, tajnika občine idr.), ki sodelujejo na seji sveta.
43. člen
Svetniku, ki želi govoriti o kršitvi poslovnika ali o kršitvi dnevnega reda, da predsedujoči besedo takoj, ko jo zahteva.
Nato poda predsedujoči pojasnilo glede kršitve poslovnika ali dnevnega reda. Če svetnik ni zadovoljen s pojasnilom, odloči svet o tem vprašanju brez razprave.
Če svetnik zahteva besedo, da bi opozoril na napako, ali popravil navedbo, ki po njegovem mnenju ni točna in je povzročila nesporazum ali potrebo po osebnem pojasnilu, mu da predsedujoči besedo takoj, ko jo zahteva. Pri tem se mora svetnik omejiti na pojasnilo in njegov govor ne sme trajati več kot 5 minut.
44. člen
Ko predsedujoči ugotovi, da ni več priglašenih k razpravi pri posamezni točki dnevnega reda, sklene razpravo. Če je na podlagi razprave treba pripraviti predloge za odločitev ali stališča, se razprava o taki točki dnevnega reda prekine in nadaljuje po predložitvi teh predlogov.
Predsedujoči lahko med sejo prekine delo sveta tudi, če je to potrebno zaradi odmora, pripravi predlogov po zaključeni razpravi, potrebe po posvetovanjih, pridobitve dodatnih strokovnih mnenj ipd. V primeru prekinitve predsedujoči določi, kdaj se bo seja nadaljevala.
Predsedujoči prekine delo sveta, če ugotovi, da seja ni več sklepčna, če so potrebna posvetovanja v delovnem telesu in v drugih primerih, ko tako sklene svet. Če je delo sveta prekinjeno zato, ker seja ni več sklepčna, sklepčnosti pa ni niti v nadaljevanju seje, predsedujoči sejo prekine.
45. člen
Če svet o zadevi, ki jo je obravnaval, ni končal razprave, ali če ni pogojev za odločanje, ali če svet o zadevi ne želi odločiti na isti seji, se razprava oziroma odločanje o zadevi preloži na eno izmed naslednjih sej. Enako lahko svet odloči, če časovno ni uspel obravnavati vseh točk dnevnega reda.
46. člen
Predsednik sveta konča sejo, ko so obravnavane vse točke dnevnega reda.
3. Vzdrževanje reda na seji
47. člen
Za red na seji skrbi predsedujoči sveta. Na seji sveta ne sme nihče govoriti, dokler mu predsedujoči ne da besede.
Predsedujoči skrbi, da govornika nihče ne moti med govorom. Govornika lahko opomni na red ali mu seže v besedo le predsedujoči.
48. člen
Za kršitev reda na seji sveta sme predsedujoči izreči naslednje ukrepe:
– opomin,
– odvzem besede,
– odstranitev s seje ali z dela seje.
49. člen
Opomin se lahko izreče svetniku, če govori, čeprav ni dobil besede, če sega govorniku v besedo, ali če na kak drug način krši red na seji.
Odvzem besede se lahko izreče svetniku, če s svojim govorom na seji krši red in določbe tega poslovnika in je bil na tej seji že dvakrat opominjan, naj spoštuje red in določbe tega poslovnika.
Odstranitev s seje ali z dela seje se lahko izreče svetniku, če kljub opominu ali odvzemu besede krši red na seji, tako da onemogoča delo sveta.
50. člen
Svetnik, ki mu je izrečen ukrep odstranitve s seje ali z dela seje, mora takoj zapustiti prostor, v katerem je seja.
51. člen
Predsedujoči lahko odredi, da se odstrani s seje in iz poslopja, v katerem je seja, vsak drug udeleženec ali poslušalec, ki krši red na seji oziroma s svojim ravnanjem onemogoča nemoten potek seje.
Če je red hudo kršen, lahko predsedujoči odredi, da se odstranijo vsi poslušalci.
52. člen
Če predsedujoči z rednimi ukrepi ne more ohraniti reda na seji sveta, sejo sveta prekine.
4. Odločanje
53. člen
Svet veljavno odloča, če je na seji navzoča večina vseh članov sveta.
Za sklepčnost je odločilna dejanska navzočnost svetnikov v sejni sobi.
54. člen
Navzočnost svetnikov na seji se ugotavlja na začetku seje, pred vsakim glasovanjem in na začetku nadaljevanja prekinjene seje.
55. člen
Svet praviloma odloča z javnim glasovanjem.
