Na podlagi 29. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 57/94 in 14/95) in 12. člena statuta Občine Juršinci z dne 18. 5. 95 (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 12/95) je Občinski svet občine Juršinci na seji dne 21. 7. 1995 sprejel
P O S L O V N I K
Občinskega sveta občine Juršinci
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
S tem poslovnikom se ureja organizacija in način dela Občinskega sveta občine Juršinci (v nadaljnjem besedilu: občinski svet) ter uresničevanje pravic in dolžnosti občinskih svetnikov.
2. člen
Vprašanja organizacije in načina dela občinskega sveta, ki niso urejena s tem poslovnikom se lahko uredijo s sklepi ali z drugim aktom občinskega sveta v skladu s tem poslovnikom.
3. člen
Način dela odborov in drugih delovnih teles občinskega sveta se lahko v skladu s tem poslovnikom ureja tudi s sklepi o ustanovitvi delovnih teles in s poslovniki delovnih teles.
4. člen
Občinski svet posluje v slovenskem jeziku.
Delo občinskega sveta je javno.
Javnost se lahko omeji ali izključi samo, če tako zaradi splošnih koristi odloči občinski svet z večino vseh članov.
5. člen
Občinski svet dela na rednih in izrednih sejah.
6. člen
Občinski svet predstavlja predsednik občinskega sveta.
II. KONSTITUIRANJE OBČINSKEGA SVETA
7. člen
Prvo sejo novoizvoljenega občinskega sveta skliče dotedanji predsednik občinskega sveta. Do izvolitve novega predsednika občinskega sveta vodi sejo najstarejši član občinskega sveta.
8. člen
Občinski svet se konstituira na svoji prvi seji, na kateri je potrjenih več kot polovica mandatov svetnikov.
9. člen
Občinski svet izvoli na prvi seji komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.
10. člen
Komisiji za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja se predloži poročilo občinske volilne komisije, potrdila o izvolitvi svetnikov in morebitne pritožbe kandidatov ali predstavnikov list.
11. člen
Mandate svetnikov potrdi občinski svet na predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, potem ko dobi njeno poročilo o pregledu potrdil o izvolitvi ter o vsebini in upravičenosti morebitnih pritožb kandidatov ali predstavnikov list.
Občinski svet skupaj odloči o potrditvi mandatov, ki niso sporni, o vsakem spornem mandatu pa odloča posebej.
Svetnik, katerega mandat je sporen, ne sme glasovati o potrditvi svojega mandata.
Šteje se, da je občinski svet z odločitvijo o spornem mandatu odločil tudi o pritožbi kandidata ali predstavnika kandidatov, vloženi pri občinskem svetu oziroma občinski volilni komisiji.
12. člen
Po potrditvi mandatov občinski svet izvoli komisijo za statut in poslovnik ter izvoli predsednika in podpredsednika občinskega sveta.
13. člen
Občinski svet praviloma v 30 dneh po konstituiranju ustanovi odbore in druga delovna telesa ter izvoli sekretarja občinskega sveta.
III. PRAVICE IN DOLŽNOSTI SVETNIKOV
1. Splošne določbe
14. člen
Svetniki imajo pravice in dolžnosti, določene z ustavo, z zakonom, statutom, odloki občinskega sveta in s tem poslovnikom.
15. člen
Svetnik ima pravico in dolžnost, da se izreče, v katerih odborih in drugih delovnih telesih občinskega sveta želi sodelovati. Izjavo sporoči predsedniku komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.
16. člen
Svetnik ima pravico in dolžnost, da se udeležuje tudi sej delovnih teles, katerih je član.
Če se svetnik udeleži seje odbora ali delovnega telesa, v katerem ni član, lahko na njem razpravlja le po sklepu odbora oziroma delovnega telesa, nima pa pravice glasovati.
Ne glede na določbo prejšnega odstavka ima svetnik, ki ni član delovnega telesa, pravico razpravljati na seji delovnega telesa, če v njem ni zastopana poslanska skupina, katere član je svetnik.
17. člen
Svetnik ima pravico zahtevati od župana oziroma občinskega urada in organov občinskega sveta obvestila in pojasnila, ki so mu potrebna v zvezi z delom v občinskem svetu, odborih in delovnih telesih občinskega sveta.
18. člen
Svetniku se izda izkaznica z osebnimi podatki. Izkaznico podpiše predsednik občinskega sveta.
19. člen
Svetnik v občinskem svetu uživa imuniteto v skladu z določili ustave Republike Slovenije, ki jo ima od dneva verifikacije izvolitve do prenehanja mandata.
Državni organ, ki namerava pripreti ali pričeti kazenski postopek zoper svetnika, ki se sklicuje na imuniteto, mora najprej dobiti dovoljenje občinskega sveta.
Imunitetna pravica se nanaša samo na odgovornost svetnika za dejanja v okviru opravljanja funkcije člana občinskega sveta.
20. člen
Svetniki imajo pravico do nadomestila plače in do povračila stroškov za opravljanje funkcije v skladu z zakonom, ki ureja ta vprašanja za delavce v državnih organih.
2. Vprašanja in pobude
21. člen
Na redni seji občinskega sveta je praviloma predvidena posebna točka dnevnega reda za vprašanja in pobude svetnikov.
Svetnik mora prijaviti vprašanje ali pobudo sekretarju občinskega sveta najkasneje dan pred sejo, na kateri se obravnavajo vprašanja in pobude.
Predsedujoči občinskega sveta mora pri določitvi vrstnega reda, postavljanja vprašanj in pobud skrbeti za vrstni red prijavljenih vprašanj.
22. člen
Vprašanje mora biti kratko in postavljeno tako, da je njegova vsebina jasno razvidna. V nasprotnem primeru predsedujoči občinskega sveta svetnika na to opozori in ga pozove, da vprašanje ustrezno dopolni.
23. člen
Pri obravnavi vprašanj in pobud svetnikov morajo biti na seji občinskega sveta navzoči župan ali tajnik občinske uprave. Če je župan opravičeno odsoten ali zadržan, ga lahko nadomešča podžupan, ki ga določi župan, ali tajnik občinske uprave.
24. člen
Svetnik ima pravico postaviti vprašanje občinskemu uradu.
Svetnik lahko postavi vprašanje pisno ali ustno na seji občinskega sveta. Predsednik občinskega sveta mora pisno vprašanje takoj poslati občinskemu uradu.
25. člen
Če je vprašanje postavljeno pisno, mora občinski urad odgovoriti nanj pisno najkasneje tri dni pred prvo naslednjo sejo.
Na ustno vprašanje mora občinski urad odgovoriti na isti seji, na kateri je bilo vprašanje postavljeno. Če tega ne more storiti, mora to takoj obrazložiti. V tem primeru mora na vprašanje odgovoriti pisno najkasneje tri dni pred prvo naslednjo sejo.
Potem, ko je svetnik na seji dobil odgovor na svoje ustno vprašanje, ima pravico postaviti dopolnilno vprašanje.
26. člen
Svetnik ima pravico dati pobudo občinskemu uradu za ureditev določenih vprašanj ali za sprejem določenih ukrepov.
Pobudo lahko da pisno ali ustno na seji občinskega sveta.
Pisno pobudo svetnik predloži predsedniku občinskega sveta, ta pa z njo takoj seznani druge svetnike.
27. člen
Če se pobuda nanaša na delo občinskega sveta, jo mora takoj obravnavati predsednik občinskega sveta. Če svetnik z odgovorom predsednika občinskega sveta ni zadovoljen, lahko zahteva, da se pobuda obravnava na prvi naslednji seji občinskega sveta.
3. Postopek za ugotavljanje odgovornosti in ukrepi zaradi neupravičenih odsotnosti s sej
28. člen
Svetnik se je dolžan udeleževati sej občinskega sveta, odborov in drugih delovnih teles, katerih član je.
Svetnik, ki ne more priti na sejo občinskega sveta, odbora ali delovnega telesa, katerega član je, mora o tem in o razlogih za to obvestiti sekretarja občinskega sveta oziroma predsednika odbora ali delovnega telesa najpozneje do začetka seje, razen če tega ne more storiti zaradi višje sile.
Za opravičeno odsotnost svetnika se šteje:
– zadržanost z dela po predpisih o delovnih razmerjih in zdravstvenem zavarovanju
– odsotnost po odobritvi predsednika občinskega sveta
– zadržanost zaradi istočasnega dela drugega odbora ali delovnega telesa, katerega član je
– zadržanost zaradi letnega dopusta
– zadržanost zaradi okoliščin, ki štejejo za višjo silo.
