Na podlagi 64. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št.72/93; 6/94 – odločba US RS št. U-I-13/94-95 – odločba US RS, št. U-I- 144/94-18 in Uradni list RS, št. 57/94 ter 14/95) je Občinski svet občine Cerknica na seji dne 12. 7. 1995 sprejel
S T A T U T
Občine Cerknica
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Ta statut ureja oziroma določa temeljna načela za organizacijo in delovanje Občine Cerknica (v nadaljevanju: občina), organe občine, pristojnosti občine in njenih organov, oblikovanje in organizacijo občinske uprave in javnih služb, premoženje in financiranje občine, splošne in posamične akte občine, varstvo občine, v razmerju do države in drugih občin, način sodelovanja občanov pri sprejemanju odločitev v občini in širših samoupravnih lokalnih skupnostih ter druga vprašanja skupnega pomena v občini, ki jih določa zakon.
2. člen
Občino Cerknica je ustanovil Državni zbor z zakonom o ustanovitvi občin ter o določitvi njihovih območij (Uradni list RS, št. 60/94 in 69/94).
Območje občine obsega območja naslednjih naselij: Begunje pri Cerknici, Bezuljak, Beč, Bečaje, Bloška Polica, Bločice, Brezje, Cajnarje, Cerknica, Čohovo, Dobec, Dolenja vas, Dolenje Jezero, Dolenje Otave, Gora, Gorenje Jezero, Gorenje Otave, Goričice, Grahovo, Hribljane, Hruškarje, Ivanje selo, Jeršiče, Korošče, Kožljek, Koščake, Kranjče, Kremenca, Krušče, Kržišče, Laze pri Gorenjem Jezeru, Lešnjake, Lipsenj, Mahneti, Martinjak, Milava, Osredek, Otok, Otonica, Pikovnik, Pirmane, Podskrajnik, Podslivnica, Ponikve, Rakek, Rakov Škocjan, Ravne, Reparje, Rudolfovo, Selšček, Slivice, Slugovo, Stražišče, Sveti Vid, Štrukljeva vas, Ščurkovo, Tavžlje, Topol pri Begunjah, Unec, Zahrib, Zala, Zelše, Zibovnik, Žerovnica, Župeno.
3. člen
Občina varuje koristi svojega prebivalstva. V okviru ustave in zakonov samostojno opravlja svoje zadeve in izvršuje naloge, ki so nanjo prenesene s področnimi zakoni ter naloge, ki jih s soglasjem občine prenese v občinsko pristojnost država.
4. člen
Občani uresničujejo lokalno samoupravo v občini neposredno in prek organov občine.
Občina se pri uresničevanju skupnih nalog povezuje in sodeluje s sosednjimi in drugimi občinami ter širšimi lokalnimi skupnostmi.
Občina sodeluje tudi z lokalnimi skupnostmi drugih držav ter z mednarodnimi organizacijami lokalnih skupnosti.
5. člen
Občani se lahko obračajo s peticijo ali drugo pobudo na kateri koli organ občine, ki jim mora odgovoriti najkasneje v 30 dneh.
Občinska uprava in strokovne službe so dolžne občanom nuditi popolno strokovno pomoč ter informirati občane o njihovih postopkih. Za zagotovitev pravic občanov iz predhodnih odstavkov tega člena, občinski svet ustanovi komisijo za vloge, pritožbe in peticije.
6. člen
Občina je pravna oseba. Sedež občine Cerknica je v Cerknici, Cesta 4. maja št. 53.
7. člen
Občina Cerknica ima svoj pečat v obliki kroga premera 35 mm, ki ima v sredini grb občine Cerknica, ob krožnici zgoraj napis OBČINA CERKNICA, ob krožnici spodaj pa napis CERKNICA.
Župan občine Cerknica ima svoj pečat v obliki kroga, premera 35 mm, ki ima v sredini grb občine Cerknica, ob krožnici zgoraj napis OBČINA CERKNICA, med grbom v liniji premera napis ŽUPAN, ob krožnici spodaj pa napis CERKNICA.