Svet odloča s tajnim glasovanjem, če tako sklene pred odločanjem o posamezni zadevi oziroma vprašanju.
56. člen
Glasovanje se opravi po končani razpravi o predlogu, o katerem se odloča.
Predsedujoči po vsakem opravljenem glasovanju ugotovi in objavi izid glasovanja.
O posameznem predlogu se na isti seji lahko glasuje samo enkrat.
57. člen
Pri javnem glasovanju predsedujoči pred glasovanjem preveri sklepčnost. Zatem vpraša KDO JE ZA, nato KDO JE PROTI. Potem javno ugotovi izid glasovanja tako, da:
– navede število prisotnih na seji,
– število tistih, ki so glasovali ZA,
– število tistih, ki so glasovali PROTI,
– in ugotovi, SKLEP JE SPREJET ali SKLEP NI SPREJET.
58. člen
Javno glasovanje se opravi z dvigom rok, lahko pa tudi s poimenskim izrekanjem. S poimenskim izrekanjem se glasuje, če tako odloči svet na predlog predsedujočega ali osmih članov sveta.
Če se glasuje s poimenskim izrekanjem, predsedujoči sveta kliče po seznamu svetnike, vsak pa se izreče z besedo ZA ali PROTI ali NE GLASUJEM.
Potem javno ugotovi izid glasovanja tako, da:
– navede število prisotnih na seji,
– število tistih, ki so glasovali ZA,
– število tistih, ki so glasovali PROTI,
– število tistih, ki NISO GLASOVALI
– in ugotovi, SKLEP JE SPREJET ali SKLEP NI SPREJET.
59. člen
Tajno se glasuje z glasovnicami. Za glasovanje se natisne toliko glasovnic, kot je članov sveta. Glasovnice morajo biti overjene z žigom sveta.
Glasovnica vsebuje predlog, o katerem se odloča in opredelitev ZA in PROTI. Svetnik glasuje tako, da obkroži besedo ZA ali besedo PROTI.
60. člen
Tajno glasovanje vodi predsedujoči s pomočjo dveh svetnikov, ki ju izvoli svet na predlog predsedujočega. Posamezna administrativno - tehnična opravila opravlja sekretar sveta.
Svetnikom se vročijo glasovnice pri mizi predsedujočega, glasujejo pa na prostoru, določenem za glasovanje. V seznamu članov sveta se sproti označi, kateri svetniki so dvignili glasovnico.
Ko svetnik izpolni glasovnico, odda glasovnico v glasovalno skrinjico.
61. člen
Ko je glasovanje končano, predsedujoči in izvoljena svetnika ugotovijo izid glasovanja. Pri tem se lahko umaknejo v poseben prostor.
Ugotovitev izida glasovanja obsega:
– število razdeljenih glasovnic,
– število oddanih glasovnic,
– število neveljavnih glasovnic,
– število veljavnih glasovnic,
– število glasov “ZA” in število glasov “PROTI”, oziroma pri glasovanju o kandidatih, število glasov, ki jih je dobil posamezni kandidat,
– ugotovitev, da je predlog izglasovan s predpisano večino, ali da predlog ni izglasovan, pri glasovanju o kandidatih pa, kateri kandidat je izvoljen.
O ugotovitvi rezultatov glasovanja se sestavi zapisnik, ki ga podpišejo vsi, ki so vodili glasovanje.
Predsedujoči takoj po ugotovitvi rezultatov objavi izid glasovanja na seji sveta.
62. člen
Svet sprejema odločitve z večino glasov navzočih članov sveta, razen če ni v zakonu ali statutu občine drugače določeno.
Predlagana odločitev je sprejeta, če se je večina navzočih članov izrekla ZA njen sprejem.
63. člen
Če svetniki ugovarjajo poteku glasovanja, se lahko glasovanje ponovi.
O ponovitvi glasovanja odloči svet brez razprave na predlog svetnika, ki ugovarja poteku glasovanja ali na predlog predsedujočega.
5. Zapisnik seje sveta
64. člen
O delu na seji sveta se piše zapisnik.
Zapisnik obsega podatke o udeležbi na seji in glavne podatke o delu na seji, zlasti o predlogih, o katerih se je razpravljalo, o imenih razpravljalcev, o sklepih, ki so bili na seji sprejeti in o izidih glasovanja o posameznih zadevah. Zapisniku, ki se hrani v arhivu, je treba priložiti original ali kopijo gradiva, ki je bilo predloženo oziroma obravnavano na seji.