29. člen
Sekretar občinskega sveta ali predsednik odbora oziroma delovnega telesa pisno obvesti komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, o opravičenih in neopravičenih odsotnostih svetnikov s seje občinskega sveta oziroma odbora in drugih delovnih teles.
30. člen
Na podlagi obvestila o dveh zaporednih neopravičenih odsotnostih svetnika s seje, predsednik komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanje izreče svetniku javni opomin. Zoper odločbo predsednika komisije iz prejšnega odstavka ima svetnik pravico ugovora pri tej komisiji v 8 dneh po prejemu obvestila. Ugovor zadrži izvršitev ukrepa.
31. člen
Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja na sejo, na kateri obravnava ugovor iz prejšnega člena, povabi tudi svetnika, ki je vložil ugovor. Svetnik ima pravico, da na seji komisije svoj ugovor pojasni.
O ugovoru odloči komisija s sklepom, s katerim ugovoru ugodi in ukrep prekliče, ali pa ugovor zavrne in potrdi veljavnost ukrepa.
IV. SEJE OBČINSKEGA SVETA
1. Sklicevanje sej
32. člen
Seje občinskega sveta sklicuje predsednik občinskega sveta.
Predsednik občinskega sveta mora sklicati sejo na zahtevo župana ali najmanj četrtine svetnikov.
Če predsednik občinskega sveta na predlog župana seje ne skliče v 30 dneh, jo lahko skliče župan.
33. člen
V času rednih zasedanj ima občinski svet redne seje praviloma vsak zadnji teden v mesecu. Praviloma se sklicujejo ob 20. uri.
Po sklepu občinskega sveta se lahko redne seje skličejo tudi v drugih dneh.
34. člen
Izredna seja se skliče, kadar ni pogojev za redno sejo.
Izredno sejo skliče predsednik občinskega sveta na svojo pobudo ali na zahtevo najmanj tretjine svetnikov. V zahtevi za sklic izredne seje morajo biti razlogi za njen klic. Zahtevi mora biti priloženo gradivo o zadevah, o katerih naj občinski svet odloča.
Če predsednik ne skliče izredne seje, kadar je to zahtevano v skladu s prejšnim odstavkom, jo lahko skliče župan ali predstavnik svetnikov, ki predlagajo sklic, in hkrati predloži ustrezno gradivo.
35. člen
Sklic seje občinskega sveta s predlogom dnevnega reda se pošlje svetnikom najmanj 8 dni pred dnem, določenim za sejo.
Gradivo, ki je podlaga za uvrstitev zadev na dnevni red seje, se pošlje svetnikom najpozneje 4 dni pred sejo. Ostalo gradivo za sejo se vroči svetnikom najkasneje pred sejo sveta.
Sklic seje in gradivo se pošlje tudi strankam, zastopanih v občinskem svetu.
Sklic seje in dnevni red se objavi na oglasni deski občine Juršinci in v lokalnih sredstvih javnega obveščanja.
36. člen
Predlog dnevnega reda seje občinskega sveta določi predsednik občinskega sveta po posvetovanju z županom.
V predlog dnevnega reda seje se lahko uvrstijo le zadeve, za katerih obravnavo so izpolnjeni pogoji, določeni s tem poslovnikom.
37. člen
Izredno sejo lahko skliče predsednik občinskega sveta tudi v krajšem roku, kakor je določeno v 37. členu. Dnevni red izredne seje lahko predlaga tudi na sami seji.
Gradivo za izredno sejo se lahko predloži svetnikom tudi na sami seji.
Izredno sejo občinskega sveta mora predsednik občinskegs sveta sklicati na zahtevo župana.
Kolikor predsednik občinskega sveta v sedmih dneh od prejema pisne zahteve župana za sklic izredne seje, te ne skliče, jo lahko skliče župan.
38. člen
Občinski svet ne more odločati o zadevah, glede katerih svetnikom ni bilo prej poslano oziroma izročeno ustrezno gradivo.
2. Predsedovanje in udeležba na seji
39. člen
Seji občinskega sveta predseduje predsednik občinskega sveta ali podpredsednik občinskega sveta.
40. člen
Svetniki imajo pravico in dolžnost, da se udeležujejo sej občinskega sveta in sodelujejo pri delu in odločanju na njih.
41. člen
O udeležbi svetnikov na seji občinskega sveta se vodi evidenca na podlagi ugotavljanja navzočnosti na začetku seje, ob glasovanjih, ob preverjanju sklepčnosti med sejo, ob koncu prekinjene seje in na začetku nadaljevanja prekinjene seje.
Za vodenje evidence o udeležbi svetnikov na seji skrbi sekretar občinskega sveta.
42. člen
Seje občinskega sveta se lahko udeležijo osebe, ki jih na sejo povabi predsednik občinskega sveta ali župan. Druge osebe so lahko navzoče na seji v skladu z določili tega poslovnika.
3. Potek seje
43. člen
Ko predsedujoči začne sejo, obvesti občinski svet kdo izmed svetnikov ga je obvestil, da je zadržan in se seje ne more udeležiti.
Predsedujoči obvesti občinski svet, kdo je povabljen na sejo.
Na začetku seje predsedujoči lahko daje pojasnila v zvezi z delom na seji in v zvezi z drugimi vprašanji.
44. člen
Preden občinski svet preide k določitvi dnevnega reda, odloča o sprejemu zapisnika prejšnje seje.
Svetnik lahko da pripombo k zapisniku prejšne seje in zahteva, da se zapisnik ustrezno spremeni ali dopolni.
O utemeljenosti zahtevanih sprememb ali dopolnitev zapisnika prejšne seje odloči občinski svet brez razprave.
Predsedujoči ugotovi, da je sprejet zapisnik, h kateremu ni bilo pripomb, ali zapisnik, ki je bil po sprejetih pripombah ustrezno spremenjen ali dopolnjen.
45. člen
Občinski svet na začetku seje določi dnevni red.
Pri določanju dnevnega reda občinski svet najprej odloča o predlogih, da se posamezne zadeve umaknejo z dnevnega reda, nato o predlogih, da se dnevni red razširi, in nato o predlogih za skrajšanje rokov, združitev obravnav ali hitri postopek. Po predstavitvi lahko predlagatelj razširitve dodatno pojasni razloge za razširitev dnevnega reda.
Zadeve, za katere župan ali odbor občinskega sveta oziroma delovno telo predlaga, naj se umaknejo iz dnevnega reda in uvrstijo na dnevni red naslednje seje, se umaknejo z dnevnega reda.
O predlogih iz drugega odstavka tega člena, odloča občinski svet brez razprave.
Predlogi za razširitev dnevnega reda se lahko sprejmejo le, če so razlogi zanjo nastali po sklicu seje in če je bilo svetnikom poslano ali izročeno gradivo, ki je podlaga za uvrstitev zadeve na dnevni red. O predlogih za razširitev dnevnega reda lahko poda mnenje župan, če ni sam predlagatelj razširitve. Občinski svet lahko sklene, da mora pred odločanjem podati mnenje odbor oziroma delovno telo občinskega sveta.
Po sprejetih odločitvah iz drugega odstavka tega člena da predsedujoči na glasovanje predlog dnevnega reda v celoti.
46. člen
Posamezne točke dnevnega reda se obravnavajo po določenem vrstnem redu. Med sejo lahko občinski svet spremeni vrstni red obravnave posameznih točk dnevnega reda.
Na začetku obravnave vsake točke dnevnega reda lahko poda predlagatelj oziroma predstavnik predlagatelja dopolnilno obrazložitev.
Predlagatelj oziroma njegov predstavnik mora podati dopolnilno obrazložitev, če tako sklene občinski svet.
Za predlagateljem oziroma predstavnikom predlagatelja dobijo najprej besedo poročevalci odborov in delovnih teles, tajnik; če občinski urad ni predlagatelj.
Zatem dobijo besedo svetniki po vrstnem redu, kakor so se priglasili k razpravi.
47. člen
Govornik sme govoriti le o vprašanju, ki je na dnevnem redu. Če se govornik ne drži dnevnega reda, ga predsedujoči opomni. Če se govornik tudi po drugem opominu ne drži dnevnega reda, mu predsedujoči lahko vzame besedo. Zoper odvzem besede svetnik lahko ugovarja. O ugovoru odloči občinski svet brez razprave in brez obrazložitve glasu.