Občinski svet Cerknica ima svoj pečat v obliki kroga, premera 35 mm, ki ima v sredini grb občine Cerknica, ob krožnici zgoraj napis OBČINA CERKNICA, pod grbom v liniji premera napis OBČINSKI SVET, ob krožnici spodaj pa napis CERKNICA.
8. člen
Občina ima grb, zastavo in občinski praznik, ki se določi z odlokom občine.
9. člen
V Občini Cerknica se lahko ustanovita trški skupnosti Cerknica in Rakek.
Ostala naselja v občini pa se lahko povežejo v skupnosti naselij in v vaške skupnosti (v nadaljnjih členih: skupnosti).
Trški skupnosti, skupnosti naselij in vaške skupnosti ustanovi občinski svet s statutarnim sklepom na osnovi referenduma in po predhodnem ugotavljanju interesa na zborih krajanov.
Sveta trške skupnosti Cerknica in Rakek morata imeti najmanj pet članov, svet skupnosti naselij in vaški svet pa najmanj tri člane. S statutarnim sklepom občinski svet določi v svet trške skupnosti dva svoja člana, v ostale svete pa po enega.
Premoženje s katerim bo upravljala trška skupnost Cerknica in Rakek ter skupnosti naselij in vaške skupnosti je lastnina občine Cerknica.
S statutarnim sklepom se določijo naloge, načini financiranja, organiziranost in druge zadeve, pomembne za delovanje skupnosti.
Skupnosti imajo lahko le specialno pravno sposobnost v okviru prenesenih nalog in ne morejo imeti svojega žiro računa.
Vse premoženje dosedanjih krajevnih skupnosti preide v last občine.
S tem statutom se ukinjajo sveti in skupščine dosedanjih krajevnih skupnosti.
10. člen
Občinski svet lahko z odlokom prenese upravljanje določenih zadev iz občinske pristojnosti v upravljanje skupnostim.
Za ta namen določi občinski svet tudi ustrezna sredstva.
11. člen
Svet trške skupnosti, skupnosti naselij in vaške skupnosti daje mnenje občinskemu svetu, odborom, nadzornemu odboru in županu o vseh zadevah iz njihove pristojnosti, ki se nanašajo na interese trga oziroma naselij in vasi za katere so skupnosti ustanovljene, zlasti pa o zadevah, ki se nanašajo na občinski proračun, na razvoj in na prostorsko ureditev občine.
12. člen
Občina Cerknica se lahko povezuje v pokrajino.
II. NALOGE OBČINE
13. člen
Občina Cerknica po svojih organih samostojno opravlja in ureja vse lokalne zadeve javnega pomena, določene s tem statutom in zakonom, zlasti pa:
1) na področju normativnega urejanja:
– sprejema statut občine, odloke in druge občinske akte;
– sprejema občinski proračun in zaključni račun;
– sprejema načrt razvoja občine;
– sprejema prostorske plane:
– sprejema varnostni načrt občine;
– predpisuje lokalne davščine;
– ureja upravljanje z energetskimi in vodovodnimi komunalnimi objekti;
– ureja javne ceste, javne poti, rekreacijske ter druge javne površine;
– ureja javni red v občini;
– ureja delovanje občinske uprave;
– ureja občinske javne službe;
– ureja način in pogoje upravljanja s premoženjem občine;
– določa prekrške in denarne kazni za prekrške, s katerimi se kršijo predpisi občine;
– sestavlja premoženjsko bilanco s katero izkazuje vrednost svojega premoženja;
– ureja druge lokalne zadeve javnega pomena.
2) pospešuje:
– gospodarski razvoj občine;
– delovanje službe socialnega skrbstva, predšolskega varstva, osnovnega varstva otrok in družine, za socialno ogrožene, invalide in ostarele;
– vzgojno, izobraževalno, raziskovalno, informacijsko dokumentacijsko, društveno, turistično, kulturno dejavnost in knjižnično dejavnost;
– razvoj športa in rekreacije.