Za pripravo in izdelavo zapisnika skrbi sekretar sveta.
Sprejeti zapisnik podpišeta predsedujoči, ki je sejo vodil in sekretar sveta.
65. člen
O delu na seji sveta se vodijo zapisi in magnetogram seje, ki se hranijo skupaj z drugim gradivom.
66. člen
Izvirniki odlokov in drugih aktov sveta ter vse gradivo, ki ga je obravnaval svet ali njegova delovna telesa, se hrani v arhivu občinske uprave.
O arhiviranju in rokih hranjenja gradiva izda natančnejša navodila župan, v skladu s predpisi, ki urejajo pisarniško poslovanje in dokumentacijsko gradivo.
67. člen
Svetniki in župan imajo pravico vpogleda v vse spise in gradivo, ki je bilo obravnavano na seji in ki se hrani v občinski upravi.
V primeru zaupnih materialov se z njimi postopa v skladu z zakonskimi določbami.
6. Predsednik sveta
68. člen
Predsednik sveta predvsem:
– sklicuje in vodi seje sveta,
– skrbi, da so pravočasno pripravljeni materiali za obravnavo in odločanje na seji sveta ter za nemoteno delo sveta,
– podpisuje odloke in druge akte, ki jih sprejema svet,
– skrbi za izvajanje poslovnika sveta,
– po predsednikih delovnih teles koordinira delo med posameznimi delovnimi telesi,
– skrbi za sodelovanje in usklajevanje dela z županom in občinsko upravo,
– obvešča župana in javnost o delu sveta in njegovih delovnih teles,
– opravlja druge naloge, ki jih narekuje delo sveta in naloge, ki mu jih določi svet.
69. člen
Podpredsednik sveta pomaga predsedniku pri njegovem delu, ga nadomešča v odsotnosti ali v primeru zadržanosti in po njegovem pooblastilu opravlja posamezne zadeve z njegovega delovnega področja.
70. člen
Če nastopijo razlogi, zaradi katerih predsednik sveta ne more opravljati svoje funkcije, opravlja naloge predsednika eden izmed obeh podpredsednikov sveta. Če noben podpredsednik sveta ne more opravljati nalog predsednika, prevzame naloge predsednika najstarejši svetnik.
7. Strokovna in administrativnotehnična opravila za občinski svet
71. člen
Za opravljanje strokovnih in administrativnih opravil za potrebe sveta imenuje občinski svet sekretarja sveta.
Sekretar sveta pomaga predsedniku pri pripravi in vodenju sej sveta. Sekretar je za svoje delo odgovoren predsedniku sveta in svetu.
Sekretar opravlja funkcijo profesionalno in je zaposlen v občinski upravi. Sekretarju preneha funkcija s konstituiranjem novega sveta.
Funkcije podpredsednika sveta in sekretarja sveta ne more opravljati ista oseba. Prav tako se izključujejo funkcije občinskih funkcionarjev od strokovnih in administrativnotehničnih opravil za občinski svet in njegova telesa.
8. Delovna telesa sveta
72. člen
Svet ima delovna telesa, ki jih ustanovi v skladu z določili statuta in tega poslovnika.
Delovna telesa občinskega sveta so odbori in komisije.
Svet lahko ustanovi tudi občasna delovna telesa.
73. člen
Svet ustanovi delovna telesa za proučevanje posameznih področij, za pripravo odločitev na teh področjih, za pripravo strokovnih podlag, za odločanje na občinskem svetu in za oblikovanje stališč do posameznih vprašanj ter za pripravo, proučevanje in obravnavo predlogov odlokov in drugih aktov sveta.
74. člen
Komisije sveta so:
l. Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.
Komisija šteje sedem članov.
Komisija opravlja zlasti naslednje naloge:
– svetu predlaga kandidate za organe sveta in druge organe, ki jih voli in imenuje svet,
– občinskemu svetu in županu daje pobude oziroma predloge v zvezi s kadrovskimi vprašanji v občini,
– obravnava in določa plače ter druge prejemke ter nagrade in povračila za opravljanje funkcij,
– obravnava druga vprašanja, ki jih določi svet.
2. Občinska volilna komisija.
Komisija je sestavljena v skladu z zakonom in izvaja naloge, določene z zakonom.
3. Statutarna komisija.
Komisija šteje sedem članov.
Komisija opravlja naslednje naloge:
– obravnava predloge sprememb statuta in poslovnika občinskega sveta,
– obravnava odloke in druge akte, ki jih sprejema svet in akte, ki jih sprejemajo njegova delovna telesa glede njihove skladnosti z ustavo, zakoni, statutom in drugimi pravnimi predpisi.