48. člen
Razprave svetnikov in drugih udeležencev na seji niso časovno omejene, če ni v tem poslovniku drugače določeno.
Občinski svet lahko na predlog predsedujočega ali na zahtevo svetnika odoloči, da lahko govornik o istem vprašanju govori le enkrat, lahko pa mu omeji tudi trajanje govora, vendar ne manj kot 5 minut.
Odločitev o omejitvi razprave sprejme občinski svet pred začetkom razprave.
49. člen
Svetniku ki želi govoriti o kršitvi poslovnika ali o kršitvi dnevnega reda, da predsedujoči besedo takoj, ko jo zahteva. Predsedujoči da po tem govoru pojasnilo glede kršitve poslovnika ali dnevnega reda. Če svetnik ni zadovoljen s pojasnilom, odloči občinski svet o vprašanju brez razprave.
Če svetnik zahteva besedo, da bi opozoril na napako ali popravil navedbo, ki po njegovem mnenju ni točna in je povzročila nesporazum ali potrebo po osebnem pojasnilu, mu da predsedujoči besedo takoj, ko jo zahteva. Pri tem se mora svetnik omejiti le na pojasnilo.
50. člen
Ko predsedujoči ugotovi, da ni več priglašenih k razpravi, sklene razpravo. Če je na podlagi razprave treba pripraviti predloge odločitev ali stališč, se razprava prekine in se nadaljuje po predložitvi teh predlogov.
51. člen
Predsedujoči lahko med sejo prekine delo občinskega sveta in določi, kdaj se bo nadaljevalo.
Predsedujoči prekine delo občinskega sveta, če se ugotovi, da seja ni več sklepčna, če so potrebna posvetovanja, če je treba dobiti mnenja odborov ali delovnih teles oziroma občinskega urada, in v drugih primerih, kadar tako sklene občinski svet.
Če je delo občinskega sveta prekinjeno zato, ker seja ni več sklepčna, sklepčnosti pa ni niti v nadaljevanju seje, predsedujoči sejo za ta dan konča.
52. člen
Če občinski svet o zadevi, ki jo je obravnaval, ni končal razprave ali če ni pogojev za odločanje ali če občinski svet o zadevi ne želi odločati na isti seji, se razprave oziroma odločanje o zadevi preloži na eno izmed naslednjih sej. Ko so vse točke dnevnega reda izčrpane, občinski svet konča sejo.
4. Vzdrževanje reda na seji
53. člen
Za red na seji skrbi predsedujoči.
Na seji občinskega sveta ne sme nihče govoriti, dokler mu predsedujoči ne da besede.
Predsedujoči skrbi, da govornika nihče ne moti med govorom. Govornika lahko opomni na red ali mu seže v besedo le predsedujoči.
54. člen
Za kršitev reda na seji občinskega sveta sme predsedujoči izreči naslednje ukrepe:
– opomin
– odvzem besede
– odstranitev s seje ali z dela seje.
55. člen
Opomin se lahko izreče svetniku, če govori, čeprav mu predsedujoči ni dal besede, če sega govorniku v besedo, ali če na kak drug način krši red na seji in določbe tega poslovnika.
56. člen
Odvzem besede se lahko izreče svetniku, če s svojim govorom na seji krši red in določbe tega poslovnika, pa je bil na tej seji že dvakrat opomnjen, naj spoštuje red in določbe tega poslovnika.
57. člen
Odstranitev s seje ali z dela seje se lahko izreče svetniku, če kljub opominu ali odvzemu besede krši red na seji tako, da onemogoča delo občinskega sveta.
58. člen
Svetnik, ki mu je izrečen ukrep odstranitve s seje ali z dela seje, mora takoj zapustiti dvorano.
Odsotnost s seje med trajanjem tega ukrepa se šteje za neopravičeno odsotnost s seje.
Svetnik, ki mu je bil izrečen ukrep odstranitve s seje ali z dela seje, lahko v treh dneh vloži ugovor na občinski svet. Le-ta odloči o ugovoru na prvi naslednji seji.
59. člen
Predsedujoči odredi, da se odstrani iz dvorane in iz poslopja, v katerem je seja, vsak udeleženec ali poslušalec, ki krši red na seji.
Če je red hudo kršen, lahko predsedujoči odredi, da se odstranijo vsi poslušalci.
60. člen
Če predsedujoči z rednimi ukrepi ne more ohraniti reda na seji občinskega sveta, jo prekine.
5. Odločanje
61. člen
Občinski svet veljavno odloča, če je na seji navzoča večina vseh svetnikov. Kadar je za sprejem odločitve potrebna dvetretjinska večina vseh svetnikov, občinski svet veljavno odloča, če sta na seji navzoči najmanj dve tretjini vseh svetnikov.
Za sklepčnost je odločilna dejanska navzočnost svetnikov v dvorani.
62. člen
Navzočnost svetnikov se ugotovi z dviganjem rok.
O načinu ugotavljanja navzočnosti odloči predsedujoči.
Poimensko klicanje poslancev opravi sekretar občinskega sveta. Vsak svetnik potrdi svojo navzočnost z besedo “tukaj”.
63. člen
Navzočnost na seji se ugotavlja na začetku seje, pred vsakim glasovanjem in na začetku nadaljevanja prekinjene seje.
Navzočnost na seji se lahko ugotavlja tudi med sejo, če predsedujoči ugotovi, da je potrebno preveriti sklepčnost.
64. člen
Občinski svet odloča z večino opredeljenih vprašanj navzočih svetnikov, kadar ni z zakonom, statutom ali s tem poslovnikom določena drugačna večina.
Statut občine občinski svet sprejema z dvetretjinsko večino članov sveta.
65. člen
Občinski svet praviloma odloča z javnim glasovanjem.
S tajnim glasovanjem odloča pri volitvah, imenovanjih in razrešitvah, kadar je to določeno z zakonom, statutom ali s tem poslovnikom.
Občinski svet lahko odloči, da se opravi tajno glasovanje tudi v drugih primerih.
66. člen
Glasovanje se opravi po končani razpravi o predlogu, o katerem se odloča.
Pred glasovanjem ima svetnik pravico obrazložiti svoj glas, če s tem poslovnikom ni drugače določeno.
O postopkovnih vprašanjih odloča občinski svet takoj brez razprave.
67. člen
Glasuje se z dviganjem rok. Predsedujoči najprej vpraša, kdo je za predlog, in nato, kdo je proti njemu.
Svetniki se izrečejo tako, da dvignejo roko.
68. člen
Če svetnik ugovarja poteku ali ugotovitvi izida glasovanja, se glasovanje lahko ponovi. O ponovitvi glasovanja odloči občinski svet brez razprave na predlog svetnika, ki ugovarja poteku ali ugotovitvi izida glasovanja, ali na predlog predsedujočega.
69. člen
Predsedujoči po vsakem opravljenem glasovanju ugotovi in objavi izid glasovanja. Predlog je sprejet, če je zanj glasovala predpisana večina svetnikov. Če o predlogu ni bila sprejeta odločitev, v tem primeru se predlog ponovno obravnava.
70. člen
Tajno se glasuje z glasovnicami.
Za vsako glasovanje se natisne 9 glasovnic.
Glasovnice so enake velikosti, oblike in barve in so overjene s pečatom občine.
71. člen
Glasovnica vsebuje predlog, o katerem se odloča in opredelitev “za” in “proti”. Na dnu glasovnice je beseda “za” na desni, beseda “proti” pa na levi strani. Svetnik glasuje tako, da obkroži besedo “za” ali besedo “proti”.
Vsebino glasovnic za volitve, imenovanja in razrešitve določa ta poslovnik v delu, v katerem ureja volitve, imenovanja in razrešitve.
72. člen
Tajno glasovanje vodi predsedujoči s pomočjo sekretarja občinskega sveta in treh svetnikov, ki jih izvoli občinski svet na predlog predsedujočega. Svetnikom se vročijo glasovnice tako, da pride vsak k mizi predsedujočega in pove svoje ime in priimek. Predsedujoči ali svetnik, ki mu pomaga pri izvedbi glasovanja, izroči svetniku glasovnico, sekretar občinskega sveta pa označi pri imenu in priimku svetnika v seznam, da mu je bila glasovnica vročena.