3) na področju upravljanja:
– upravlja z občinskim premoženjem;
– upravlja delovanje lokalne javne službe;
– vodi javna in druga podjetja;
– upravlja z občinskimi javnimi površinami in drugim javnim dobrom;
– upravlja z lokalnimi javnimi cestami in javnimi potmi.
4) s svojimi sredstvi:
– gradi in vzdržuje lokalne javne ceste in javne poti;
– pospešuje kulturno, društveno, vzgojno in knjižnično dejavnost;
– gradi komunalne objekte in naprave;
– ustvarja pogoje za gradnjo stanovanj in skrbi za povečanje stanovanjskega sklada;
– zagotavlja delovanje lokalnih javnih služb in sklada stavbnih zemljišč;
– zagotavlja delovanje občinskega sveta, župana, odborov, občinske uprave in drugih delovnih teles;
– zagotavlja sredstva za financiranje trških skupnosti, skupnosti naselij in vaških skupnosti;
– zagotavlja sredstva za izvajanje dejavnosti na področju osnovnega izobraževanja, raziskovalne dejavnosti, kulture, športa, socialnega varstva, otroškega varstva, zdravstvenega varstva in drugih dejavnosti;
– zagotavlja subvencije in tekoče transferje v gospodarske javne službe (komunalna dejavnost, stanovanjska dejavnost, cestna dejavnost, gospodarjenje s prostorom, druge dejavnosti);
– zagotavlja sredstva za požarno varnost, opravljanje pokopališke, pogrebne in mrliško ogledne službe.
5) vzdržuje:
– lokalne javne in gozdne ceste, javne poti, rekreacijske in druge javne površine;
– vodovodne, energetske in druge komunalne objekte.
6) s svojimi ukrepi:
– spodbuja gospodarski razvoj občine;
– pospešuje razvoj športa in rekreacije;
– skrbi za požarno varnost in organizira reševalno pomoč;
– skrbi za varstvo zraka, tal, vodnih virov, varstvo pred hrupom ter za urejeno zbiranje odpadkov.
7) zagotavlja in organizira:
– pomoč in reševanje za primere elementarnih nesreč;
– nadzorstvo nad krajevnimi prireditvami;
– izvensodno poravnavo sporov.
8) pridobiva in razpolaga:
– z vsemi vrstami premoženja;
– pridobiva sredstva za delovanje in razvoj občine.
9) sklepa:
– pogodbe o pridobivanju in odtujitvi premičnin in nepremičnin, o koncesijah, o uporabi javnega dobra in o drugih razmerjih v katere stopa občina.
10) opravlja druge naloge, ki jih dobi preko koncesije od državne uprave.
14. člen
Občina Cerknica opravlja tudi zadeve, ki se nanašajo na:
– vodenje evidence volivne pravice;
– razgrinjanje volivnih imenikov;
– volitve predstavnikov lokalnih interesov v Državni svet;
– občinsko upravno nadzorstvo;
– nadzorstvo nad izvajanjem nalog občinskih javnih služb in javnih prireditev;
– evidenco občinskih zemljišč in drugega premoženja;
– ugotavljanje javnega interesa za razlastitev za potrebe občine;
– določanje pogojev za uporabo stavbnih zemljišč;
– določanje o rabi prostora;
– gasilstvo kot obvezni lokalni službi;
– civilno zaščito, opazovanje in obveščanje;
– varstvo naravne in kulturne dediščine;
– ukrepe za zaščito okolja;
– sprejemanje prostorskih izvedbenih aktov;
– odločanje o namembnosti urbanega prostora;
– izdajanje lokacijskih in gradbenih dovoljenj;
– javno zdravstveno službo na primarni ravni ter lekarniško dejavnost;
– mrliško ogledno službo;
– določanje komunalnih dejavnosti;
– organizacijo dimnikarske službe;
– oskrbo naselij s toplotno energijo in plinom iz lokalnih omrežij;
– odlaganje odpadkov, gradnja in vzdrževanje meteornih in fekalnih kanalizacij in opravljanje drugih dejavnosti varstva okolja;
– gradnja in vzdrževanje vodovodnih in energetskih objektov;
– pospeševanje razvoja kmetijstva in ohranjanje naravne krajine;
– varstvo zraka, tal, vodnih virov, varstvo pred hrupom;
– urejanje lokalnega prometa;
– določanje pogojev za opravljanje obrti, gostinstva in turizma;
– določanje kazni za nepravilno parkiranje, določanje parkirnih površin, načina parkiranja in prepovedi parkiranja;
– predpisovanje prometne ureditve;
– urejanje lokalnega potniškega prometa;
– ustvarjanje pogojev za gradnjo stanovanj;
– zagotavljanje javne službe za osebno pomoč in za pomoč na domu;
– upravni nadzor nad izvajanjem svojih predpisov.