75. člen
Svet ima odbore, ki v okviru svojega delovnega področja obravnavajo zadeve iz pristojnosti občinskega sveta in dajejo občinskemu svetu mnenja in predloge.
Odbori sveta so:
– za šolstvo, kulturo in šport,
– za zdravstvo,
– za delo, družino in socialna vprašanja,
– za urejanje prostora in varstvo okolja,
– za gospodarstvo,
– za kmetijstvo in gozdarstvo,
– za stanovanjske zadeve in komunalno infrastrukturo,
– za turizem, gostinstvo in trgovino,
– za proračun in finance,
– za energetiko.
Odbori štejejo 7 članov. Od tega morajo biti najmanj štirje člani odbora člani občinskega sveta.
76. člen
Predsednik komisije ali odbora mora biti član občinskega sveta. Član občinskega sveta je lahko predsednik največ enega delovnega telesa.
77. člen
Seje delovnih teles sklicuje predsednik delovnega telesa na lastno pobudo, v skladu s programom dela sveta in na zahtevo sveta ali župana.
Gradivo za sejo delovnega telesa mora biti poslano članom delovnega telesa najmanj 3 dni pred sejo delovnega telesa.
Glasovanje v delovnem telesu je javno. Delovno telo sprejema odločitve z večino glasov vseh članov.
Za delo delovnih teles se smiselno uporabljajo določila tega poslovnika, ki se nanašajo na delo sveta.
9. Nadzorni odbor
78. člen
Nadzorni odbor:
– opravlja nadzor nad razpolaganjem s premoženjem občine,
– nadzoruje namenskost in gospodarnost porabe sredstev občinskega proračuna,
– nadzoruje finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev.
Nadzorni odbor najmanj dvakrat letno poroča občinkemu svetu o svojih ugotovitvah.
79. člen
Nadzorni odbor ima sedem članov.
Člane nadzornega odbora imenuje občinski svet izmed občanov.
Člani nadzornega odbora so imenovani z večino glasov navzočih članov občinskega sveta. Kandidate določi komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja na podlagi predlogov najmanj osmih članov občinskega sveta.
Člani nadzornega odbora ne morejo biti člani občinskega sveta, delavci občinske uprave ter člani poslovodstev organizacij, ki so uporabniki proračunskih sredstev.
VI. AKTI OBČINSKEGA SVETA
1. Postopek za sprejem odloka
80. člen
Odlok lahko predlaga vsak član sveta, župan, delovno telo sveta ali 5% volilcev v občini.
Predlog odloka pošlje predlagatelj predsedniku sveta.
81. člen
Predlog odloka mora vsebovati naslov odloka, uvod, besedilo členov in obrazložitev.
Naslov odloka mora odražati vsebino odloka.
Uvod obsega razloge za sprejem odloka, oceno stanja,cilje in načela odloka ter oceno finančnih in drugih posledic, ki jih bo imel sprejem odloka.
82. člen
Predlagatelj določi svojega predstavnika, ki bo sodeloval v obravnavah predloga odloka na sejah sveta.
Župan lahko sodeluje v vseh obravnavah predloga odloka na sejah sveta, tudi kadar sam ni predlagatelj.
83. člen
Predsednik sveta pošlje predlog odloka članom sveta in županu, kadar ta ni predlagatelj odloka, najmanj 15 dni pred dnem, določenim za sejo sveta, na kateri bo obravnavan predlog odloka.
84. člen
Občinski svet razpravlja o predlogu odloka na dveh obravnavah.
85. člen
V prvi obravnavi predloga odloka se razpravlja o razlogih, ki zahtevajo sprejem odloka ter o ciljih in načelih ter temeljnih rešitvah predloga odloka. Občinski svet sprejme ustrezno odločitev.
Na koncu prve obravnave predloga odloka lahko svet:
– odloči, da se opravi druga obravnava predloga odloka v predloženem besedilu,
– sprejme stališča in sklepe, ki naj jih predlagatelj upošteva pri pripravi za drugo obravnavo,
– odloči, da se odlok ne sprejme.
86. člen
Če svet odloči, da se obravnava predloga odloka nadaljuje, določi rok za začetek druge obravnave.
Če svet odloči, da se odlok ne sprejme, je postopek končan.