Svetnik nato odide v prostor, v katerem se glasuje.
Ko svetnik izpolni glasovnico, se vrne v dvorano k mizi predsedujočega in odda glasovnico v glasovalno skrinjico. Predsedujoči pred začetkom glasovanja določi čas, ob katerem se glasovanje konča. Ob izteku tega časa predsedujoči sklene glasovanje.
73. člen
Ko je glasovanje končano, se predsedujoči in svetniki, ki so mu pomagali pri izvedbi glasovanja, ter sekretar občinskega sveta umaknejo v poseben prostor, da ugotovijo izid glasovanja. Preden odprejo glasovalno skrinjico, preštejejo nerazdeljene glasovnice in jih vložijo v poseben omet, ki ga zapečatijo. Neizpolnjena glasovnica in glasovnica, ki ni izpolnjena v skladu z navodilom o načinu glasovanja, sta neveljavni. Ugotovitev izida glasovanja obsega:
– število razdeljenih glasovnic,
– število oddanih glasovnic,
– število neveljavnih glasovnic,
– število veljavnih glasovnic,
– število glasov “za” in število glasov “proti”, oziroma kadar se pri volitvah ali imenovanjih glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, število glasov, ki so jih dobili posamezni kandidati,
– ugotovitev, da je predlog izglasovan ali da ni izglasovan s predpisano večino, oziroma kadar se pri volitvah ali imenovanjih glasuje o več kandidatih za isto funkcijo kateri kandidat je izvoljen.
O ugotovitvi izida glasovanja se sestavi zapisnik, ki ga podpišejo vsi sodelujoči iz prvega odstavka tega člena. Predsedujoči objavi izid glasovanja na seji občinskega sveta.
6. Zapisnik seje
74. člen
O delu na seji občinskega sveta se piše zapisnik.
Zapisnik obsega podatke o udeležbi na seji in glavne podatke o delu na seji, zlasti o predlogih, o katerih se je razpravljalo, z imeni razpravljalcev, o sklepih, ki so bili na seji sprejeti, in o izidih glasovanja o posameznih zadevah. Zapisniku je treba priložiti original ali kopijo gradiva, ki je bilo predloženo oziroma obravnavano na seji.
Sprejeti zapisnik podpišeta predsedujoči in sekretar občinskega sveta. Za zapisnik skrbi sekretar občinskega sveta.
75. člen
O delu na občinskem svetu se lahko vodijo dobesedni zapisi (magnetogram seje). Ti zapisi se na zahtevo izročijo svetnikom, predlagateljem ali županu.
Vsak govornik ima pred objavo pravico pregledati zapise iz prejšnjega odstavka in pravico do redakcijskih popravkov svojega govora na seji občinskega sveta. Popravki ne smejo spremeniti smisla in bistva njegovega izvajanja. V dvomu odloči o dopustnosti popravka predsednik občinskega sveta. Pregled zapisov govornik potrdi s podpisom.
O delu na seji občinskega sveta se lahko vodijo tudi avdio-video zapisi. O delu na seji, ki je zaprta za javnost, se vodijo dobesedni zapisi in avdio-video zapisi, če občinski svet ne odloči drugače. Vpogled v takšne zapise imajo zgolj svetniki. Glede pregleda in popravkov takšnih zapisov se uporablja določba drugega odstavka tega člena.
76. člen
Ravnanje z akti in z gradivom zaupne narave določi občinski svet s posebnim aktom.
77. člen
Svetniki imajo pravico vpogleda v spise in gradivo, ki se hranijo v pristojnih službah občinskega sveta in njihovih odborih in delovnih telesih. Vpogled v spise in gradivo, ki vsebuje podatke osebne narave, je dopusten le svetnikom, na katere se ti podatki nanašajo. Vpogled v takšne spise in gradivo je lahko dopuščen tudi drugim osebam, vendar le z dovoljenjem predsednika občinskega sveta in svetnika, na katerega se ti podatki nanašajo.
78. člen
Izvirniki odlokov in drugih aktov in vse gradivo, ki jih je oblikoval ali obravnaval občinski svet ali njegova delovna telesa, se hranijo v arhivu občine. Tam se hranijo tudi dobesedni zapisi (magnetogrami) sej občinskega sveta, odborov in drugih delovnih teles, magnetofonski in avdio-video zapisi sej ter drugo gradivo.
Gradivo iz prvega odstavka se hrani najmanj do izteka mandata občinskega sveta. O nadaljnjem hranjenju se izdajo natančnejša navodila.
V. PROGRAMIRANJE DELA OBČINSKEGA SVETA IN DELOVNIH TELES
79. člen
Predsednik občinskega sveta po posvetu z županom pripravi predlog okvirnega programa dela za posamezno leto in terminski program za pomladansko in jesensko zasedanje.
80. člen
Okvirni program dela upošteva program občinske uprave za tekoče leto in druge predloge za razpravo ter odločanje v občinskem svetu in opredeljuje prednostne naloge. Pri tem zagotavlja smotrno povezavo posameznih obravnav zakonodajnega postopka.
81. člen
Na podlagi programa dela predsednik občinskega sveta po posvetu z županom uvršča posamezna vprašanja na dnevni red sej občinskega sveta ter določa za obravnavo posameznih točk dnevnega reda odbora in druga delovna telesa.
Sklicu seje mora biti priložen tudi predvideni dnevni red naslednje seje.
82. člen
Odbori in delovna telesa oblikujejo in medsebojno usklajujejo svoje programe v skladu s programom dela občinskega sveta.
VI. PREDSEDNIK, PODPREDSEDNIK IN SEKRETAR OBČINSKEGA SVETA
1. Predsednik občinskega sveta
83. člen
Predsednik občinskega sveta vodi delo občinskega sveta.
Predsednik občinskega sveta:
– vodi seje občinskega sveta,
– podpisuje akte, ki jih sprejme občinski svet,
– skrbi za urejanje in uresničevanje z zakonom in s tem poslovnikom določenih razmerjih z županom in občinskim uradom,
– skrbi za izvajanje poslovnika občinskega sveta,
– dodeljuje zadeve v obravnavo odborom in delovnim telesom občinskega sveta,
– določa o sporih glede pristojnosti med odbori in delovnimi telesi občinskega sveta,
– opravlja druge naloge v skladu z zakonom, statutom, sklepi in s poslovnikom občinskega sveta.
Predsednik občinskega sveta opravlja svojo funkcijo neprofesionalno in do prve seje novega občinskega sveta.
Predsednik občinskega sveta je za svojo delo odgovoren občinskemu svetu.
2. Podpredsednik občinskega sveta
84. člen
Podpredsednik pomaga predsedniku občinskega sveta pri njegovem delu in opravlja v dogovoru z njim posamezne zadeve z njegovega delovnega področja. Če je predsednik odsoten, ga nadomešča podpredsednik.
Podpredsednik je za svoje delo odgovoren občinskemu svetu.
3. Sekretar občinskega sveta
85. člen
Sekretar občinskega sveta pomaga predsedniku občinskega sveta pri pripravi in vodenju sej, skrbi za objavljanje odlokov in drugih aktov občinskega sveta in opravlja druge zadeve, določene s statutom in s tem poslovnikom.
Sekretarja občinskega sveta imenuje občinski svet. Njegova funkcija preneha s konstituiranjem novega občinskega sveta, mora pa opravljati svoje naloge do imenovanja novega sekretarja.
Za svoje delo je sekretar odgovoren občinskemu svetu.
VII. DELOVNA TELESA OBČINSKEGA SVETA
1. Splošne določbe
86. člen
Občinski svet ustanovi delovna telesa za proučevanje posameznih področij, za pripravo mnenj o politiki na teh področjih in za oblikovanje mnenj do posameznih vprašanj iz pristojnosti občinskega sveta.
Poleg delovnih teles, ustanovljenih s tem poslovnikom ustanavlja občinski svet delovna telesa z odlokom, ki določi njihovo sestavo in opredeli njihovo delovno področje.
Delovna telesa so posvetovalno telo občinskega sveta.
87. člen
Delovno telo ima predsednika, ki ga občinski svet izvoli izmed svetnikov.
Način dela delovnih teles se uredi s poslovniki posameznih delovnih teles. Določila poslovnikov delovnih teles ne smejo biti v nasprotju z zakonom, statutom in s tem poslovnikom.