15. člen
Pod pogoji, ki jih določa zakon, občina predpisuje naslednje davke in druge občinske dajatve:
– davek od premoženja;
– davek od dediščin na darila;
– davek na dobitke od iger na srečo;
– davek na promet nepremičnin;
– najemnine in zakupnine za oddana zemljišča, stanovanja, lokale in druge občinske objekte;
– upravne takse;
– posebne takse za uporabo igralnih avtomatov zunaj igralnic.
Prihodki iz prejšnjega odstavka pripadajo občinam v višini, ki je določena z zakonom o njihovi uvedbi.
Za financiranje zagotovljene porabe pripada občini tudi del prihodkov od dohodnine, v višini, določeni z zakonom.
Prihodki občine za financiranje drugih nalog so:
– davek od premoženja;
– nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča;
– krajevne takse;
– komunalne takse;
– pristojbine;
– kazni na podlagi občinskih predpisov;
– odškodnina zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča in gozda;
– odškodnine in nadomestila za degradacijo prostora in onesnaževanje okolja;
– prihodki uprave:
– prihodki, določeni z drugimi akti.
Prihodki iz prejšnjega odstavka pripadajo občini v višini, ki je določena v aktu o njihovi uvedbi.
Ne glede na določbe zakona o financiranju občin lahko občina predpiše, da se davek od premoženja plačuje v višini, ki je petkrat višja od višine, ki je določena z zakonom.
16. člen
Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča občina prepušča Skladu stavbnih zemljišč in predstavlja to za sklad izviren prihodek.
Sklad stavbnih zemljišč ima petčlanski upravni odbor, ki ga imenuje občinski svet.
Občinski svet tudi potrjuje statut in druge splošne akte sklada.
Občinska uprava je dolžna poskrbeti za strokovno in administrativno pomoč za nemoteno delovanje sklada.
III. ORGANI OBČINE
3.1 Skupne določbe
17. člen
Organi občine so občinski svet, župan in nadzorni odbor. Organ občine je tudi občinska volilna komisija.
18. člen
Organi občine se volijo za štiri leta.
19. člen
Delo občinskih organov je javno.
Javnost dela se zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu občinskih organov, z navzočnostjo občanov in predstavnikov javnih občil na sejah občinskega sveta in sejah občinskih odborov ter na druge načine, ki jih določa ta statut in poslovnik občinskega sveta.
Občinski svet obvešča javnost o svojem delu in o delu občinskih organov.
Javnosti niso dostopne seje, dokumenti in gradiva občinskega sveta in drugih občinskih organov, za katere organi ugotovijo, da so zaupne narave in obstaja pravna podlaga za tak ukrep v veljavni zakonodaji.
20. člen
Člani občinskega sveta, župan, eden ali več podžupanov in tajnik občine so občinski funkcionarji.
3.2 Občinski svet
21. člen
Občinski svet je najvišji organ odločanja o vseh zadevah v okviru pravic in dolžnosti občine.