87. člen
V drugi obravnavi razpravlja svet o predlogu odloka po vrstnem redu o vsakem členu posebej in o naslovu odloka.
Ko svet konča razpravo o posameznem členu predloga odloka, člani sveta o njem glasujejo. Na koncu svet glasuje še o naslovu odloka in o predlogu odloka v celoti.
88. člen
V drugi obravnavi predloga odloka lahko predlagajo njegove spremembe in dopolnitve člani sveta in predlagatelj z amandmaji.
Amandma mora biti predložen svetu najmanj tri dni pred dnem, določenim za sejo sveta, na kateri bo obravnavan predlog odloka, h kateremu je predlagan amandma. Tako vloženi amandmaji morajo biti posredovani članom sveta pred začetkom seje. Župan lahko predlaga amandmaje tudi, kadar ni sam predlagatelj odloka.
Na sami seji lahko predlagajo amandma najmanj trije člani sveta ali predlagatelj, dokler traja razprava.
Amandma mora biti predložen v pisni obliki in mora biti obrazložen. Predlagatelj amandmaja lahko amandma na seji tudi ustno obrazloži.
Župan in predlagatelj odloka imata pravico podati mnenje k vsakemu amandmaju.
Svoje mnenje o amandmaju lahko poda tudi delovno telo sveta.
Predlagatelj amandmaja lahko amandma umakne do začetka glasovanja o amandmaju.
89. člen
V drugi obravnavi razpravlja občinski svet po vrstnem redu o naslovu odloka in vsakem členu predloga odloka. Ko občinski svet konča razpravo o posameznem členu predloga odloka, na katerega so bili dani amandmaji, člani občinskega sveta glasujejo o amandmajih. O vsakem amandmaju se glasuje posebej. Če je k členu predlaganih več amandmajev, se najprej glasuje o amandmaju, ki najbolj odstopa od rešitve, predlagane v predlogu odloka in nato po tem kriteriju o drugih amandmajih. Odločitev o vrstnem redu sprejme predsedujoči. Na koncu člani občinskega sveta glasujejo še o naslovu odloka in o predlogu odloka v celoti.
Če statutarna komisija ugotovi, da so v odloku očitna neskladja med posameznimi členi odloka, lahko predlaga amandmaje za uskladitev. Če ni mogoče pripraviti celovitega besedila na isti seji, glasuje svet o sprejemu odloka na prvi prihodnji seji.
2. Hitri postopek v zvezi s sprejemanjem odloka
90. člen
V primeru naravnih nesreč, kadar to zahtevajo izredne potrebe občine, ali kadar gre za manjše spremembe odlokov, lahko svet sprejme odlok po hitrem postopku.
Predlog, naj se odlok sprejme po hitrem postopku, da predlagatelj odloka. Tak predlog mora biti posebej obrazložen.
Pri hitrem postopku se združita prva in druga obravnava odloka na isti seji.
91. člen
O predlogu, da se odlok sprejme po hitrem postopku, odloči svet ob določanju dnevnega reda z dvetretjinsko večino navzočih prisotnih članov.
Če svet ne sprejme predloga, da se odlok obravnava po hitrem postopku, se uporabljajo določbe tega poslovnika, ki veljajo za prvo obravnavo odloka.
92. člen
Pri hitrem postopku je mogoče predlagati amandmaje na sami seji vse do konca obravnave predloga odloka, kot to opredeljuje 85. člen.
Na sami seji lahko predlagajo amandma najmanj trije člani sveta ali predlagatelj, dokler traja razprava. Amandma mora biti predložen v pisni obliki. Predlagatelj lahko amandma na seji ustno obrazloži.
3. Sprejem drugih aktov sveta
93. člen
O drugih aktih, razen o odloku o proračunu občine in o prostorskih in drugih planih razvoja občine, odloča svet praviloma na isti seji. Na tej seji se opravi hkrati splošna razprava, razprava in glasovanje po delih akta ter razprava in glasovanje o aktu v celoti.
Svet lahko sklene, da bo obravnaval te akte po dvofaznem postopku.
Za spreminjevalne in dopolnilne predloge k tem aktom se smiselno uporabljajo določbe, ki veljajo za odločanje o amandmajih k predlogu odloka.
94. člen
Po postopku, kot velja za sprejem odloka se sprejemajo tudi spremembe in dopolnitve statuta.
4. Referendum
95. člen
Svet lahko o svoji odločitvi (odloku ali drugem aktu) razpiše referendum.
Svet mora razpisati referendum, če tako zahteva najmanj 10% volivcev v občini.