V primeru, da delovno telo ne sprejme poslovnika za svojo delo, se primeroma uporabljajo določila poslovnika občinskega sveta.
88. člen
Delovna telesa občinskega sveta so stalni odbori občinskega sveta, pododbori in komisije občinskega sveta.
2. Odbori občinskega sveta
89. člen
Občinski svet s sklepom ustanovi stalne odbore, praviloma za področja, ki jih določa statut občine. Za pripravo posameznih mnenj in za spremljanje izvajanja nalog in izvajanje zakonodaje na posameznih področjih lahko občinski svet ustanovi pododbore za določene naloge oziroma ožja področja.
Delo stalnega odbora oziroma pododbora usklajuje delavec v občinskem uradu za posamezno področje oziroma referent za posamezno področje. Delavec uprave nima pravice glasovanja pri delu stalnega odbora oziroma pododbora občinskega sveta.
3. Komisije občinskega sveta
90. člen
Občinski svet z odlokom ali posamičnim sklepom ustanovi komisije za preučevanje določenih skupin vprašanj ali za preučevanje posameznih zadev.
Občinski svet ima stalne komisije:
– komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja,
– komisijo za statut in poslovnik,
– komisijo za odlikovanja in priznanja,
– volilno komisijo.
91. člen
Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ima naslednje pristojnosti:
– obravnava vprašanja iz pristojnosti občinskega sveta, ki so v zvezi z volitvami, imenovanji in razrešitvami,
– opravlja razpis oziroma kandidacijski postopek, če tako določi zakon, odlok ali drug akt občinskega sveta in v primerih, ko je občinski svet pristojen za imenovanje, pa predpis ne določa pristojnosti za razpis ali kandidacijski postopek,
– pripravlja predloge za izvolitev oziroma imenovanje ter razrešitev, kolikor za to ni pristojen župan in predloge za sestavo delovnih teles občinskega sveta,
– daje mnenja k aktom za določanje plač,
– opravlja druge zadeve, ki jih določa zakon, statut občine, ta poslovnik in drugi akti občinskega sveta.
92. člen
Komisija za statut in poslovnik ima naslednje pristojnosti:
– spremlja uresničevanje poslovnika in statuta občinskega sveta
– razlaga statut in poslovnik
– obravnava in daje predloge za spremembe in dopolnitve statuta in poslovnika
– na predlog občinskega sveta daje razlago določil statuta in poslovnika
– opravlja druge zadeve, določene s tem poslovnikom.
93. člen
Komisija za odlikovanja in priznanja zbira predloge o zaslužnih občanih, podjetjih in organizacijah ter daje mnenja in predloge za podelitev priznanj in odlikovanj Občine Juršinci.
94. člen
Volilna komisija opravlja naloge določene z zakonom in izvaja volitve v Občini Juršinci v skladu in v okviru pristojnosti določene z zakonom.
95. člen
Stalne komisije občinskega sveta imajo najmanj tri člane, ki jih občinski svet izvoli izmed svetnikov in občanov.
4. Naloge delovnih teles in način dela
96. člen
Delovno telo mora poročilo poslati predsedniku občinskega sveta najkasneje 7 dni pred sejo občinskega sveta.
Delovno telo izmed svojih članov določi poročevalca na seji občinskega sveta, ki bo predstavil poročilo delovnega telesa, navedel razloge za sprejeta mnenja ter povzel glavne dileme iz razprave.
97. člen
Delovno telo lahko zahteva od občinskega urada, državnih organov ter javnih zavodov in skladov podatke in posamezne dokumente, ki so pomembni pri oblikovanju mnenja delovnih teles. Delovno telo lahko predlaga, da strokovni delavci izvedejo raziskavo o posameznem strokovnem vprašanju, ki je predmet razprave.
98. člen
Predsednik delovnega telesa v sodelovanju z delavci v občinskem uradu oziroma referentom za posamezna področja v občinski upravi organizira delo delovnega telesa, sklicuje in vodi seje in izvaja sklepe delovnega telesa.
99. člen
Predsednik delovnega telesa določi dnevni red in dan redne seje, razen če ni o tem delovno telo odločilo na prejšnji seji. Seja delovnega telesa je sklepčna, če je na njej prisotnih več kot polovica članov. Vsak član lahko zahteva ugotavljanje sklepčnosti.
Na seji delovnega telesa sodeluje sekretar občinskega sveta.
100. člen
Glasovanje v delovnem telesu je javno. Sklep je sprejet z večino opredeljenih glasov.
O vsaki seji delovnega telesa se sestavi zapisnik.
Seje delovnih teles so praviloma odprte za javnost. Delovno telo lahko z večino navzočih članov sklene, da se seja ali njen del zapre za javnost.
5. Nadzorni odbor
101. člen
Stalno delovno telo občinskega sveta je tudi nadzorni odbor. Člane nadzornega odbora imenuje občinski svet. Člani nadzornega odbora ne morejo biti člani občinskega sveta, občinski uradniki in drugi javni uslužbenci ter člani poslovodstev organizacij, ki so uporabniki proračunskih sredstev.
Nadzorni odbor ima naslednje pristojnosti:
– opravlja nadzor nad razpolaganjem s premoženjem občine,
– nadzoruje namenskost in smotrnost porabe proračunskih sredstev,
– nadzoruje finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev,
– in druge pristojnosti, določene z zakonom, statutom in drugimi akti.
VIII. VAŠKI ODBORI PRI OBČINSKEM SVETU
102. člen
Vaški odbor zlasti:
– daje mnenja o zadevah lokalnega pomena,
– ugotavlja potrebe po izvrševanju aktivnosti lokalnega pomena,
– izdeluje programe dela, ki se nanašajo na zadeve lokalnega pomena,
– opravlja druge naloge, za katere ga pooblasti občinski svet.
103. člen
Vaške odbore ustanavlja občinski svet s sklepom, v katerem določi tudi njihovo sestavo.
104. člen
Vaški odbor pri občinskem svetu šteje 3, 5 ali 7 članov, svetniki občinskega sveta so po položaju glede na njihovo stalno prebivališče, člani vaških odborov. Ostale člane imenuje občinski svet izmed občanov, na predlog skupine najmanj desetih volivcev.
105. člen
Prvo sejo vaškega odbora skliče predsednik občinskega sveta in jo vodi do izvolitve predsednika vaškega odbora.
Člani vaškega odbora izmed sebe izvolijo predsednika in podpredsednika.
106. člen
Vaški odbor se konstituira na prvi seji, na kateri je potrjenih več kot polovica imenovanih članov.
107. člen
Predsednik, podpredsednik in člani vaškega odbora se volijo za čas trajanja mandata občinskega sveta, če ni v sklepu o ustanovitvi in izovolitvi določeno, da se volijo za krajši čas.
108. člen
Predsednik, podpredsednik in člani vaškega odbora so lahko razrešeni še pred potekom časa, za katerega so bili izvoljeni.
Namesto članov, ki so bili razrešeni, občinski svet po postopku, kot je določeno v statutu občine in tem poslovnikom, s sklepom imenuje nove člane.
109. člen
Predsednik vaškega odbora:
– sklicuje seje,
– določa dnevni red,
– vodi seje,
– odgovarja občinskemu svetu za svoje delo in za delo krajevnega odbora.
110. člen
O sklicu seje morajo biti člani vaškega odbora obveščeni najmanj 5 dni pred dnevom seje.
Po potrebi je hkrati z vabilom na sejo potrebno članom vaškega odbora poslati pismeno gradivo, ki se bo obravnavalo na sklicani seji.
111. člen
Seje vaških odborov so javne. Na seji lahko sodelujejo vabljeni gostje.
112. člen
Sejo skliče in vodi predsednik, v njegovi odsotnosti pa podpredsednik vaškega odbora. Pred pričetkom dela predsednik ugotovi prisotnost članov odbora in vabljenih.
113. člen
Vaški odbor lahko veljavno odloča, ko je prisotna večina članov odbora.
Odločitev sprejema vaški odbor z večino glasov.
Glasuje se z dvigom rok.
Na zahtevo posameznega člana vaškega odbora se lahko v zapisnik posebej zapiše, kako je glasoval v kateri zadevi.
114. člen
O poteku seje se piše zapisnik, ki ga podpišeta predsednik oziroma podpredsednik in zapisnikar seje, ki ga na predlog predsednika vaškega odbora določi vaški odbor.