Pravico glasovati na referendumu imajo vsi občani, ki imajo pravico voliti člane občinskega sveta. Odločitev je na referendumu sprejeta, če zanjo glasuje večina volivcev, ki so glasovali.
Svet je vezan na izid referenduma in dve leti po njegovi izvedbi ne more sprejeti odločitev, ki bi bile v nasprotju z izidom referenduma.
Za vložitev zahteve za razpis referenduma in za izvedbo referenduma se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki urejajo zakonodajni referendum.
96. člen
Svet lahko na svojo pobudo razpiše svetovalni referendum o posameznih vprašanjih posebnega pomena, da se ugotovi volja občanov. Svetovalni referendum mora svet razpisati, če to zahteva najmanj 10% volivcev v občini.
Svet razpiše svetovalni referendum, preden končno odloči o posameznem vprašanju. Svet ni vezan na izid svetovalnega referenduma.
Svetovalni referendum se lahko razpiše za celotno območje, ali za del območja občine.
97. člen
Svet razpiše referendum z odlokom, ki ga objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Odlok o razpisu referenduma mora določati besedilo vprašanja, ki bo dano na referendum in dan izvedbe referenduma.
Besedilo akta oziroma drugo vprašanje, o katerem se bo odločalo na referendumu, se objavi tudi na krajevno običajen način.
98. člen
Izid referenduma se objavi na enak način, kakor razpis referenduma.
VII. VOLITVE IN IMENOVANJA
1. Splošne določbe
99. člen
Volitve funkcionarjev, ki jih po statutu občine voli oziroma imenuje svet, se opravijo po določilih statuta in tega poslovnika.
Svet pred glasovanjem odloči ali se bo izvedlo javno ali tajno glasovanje, če to že ni določeno v statutu občine.
Če svet odloči, da se glasuje tajno, se glasovanje izvede po določbah tega poslovnika, ki veljajo za tajno glasovanje.
100. člen
Če se glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, se glasuje tako, da se na glasovnici obkroži zaporedna številka pred imenom kandidata, za katerega se želi glasovati.
Če se glasuje za ali proti kandidatu oziroma za ali proti listi kandidatov, se glasuje tako, da se na glasovnici obkroži besedo “ZA” ali “PROTI”.
101. člen
Kandidat je izvoljen, če je zanj glasovala večina navzočih svetnikov, ki so glasovali, če s statutom ni določeno drugače.
Če kandidat ne dobi potrebne večine, se ponovi kandidacijski postopek in postopek glasovanja na podlagi novega predloga kandidatur.
102. člen
Če se glasuje o treh ali več kandidatih za isto funkcijo, pa nihče od predlaganih kandidatov pri glasovanju ne dobi potrebne večine, se opravi drugo glasovanje.
Pri drugem glasovanju se glasuje o tistih dveh kandidatih, ki sta pri prvem glasovanju dobila največ glasov. Izvoljen je tisti, ki je dobil več glasov.
Če pri prvem glasovanju več kandidatov dobi enako najvišje, oziroma enako drugo najvišje število glasov, se izbira kandidatov za ponovno glasovanje med kandidati z enakim številom glasov, določi z žrebom.
Če se glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, se kandidati na glasovnici navedejo po abecednem vrstnem redu.
Na glasovnici pri drugem glasovanju sta kandidata navedena po vrstnem redu glede na število glasov, dobljenih pri prvem glasovanju.
2. Volitve predsednika in podpredsednika sveta
103. člen
Kandidata za predsednika občinskega sveta lahko predlaga najmanj šest članov sveta.
Kandidat je izvoljen z večino glasov vseh članov sveta. Če je predlaganih več kandidatov, se glasovanje izvede po postopku, kot ga določa 99. člen tega poslovnika.
Predsednik sveta je lahko razrešen na predlog najmanj desetih članov sveta. Predsednik je razrešen, če za predlog za razrešitev glasuje več kot polovica vseh članov sveta.
Na enak način, kot predsednik, se voli in razrešuje tudi podpredsednik sveta.
Volitve predsednika in podpredsednika občinskega sveta so tajne.
3. Imenovanje članov delovnih teles sveta
104. člen
Delovna telesa sveta imenuje svet na podlagi liste kandidatov.
Listo kandidatov določi komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Kandidati morajo o svoji kandidaturi podati pisno soglasje.
Če kandidatna lista ni dobila potrebne večine glasov, se na isti seji imenujejo (volijo) člani posamično. Če na ta način niso izvoljeni vsi člani, se lahko predlagajo novi kandidati, o katerih se opravi posamično glasovanje na isti seji sveta.
Če tudi na način iz prejšnjega odstavka ne pride do imenovanja vseh članov delovnega telesa, se glasovanje ponovi na naslednji seji sveta, vendar samo glede manjkajočih članov delovnega telesa.
Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja hkrati z listo kandidatov predlaga tudi kandidata za predsednika delovnega telesa, ki ga izvoli občinski svet po postopku, kot ga določa 99. člen tega poslovnika.
4. Imenovanje podžupana
105. člen
Na predlog župana občinski svet imenuje podžupana.
O tem, ali se imenovanje podžupana izvede na podlagi javnega ali tajnega glasovanja, odloči svet pred glasovanjem o imenovanju.
Za podžupana je izvoljen kandidat, ki dobi večino glasov vseh članov sveta.
5. Imenovanje sekretarja občinskega sveta
106. člen
Na predlog župana občinski svet imenuje sekretarja sveta.
O tem ali se imenovanje izvede na podlagi javnega ali tajnega glasovanja, odloči svet pred glasovanjem o imenovanju.
Za sekretarja sveta je izvoljen kandidat, ki dobi večino glasov navzočih svetnikov.
6. Imenovanje tajnika občine
107. člen
Na predlog župana občinski svet imenuje tajnika občine.
O tem, ali se imenovanje izvede na podlagi javnega ali tajnega glasovanja, odloči svet pred glasovanjem o imenovanju.
Za tajnika občine je izvoljen kandidat, ki dobi večino glasov navzočih svetnikov.
7. Postopek za razrešitev
108. člen
Svet razrešuje funkcionarje, ki jih voli oziroma imenuje po enakem postopku, kot je določen za izvolitev ali imenovanje.
Postopek za razrešitev se začne na predlog predlagateljev, določenih s statutom občine in tem poslovnikom. Če je komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja pristojna za predlaganje kandidatov za določene funkcije, je pristojna tudi za predlaganje njihovih razrešitev.
8. Odstop svetnikov in funkcionarjev občine
109. člen
Svetniki in funkcionarji občine imajo pravico odstopiti. Pravico odstopiti imajo tudi člani delovnih teles in člani nadzornega odbora ter drugi voljeni ali imenovani, tudi če niso občinski funkcionarji.
Izjava o odstopu mora biti dana v pisni obliki in poslana predsedniku sveta. Predsednik sveta mora o odstopu obvestiti svet na prvi naslednji seji sveta.
Članom občinskega sveta, županu, podžupanu in tajniku preneha mandat z dnem, ko je svet sprejel ugotovitveni sklep o odstopu.
Drugim voljenim in imenovanim preneha mandat z dnem odstopa, kot je naveden v pisni izjavi.
Za tajnika občine lahko svet sklene, da je dolžan opravljati funkcijo še do imenovanja novega tajnika, vendar ne dalj kot šest mesecev po dani odstopni izjavi.
VIII. RAZMERJA SVETA DO ŽUPANA
110. člen
Župan in svet ter njegova delovna telesa sodelujejo pri uresničevanju in opravljanju nalog občine. Pri tem predvsem usklajujejo programe dela in njihovo izvrševanje, skrbijo za medsebojno obveščanje in poročanje o uresničevanju svojih nalog in nastali problematiki ter si prizadevajo za sporazumno razreševanje nastalih problemov.
111. člen
Župan predlaga svetu v sprejem proračun občine in zaključni račun proračuna ter odloke in druge akte iz občinske pristojnosti.
Kadar svet obravnava odloke in druge akte, ki jih predlaga župan, določi župan za vsako zadevo, ki je na dnevnem redu, poročevalca izmed delavcev občinske uprave, lahko pa tudi izmed strokovnjakov, ki so pri pripravi odlokov ali drugih aktov sodelovali.
112. člen
Svet je dolžan obveščati župana o vseh zadevah, ki jih obravnava na svojih sejah, tudi če župan ni predlagatelj posamezne zadeve.
Župan ima pravico razpravljati na seji sveta o vseh vprašanjih, ki so na dnevnem redu, tudi če sam ni predlagatelj zadeve, in o njih izraziti svoje stališče ali mnenje.
113. člen
Župan skrbi za izvajanje odločitev občinskega sveta. Župan sproti, vendar najmanj trimesečno poroča o izvrševanju sklepov sveta.