Zapisnik se potrdi na prvi naslednji seji vaškega odbora.
Zapisnik se v 1 izvodu hrani pri občinski upravi, 1 izvod pa pri vaškem odboru.
115. člen
Delo vaških odborov vodi in usklajuje sekretar občinske uprave.
116. člen
Za potek seje in vzdrževanja reda na seji vaškega odbora se smiselno uporabljajo določila tega poslovnika od 43. do 61. člena.
IX. AKTI OBČINSKEGA SVETA
1. Splošne določbe o aktih
117. člen
Občinski svet sprejema planske akte občine, odloke, odločbe, proračun občine in rebalans proračuna, sklepe in stališča in druge akte, določene z zakonom, s statutom in drugimi akti občinskega sveta.
118. člen
Občinski svet z mnenji opredeljuje politiko do obravnavanih zadev in daje pobude za izvajanje politike in izvrševanje aktov občinskega sveta.
119. člen
Odloke in druge akte, sklepe, stališča in mnenja, ki jih sprejema občinski svet podpisuje njegov predsednik.
Sklepe delovnih teles, ki jih ta sprejemajo pri svojem delu, podpisujejo njihovi predsedniki.
120. člen
Na izvirnike odlokov in drugih aktov občinskega sveta se da pečat občine, izvirniki odlokov in aktov se hranijo v skladu z določili tega poslovnika.
Odloki in drugi akti občinskega sveta se objavljajo v uradnem glasilu.
2. Postopek za izdajo odloka
a) Splošne določbe
121. člen
Odlok se praviloma sprejema v dveh fazah, in sicer kot osnutek odloka in predlog odloka.
122. člen
Predlog za izdajo odloka se vloži pri sekretarju občinskega sveta, ki ga posreduje predsedniku občinskega sveta in odboru, v katerega delovno področje spada. Če predloga za izdajo odloka ni vložil župan, se mu pošlje predlog, da poda k njemu svoje mmenje.
123. člen
Predlog za izdajo odloka mora vsebovati: zakonsko podlago za izdajo odloka; oceno stanja na področju, ki ga je z odlokom potrebno urediti; razloge, ki utemeljujejo potrebo po novih predpisih ali njihovi spremembi in probleme, ki jih bo odlok reševal; načela, s katerimi naj bodo urejena razmerja na ustreznem področju, cilje, ki se želijo doseči, poglavitne rešitve z ustreznimi alternativami in posledice, ki bodo nastale za občane na podlagi predlaganih rešitev; materialne obveze, ki bodo nastale za občino, zavode in podjetja ter za občane; druge okoliščine v zvezi z vprašanji, ki jih ureja odlok.
Predlogu za izdajo odloka mora biti priložena potrebna dokumentacija.
124. člen
Predlog za izdajo odloka obravnava pristojni odbor. Na sejo odbora se povabi predlagatelja in predstavnike občinskega urada, če le-ta ni predlagatelj. Predlagatelj na seji odbora lahko poda dopolnilno obrazložitev in ima pravico sodelovati pri razpravi.
125. člen
Po končani razpravi se odbor odloči o predlogu za izdajo odloka. Če predlog ni dovolj obrazložen, se predlagatelju določi rok za dopolnitev.
O sprejemu ali zavrnitvi predloga odloči odbor s sklepom. Sklep, s katerim se sprejme predlog za izdajo odloka, se pošlje predsedniku občinskega sveta in občinskemu uradu, ki pripravi osnutek odloka. V sklepu se določijo stališča, mnenja in predlogi odbora, ki jih naj občinski urad upošteva pri pripravi osnutka predloga.
Odbor s sklepom zavrne predlog za izdajo odloka, če:
– smatra, da je predlog v nasprotju z veljavnimi občinskimi ali državnimi predpisi,
– smatra, da je predlog v nasprotju z javnim interesom občine,
– če bi sprejem odloka pomenil preveliko finančno obremenitev za občino, njene zavode in podjetja ali občine.
Zoper sklep o zavrnitvi predloga za izdajo odloka ima predlagatelj pravico do ugovora, ki ga mora vložiti v roku 15 dni do sprejema slepa o zavrnitvi. O ugovoru odloča občinski svet.
126. člen
Občani, javni zavodi, podjetja in društva lahko vložijo zahtevo za izdajo odloka.
Zahteva za izdajo odloka se obravnava po istem postopku, kot je določen za obravnavo predloga za izdajo odloka.
Če se ugotovi, da je zahteva za izdajo odloka utemeljena, se pošlje občinskemu uradu, da pripravi predlog za izdajo odloka.
b) Osnutek odloka
127. člen
Osnutek odloka vsebuje rešitev, ki se predlagajo v obliki pravnih določb. Osnutek odloka mora biti obrazložen. Obrazložitev mora vsebovati vse elemente, ki se zahtevajo pri predlogu za izdajo odloka.
Priložena morajo biti še stališča, mnenja, pripombe in predlogi odbora, ki je obravnaval predlog in mnenje župana, če ni bil predlagatelj.
128. člen
Predlagatelj lahko predlaga umik osnutka odloka. O tem odloči občinski svet s sklepom. Če se sprejme tak predlog, se postopek ustavi.
129. člen
Občinski svet osnutek odloka obravnava najprej načelno. Tako, da svetniki izražajo svoja mnenja o tem, ali so načela, na katerih naj temelji odlok, v osnutku pravilno in dosledno upoštevana.
130. člen
Če občinski svet načelno sprejme odlok, preide k obravnavi posameznih členov ali tez.
Po končani obravnavi občinski svet s sklepom določi stališča, mnenja in predloge k osnutku odloka in ga pošlje občinskemu uradu, da pripravi predlog odloka.
Če občinski svet osnutka odloka načelno ne sprejme, ga vrne predlagatelju in občinskemu uradu in s sklepom določi, v katerem pogledu je potrebno osnutek spremeniti ali dopolniti. Hkrati se določi tudi rok, v katerem je potrebno pripraviti spremenjeni oziroma dopolnjeni osnutek odloka.
c) Predlog odloka
131. člen
Predlog odloka ima obliko, v kateri se sprejemajo zakonski predpisi. Predlog odloka mora biti obrazložen. Obrazložitev mora vsebovati zlasti: kako so upoštevana stališča, mnenja, pripombe in predlogi, ki so bili dani k osnutku odloka;katerih stališč, mnenj, pripomb in predlogov predlagateljev ni sprejel in zakaj ne in rešitve, ki odstopajo od osnutka odloka; besedilo tistih določb odloka, za katere se predlagajo spremembe oziroma dopolnitve ter finančna sredstva, ki so potrebna za izvedbo odloka; vire in načine zagotovitve potrebnih finančnih sredstev. Predlogu odloka mora biti priložena potrebna dokumentacija.
132. člen
Obravnava predloga odloka na seji občinskega sveta obsega načelno obravnavo predloga in obravnavo njegovega besedila.
Preden se preide na načelno obravnavo, lahko predstavnik predlagatelja odloka, predstavnik pristojnega odbora in predstavnik občinskega urada obrazložijo stališča, mnenja, pripombe, predloge in amandmaje.
Med načelno obravnavo predloga odloka se lahko izražajo tudi mnenja, zahtevajo pojasnila in druga vprašanja glede rešitev, ki jih predlog vsebuje. Med obravnavo besedila odloka po delih oziroma po poglavjih se razpravlja o predlogu odloka, lahko pa tudi po členih, če občinski svet tako sklene.
133. člen
Po končani načelni obravnavi občinski svet odloča o amandmajih. Med odločanjem o amandmajih se lahko začne obravnava le o njih.
Po končanem glasovanju o amandmajih občinski svet odloča o predlogu odloka v celoti.
134. člen
Občinski svet lahko med obravnavo o predlogu odloka oziroma o posameznih amandmajih ugotavlja stopnjo soglasja s predhodnimi izjavljanji in sklene, da se obravnava in sklepanje odloži, če ugotovi, da si doseženo soglasje, oziroma, če se ugotovi, da je posamezna vprašanja, ki so se ob razpravi pojavila, potrebno preučiti.
Če občinski svet sklene, da se obravnava in sklepanje o predlogu odloka odloži, sprejme sklep o tem, kaj je potrebno v zvezi s predlogom odloka opraviti, kdo naj to opravi ter določi rok za ponovno obravnavo.
135. člen
Predlagatelj lahko predlaga umik predloga odloka. O takšnem predlogu občinski svet razpravlja ter določi s sklepom.
d) Amandmaji
136. člen
Predlog za dopolnitev ali spremembo predloga odloka (v nadaljnjem besedilu: amandma) mora biti priložen v pisni obliki. Amandma lahko predlagajo tisti, ki imajo po tem poslovniku pravico predlagati odlok (najmanj trije svetniki, župan in delovna telesa občinskega sveta).
137. člen
Če amandma vsebuje določbo, ki zahteva finančna sredstva, predlagatelj amandmaja hkrati opozori predlagatelja odloka na možnost za zagotovitev sredstev. Svet lahko sklene, naj se pred odločanjem o amandmaju prouči vpliv teh določb na razpoložljiva sredstva in za zagotovitev sredstev za financiranje predlagane rešitve v amandmaju.
138. člen
Amandma k predlogu odloka je potrebno poslati predsedniku občinskega sveta najmanj tri dni pred dnem, določenim za sejo, na kateri bo občinski svet obravnaval predlog odloka.
Amandma k predlogu odloka predsednik občinskega sveta pošlje predlagatelju odloka, županu, pristojnim delovnim telesom občinskega sveta.
139. člen
Pristojna delovna telesa predloženi amandma proučijo, do njega zavzamejo stališče in jih predložijo občinskemu svetu.
Na sejo delovnega telesa in na sejo občinskega sveta se povabi predstavnik predlagatelja amandmaja.
140. člen
Amandma k predlogu odloka se sme izjemoma vložiti tudi na seji občinskega sveta, vendar najkasneje do žačetka obravnave amandmajev na seji. Tudi tak amandma mora biti vložen pisno, z obrazložitvijo posebej utemeljenih razlogov za tako predložitev amandmaja. Občinski svet najprej posebej razpravlja o utemeljenosti razlogov za predložitev amandmaja in z glasovanjem odloči, ali bo predloženi amandma sploh obravnaval.
141. člen
Predlagatelj odloka lahko daje amandmaje do konca obravnave predloga odloka. Tudi župan občine lahko vse do konca obravnave daje amandmaje k predlogu odloka, ki ga ni sam predlagal.
Občinski svet lahko na obrazložen predlog predlagatelja predloga odloka sklene, da bo predloženi amandma obravnaval kot sestavni del predloga odloka.
142. člen
Predlagatelj odloka lahko med obravnavo svoj amandma pismeno spremeni, dopolni, ali umakne. Spremembo, dopolnitev ali umik amandmaja je potrebno obrazložiti. O umiku amandmaja, ki je nepreklicen, se ne glasuje.
143. člen
Predlagatelj odloka in župan občine lahko povesta svoje mnenje o amandmaju k predlogu odloka.
144. člen
O vsakem amandmaju se praviloma glasuje posebej.
Če se izjemoma glasuje o večjem številu amandmajev po poglavjih ali delih predloga odloka, mora predsedujoči pred takim glasovanjem ugotoviti, ali kdo izmed svetnikov zahteva ločeno glasovanje o katerem izmed predloženih amandmajev.
Če predlagani amandma narekuje spremembo, dopolnitev ali črtanje kakega drugega člena oziroma črtanje posameznih določb predloga odloka, se takoj po sprejetju tega amandmaja razpravlja in odloča še o drugih povezanih amandmajih. Če tako amandma, ki terja črtanje oziroma spremembo posameznih določb predloga odloka ni sprejet, predsedujoči ugotovi, da o drugih amandmajih ni treba glasovati, ker so izgubili svoj pomen. O taki ugotovitvi predsedujočega svet ne razpravlja in ne glasuje.
Če je k členu predloga odloka predloženih več amandmajev, se najprej glasuje o amandmaju, ki najbolj odstopa od vsebine člena predloga odloka in nato po tem kriteriju o drugih amandmajih k temu členu.
Če je predložen amandma k amandmaju, se najprej glasuje o amandmaju, ki je dan k amandmaju predlogu odloka.
e) Združitev faz v postopku za izdajo odloka
145. člen
Če ne gre za obsežne in zahtevne odloke, lahko na predlog predlagatelja in mnenja pristojnega odbora, občinski svet določi, da se združita fazi obravnave osnutka in obravnave predloga odloka.
Odločitev iz prvega odstavka tega člena lahko občinski svet sprejme, kadar gre za:
– manj zahtevne spremembe in dopolnitve odlokov,
– prenehanje veljavnosti posameznih določb odlokov ali posameznih odlokov,
– zmanjšanje posameznih materialnih obveznosti javnih zavodov in podjetij ter občanov,
– spremembe in dopolnitve odlokov na podlagi odločb Ustavnega sodišča Republike Slovenije.
f) Hitri postopek za izdajo odloka
146. člen
Odlok se lahko izjemoma izda po hitrem postopku. Tako se lahko izda samo takrat, kadar je to nujno zaradi preprečevanja in odpravljanja večjih motenj v občinskih zavodih in podjetjih, kadar to zahtevajo interesi obrambe, državne varnosti, naravne nesreče in druge izredne potrebe.
147. člen
Predlog, da naj se odlok izda po hitrem postopku, obravnava občinski svet. Predlog mora biti posebej obrazložen, navedeni razlogi za izdajo odloka po hitrem postopku in posledice, ki bi lahko nastale, če odlok po tem postopku ne bi bil izdan.
148. člen
Če občinski svet sprejme predlog, naj bo izdan odlok po hitrem postopku, začne na seji ta predlog takoj obravnavati. Med obravnavo lahko zahteva od pristojnega odbora, naj poda svoje mnenje. Če predlagatelj ni župan, se zahteva njegovo mnenje, pred odločanjem o sprejemu odloka.
149. člen
K predlogu odloka, ki naj bo izdan po hitrem postopku, je mogoče do konca obravnave predlagati amandmaje.
g) Postopek za obvezno razlago odloka
150. člen
Predlog za obvezno razlago odloka lahko dajejo predlagatelji iz 124. člena tega poslovnika, občani, proračunski porabniki in sodišče.
151. člen
Predlog za obvezno razlago odloka obravnava občinski svet po postopku, ki je v tem poslovniku določen za obravnavanje predloga odloka.
152. člen
Predlog, naj se odlok izda po hitrem postopku, mora biti posebej obrazložen. V obrazložitvi morajo biti posebej navedeni razlogi, zaradi katerih se predlaga izdaja odloka po hitrem postopku in navedene posledice, ki bi lahko nastale, če odlok ni izdan.
K predlogu odloka, ki naj bo izdan po hitrem postopku, je mogoče do konca obravnave predlagati amandmaje.
5. Sprejem drugih aktov občinskega sveta
153. člen
Drugi akti občinskega sveta, ki niso odloki, se praviloma sprejemajo in obravnavajo po določbah tega poslovnika, ki veljajo za postopek sprejemanja odloka, tako da se združita prva in druga faza postopka.
Odločbe, sklepi in stališča se lahko obravnavajo in sprejemajo po tistih določbah tega poslovnika, ki veljajo za postopek obravnavanja predloga odloka.
154. člen
Odlok o proračunu Občine Juršinci sprejema občinski svet v skladu s statutom.
X. REFERENDUM
155. člen
Občinski svet lahko o vprašanjih, ki se urejajo z zakonom ali statutom občine razpiše referendum.
156. člen
Občinski svet lahko na svojo pobudo razpiše referendum o vprašanjih iz svoje pristojnosti, ki so širšega pomena za Občino Juršinci (posvetovalni referendum).
Občinski svet lahko razpiše posvetovalni referendum, preden končno odloči o posameznem vprašanju.
Občinski svet ni vezan na izid posvetovalnega referenduma.
157. člen
Občinski svet razpiše referendum z odlokom ali sklepom, ki ga objavi v uradnem glasilu.
Odlok o razpisu referenduma mora določati besedilo vprašanja, ki bo dano na referendum in dan izvedbe referenduma.
Besedilo akta oziroma drugo vprašanje, o katerem se bo odločalo na referendumu, se objavi tudi v javnih občilih.
158. člen
Izid referenduma se objavi na enak način kakor razpis referenduma.
XI.VOLITVE IN IMENOVANJE
1. Splošne določbe
159. člen
Glasuje se javno. Tajno se glasuje le, kadar tako določa zakon ali statut ali, ko občinski svet z večino glasov določi, da se glasuje tajno.