V poročilu o izvršitvi sklepov sveta je potrebno posebej obrazložiti tiste sklepe, ki niso izvršeni in navesti razloge za neizvršitev sklepa.
Če sklepa sveta župan ne more izvršiti, mora svetu predlagati nov sklep, ki ga bo možno izvršiti.
114. člen
Župan skrbi za objavo odlokov in drugih splošnih aktov sveta.
115. člen
Župan zagotavlja materialne in tehnične pogoje za delo sveta in delovnih teles sveta.
116. člen
Župan skrbi za zakonitost dela sveta, zato je dolžan svet sproti opozarjati na posledice nezakonitih odločitev.
Če meni, da je splošni akt občinskega sveta neustaven ali nezakonit, zadrži župan objavo takega akta in predlaga občinskemu svetu, da o njem ponovno odloči na prvi naslednji seji, pri čemer mora navesti razloge za zadržanje. Predsednik sveta mora uvrstiti ponovno odločanje o zadržanem splošnem aktu na prvo naslednjo sejo sveta.
Če svet vztraja pri svoji odločitvi, se splošni akt objavi, župan pa lahko vloži pri ustavnem sodišču zahtevo za oceno njegove skladnosti z ustavo in zakonom.
117. člen
Župan skrbi za izvrševanje občinskega proračuna. Če župan ugotovi, da sredstva proračuna za posamezen namen ne bodo zadoščala za pokritje proračunskih izdatkov, mora o tem obvestiti svet in predlagati ustrezne ukrepe.
Če svet sklene, da je potrebno nalogo izvršiti, kot je bila načrtovana in da je ni mogoče uresničiti s predvidenimi sredstvi, mora občinski svet zagotoviti ustrezna sredstva za izvršitev naloge.
IX. JAVNOST DELA
118. člen
Delo občinkega sveta in njegovih delovnih teles je javno.
Javnost dela se zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu občinskih organov, s posredovanjem posebnih pisnih sporočil občanom in sredstvom javnega obveščanja o sprejetih odločitvah, z navzočnostjo občanov in predstavnikov sredstev javnega obveščanja na sejah organov občine ter na druge načine, ki jih določa statut in ta poslovnik.
119. člen
Župan in predsednik sveta obveščata občane in sredstva javnega obveščanja o delu sveta, delovnih teles, župana in občinske uprave. Svet lahko sklene, da se o seji izda uradno obvestilo za javnost oziroma za javna občila.
Občina lahko izdaja svoje glasilo, v katerem se objavljajo tudi sporočila in poročila o delu ter povzetki iz gradiv in odločitev sveta in drugih organov občine.
120. člen
Župan skrbi za obveščanje javnosti in sodelovanje s predstavniki javnih občil ter za zagotovitev pogojev za njihovo delo na sejah sveta.
Predstavnikom javnih občil je na voljo informativno in dokumentacijsko gradivo, predlogi aktov sveta, obvestila in poročila o delu sveta, zapisniki sej in druge informacije o delu občinskih organov.
121. člen
Občani imajo na zahtevo pravico vpogleda v zapisnike sej sveta in v dokumente in gradiva, ki so podlaga za delo in odločanje organov občine.
Javnosti niso dostopni dokumenti in gradiva sveta in delovnih teles, ki so zaupne narave.
122. člen
Za ravnanje z gradivi zaupne narave se upoštevajo zakonski in drugi predpisi, ki urejajo to področje.
X. SPREMEMBE IN RAZLAGA POSLOVNIKA
123. člen
Za sprejem sprememb in dopolnitev poslovnika se uporabljajo določbe statuta in tega poslovnika, ki veljajo za sprejem odlokov.
Spremembe in dopolnitve poslovnika sprejme svet z dvetretjinsko večino glasov navzočih svetnikov.
124. člen
Če pride do dvoma o vsebini posamezne določbe poslovnika, razlaga poslovnik med sejo predsedujoči občinskega sveta. Če se predsedujoči glede razlage ne more odločiti, prekine sejo in naloži statutarni komisiji, da pripravi razlago posamezne poslovniške določbe.
Izven seje sveta daje razlago poslovnika statutarna komisija.
Vsak svetnik lahko zahteva, da o razlagi poslovnika, ki ga je dala statutarna komisija, odloči svet.
XI. KONČNA DOLOČBA
125. člen
Ta poslovnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 021-028/94
Jesenice, dne 13. julija 1995.
Predsednik
Občinskega sveta
občine Jesenice
Valentin Markež, inž. l. r.