Volitve funkcionarjev, ki jih po ustavi in zakonu ter statutu Občine Juršinci voli občinski svet, se opravijo po določbah tega poslovnika, če zakon ne določa drugače.
Predstavnik predlagatelja kandidature ima pravico pred začetkom volitev obrazložiti predlog kandidature.
160. člen
V primerih tajnega glasovanja o več kandidatih za isto funkcijo, se glasuje tako, da se na glasovnici obkroži zaporedna številka pred imenom kandidata, za katerega se želi glasovati.
Če se glasuje za ali proti kandidatu oziroma za ali proti listi kandidatov, se glasuje tako, da se na glasovnici obkroži beseda “za” ali “proti”. Na dnu glasovnice je beseda “za” na desni strani, beseda “proti” pa na levi strani.
161. člen
Kandidat je izvoljen, če zanj glasuje večina svetnikov, ki so oddali veljavne glasovnice, če zakon in ta poslovnik glede posameznih volitev ne določata drugače.
162. člen
Če se glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, pa nobeden pri glasovanju ne dobi potrebne večine, se opravi novo glasovanje. Pri drugem glasovanju se glasuje o tistih dveh kandidatih, ki sta pri prvem glasovanju dobila največ glasov. Če pri prvem glasovanju več kandidatov dobi enako najvišje oziroma enako drugo najvišjo število glasov, se izbira kandidatov za ponovno glasovanje med kandidati z enakim številom glasov določi z žrebom.
Če se glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, se kandidati na glasovnici navedejo po abecednem vrstnem redu.
Na glasovnici pri drugem glasovanju sta kandidata navedena po vrstnem redu glede na število glasov, dobljenih pri prvem glasovanju.
163. člen
Če kandidat ne dobi potrebne večine oziroma, če tudi pri drugem glasovanju noben kandidat ne dobi potrebne večine, se ponovi kandidacijski postopek in postopek glasovanja na podlagi novega predloga kandidatur.
2. Volitve predsednika in podpredsednika občinskega sveta
164. člen
Kandidata za predsednika in podpredsednika občinskega sveta lahko predlagajo najmanj trije svetniki.
Izvoljen je kandidat, za katerega je glasovala večina vseh svetnikov.
3. Dajanje soglasij k imenovanju direktorjev javnih zavodov in javnih podjetij
165. člen
Soglasje k imenovanju direktorjev javnih zavodov in javnih podjetij, daje občinski svet na podlagi komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja in predloge župana.
Če se daje soglasje k imenovanju direktorja, ki je istočasno tudi svetnik v občinskem svetu, ta svetnik nima pravice glasovanja.
4. Imenovanje predsednikov in članov delovnih teles
166. člen
Delovno telo občinskega sveta imenuje občinski svet na podlagi liste kandidatov za predsednika in člane delovnega telesa.
Listo kandidatov določi komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.
Če lista ni izglasovana, se postopek imenovanja ponovi na podlagi nove liste kandidatov.
5. Postopek za razrešitev
167. člen
Občinski svet razrešuje funkcionarje, ki jih voli ali imenuje na podlagi statuta ali tega poslovnika, po enakem postopku, kakor je določen za izvolitev ali imenovanje.
Postopek za razrešitev se začne na predlog predlagatelja, ki je določen z ustavo, zakonom ali s tem poslovnikom.
Odločitev o razrešitvi se sprejme z večino, ki jo določa zakon, statut ali ta poslovnik.
XII. RAZMERJA OBČINSKEGA SVETA
DO ŽUPANA
168. člen
Občinski svet opravlja zadeve iz svoje pristojnosti samostojno in je v skladu z zakonom najvišji organ odločanja občine. V okviru svojih pristojnosti daje tudi mnenja k predlogu župana, občinskega urada, odborov in drugih delovnih teles. Občinski svet je tudi posvetovalno telo župana in občinskega urada.
XIII. JAVNOST DELA
169. člen
Občinski svet obvešča javnost o svojem delu ter o odločitvah in stališčih glede zadev, ki jih obravnava.
170. člen
Akti in druga gradiva, ki jih obravnava občinski svet, se lahko objavijo v javnih občilih. Način objavljanja aktov in drugege gradiva, ki jih obravnava občinski svet, določi predsednik občinskega sveta.
171. člen
Javnosti niso dostopni dokumenti in gradivo občinskega sveta, ki so zaupne narave.
Vrste in stopnje zaupnosti ter ravnanje z zaupnimi dokumenti in gradivom se določijo s posebnimi predpisi.
Svetnik javnosti ne sme sporočati podatkov iz dokumentov in gradiva, ki so zaupne narave.
172. člen
Občinski svet lahko sklene, da bosta določena seja ali del seje občinskega sveta potekala brez navzočnosti javnosti.
173. člen
Predstavniki javnih občil imajo pravico biti navzoči na sejah občinskega sveta ter obveščati javnost o njegovem delu.
Občinski svet lahko sklene, da so predstavniki javnih občil lahko navzoči na seji ali delu seje, ki poteka brez navzočnosti javnosti, pri čemer smejo predstavniki javnih občil dajati v javnost le tista obvestila, za katera tako sklene občinski svet. Le-ta lahko sklene tudi, da se smejo takšna obvestila dati v javnost šele po preteku določenega časa.
Občinski svet lahko sklene, da bo o posameznemu vprašanju razpravljal brez navzočnosti predstavnikov javnih občil.
174. člen
Predstavnikom javnih občil so na voljo informativno in dokumentacijsko gradivo, predlogi aktov občinskega sveta, obvestila in poročila o delu občinskega sveta, glasila in druge publikacije, ki jih izdaja občinski svet.
175. člen
Občinski svet lahko sklene, da se o seji izda uradno obvestilo za javnost ali za javna občila.
Uradno obvestilo se da zlasti o sejah ali delih sej občinskega sveta, ki so potekale brez navzočnosti javnosti ali brez navzočnosti predstavnikov javnih občil. Občinski svet lahko sklene, da se da uradno obvestilo tudi v drugih primerih. Besedilo uradnega obvestila določi predsednik občinsklega sveta.
XIV. DELO OBČINSKEGA SVETA V VOJNEM ALI IZREDNEM STANJU
176. člen
V vojnem ali izrednem stanju dela občinski svet po določbah tega poslovnika, kolikor s poslovnikom za delo v vojnem ali izrednem stanju ne določi drugače.
177. člen
Če občinski svet ne sprejme poslovnika za delo v vojnem ali izrednem stanju, so v vojnem ali izrednem stanju v skladu z nastalimi razmerami ter potrebami obrambe in varnosti dopustna odstopanja od določb tega poslovnika:
– glede rokov, določenih za sklicevanje sej občinskega sveta, odborov in drugih delovnih teles in za pošiljanje gradiva,
– glede načina sklicevanja sej in pošiljanja gradiva, prostorov, kraja in časa sklicevanja sej,
– glede roka za obravnavanje aktov,
– glede obravnavanja predlogov aktov v odborih in delovnih telesih
– glede javnosti dela in obveščanja javnosti o delu občinskega sveta.
178. člen
V vojnem ali izrednem stanju predsednik občinskega sveta ugotavlja in obvešča župana:
– da se občinski svet ne more sestati,
– da so prenehale okoliščine, zaradi katerih se občinski svet ni mogel sestati.
179. člen
V vojnem ali izrednem stanju morajo svetniki osebno ali preko pristojnih državnih organov nemudoma obveščati predsednika občinskega sveta o naslovu in telefonu, na katerega so dosegljivi.
XV. RAZLAGA POSLOVNIKA
180. člen
Če pride do dvoma o vsebini posamezne določbe poslovnika, razlaga poslovnik med sejo predsedujoči.
Zunaj seje daje razlago poslovnika komisija za statut in poslovnik, ki po potrebi pridobi ustrezno strokovno mnenje. Vsak svetnik lahko zahteva, da o razlagi poslovnika, ki jo je dala komisija za statut in poslovnik, odloči občinski svet.
XVI. PREHODNI IN KONČNI DOLOČBI
181. člen
Z uveljavitvijo tega poslovnika preneha veljati začasni poslovnik občinskega sveta z dne 12. 1. 1995.
182. člen
Ta poslovnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 012-18/95
Juršinci, dne 21. julija 1995.
Predsednik
Občinskega sveta
občine Juršinci
Simon Toplak l. r.