Občinski svet ima naslednje pristojnosti:
– sprejema statut občine in spremembe statuta ter statutarne sklepe;
– sprejema odloke in druge občinske akte;
– sprejema poslovnik za svoje delo;
– sprejema prostorske plane in druge plane razvoja občine;
– sprejema začasne nujne ukrepe pri naravnih nesrečah;
– sprejema občinski proračun in zaključni račun;
– ustanavlja komisije, občinske odbore ter voli in razrešuje njihove člane;
– imenuje in razrešuje člane nadzornega odbora;
– imenuje občinsko volilno komisijo;
– na predlog župana imenuje in razrešuje enega ali več podžupanov;
– na predlog župana imenuje tajnika občine;
– nadzoruje delo odborov, župana, podžupana in občinske uprave glede izvrševanja odločitev občinskega sveta;
– določa organizacijo in delovno področje občinske uprave;
– odloča o pridobitvi in odtujitvi premičnin in nepremičnin, kolikor s tem statutom ali odlokom občinskega sveta ni pooblaščen župan;
– imenuje in razrešuje člane sveta za varstvo uporabnikov javnih dobrin;
– odloča o najemu posojila za proračun občine;
– razpisuje referendum;
– daje pobudo za sklice zborov občanov;
– določa nadomestilo članov občinskega sveta, nadzornega odbora in drugih delovnih teles;
– ustanavlja gospodarske in druge javne zavode ter gospodarske javne službe;
– daje koncesije;
– daje soglasje pri zamenjavanju direktorjev oziroma ravnateljev gospodarskih in drugih javnih zavodov ter gospodarskih javnih služb, ki jih je ustanovila občina ali njena pravna prednica in imenuje upravne odbore oziroma nadzorne odbore teh pravnih subjektov;
– določa prispevke za opravljanje komunalnih storitev;
– daje soglasje k prenosu nalog iz državne pristojnosti na občino;
– odloča o drugih zadevah, ki jih določajo prisilni predpisi in ta statut.
22. člen
Občinski svet daje tudi mnenje k imenovanju načelnikov upravnih enot. Prav tako imenuje in razrešuje predstavnike občine v sosvetu načelnika upravne enote.
Občinski svet odloča o vseh na občino prenesenih pristojnostih iz državne pristojnosti, če zakon ne določa, da o teh zadevah odloča drug občinski organ.
23. člen
Občinski svet Ceknica ima 19 članov.
Funkcija člana občinskega sveta ni združljiva s funkcijo župana, podžupanov in člana nadzornega odbora kot tudi ne z delom v občinski upravi.
Funkcija člana občinskega sveta tudi ni združljiva s funkcijo načelnika upravne enote in vodje notranje organizacijske enote v upravni enoti kot tudi ne z delom v državni upravi na delovnih mestih, na katerih delavci izvršujejo pooblastilo v zvezi z nadzorstvom nad zakonitostjo oziroma primernostjo in strokovnostjo dela organov občine.
24. člen
Občinski svet se voli na podlagi splošne in enake volilne pravice z neposrednim in tajnim glasovanjem.
Volilno pravico imajo državljani, ki imajo v občini stalno prebivališče.
Občinski svet se voli po proporcionalnem načelu.
Za volitve članov občinskega sveta se občina lahko razdeli na volilne enote, ki jih določi odlok občinskega sveta, v katerem se določi število članov sveta, ki se volijo v posamezni volilni enoti. Odlok se sprejema z večino opredeljenih glasov vseh članov občinskega sveta.
25. člen
Občinski svet se konstituira na svoji prvi seji.
Prvo sejo občinskega sveta skliče dotedanji predsednik občinskega sveta. Do izvolitve novega predsednika občinskega sveta vodi sejo najstarejši član sveta.
26. člen
Občinski svet izvoli izmed svojih članov predsednika in enega ali več podpredsednikov sveta.
Predsednik sveta predstavlja občinski svet in vodi njegovo telo.
Podpredsednik sveta pomaga predsedniku pri njegovem delu in po njegovem pooblastilu opravlja posamezne zadeve z njegovega delovnega področja, ter ga nadomešča v njegovi odsotnosti oziroma zadržanosti.
Občinski svet imenuje sekretarja sveta, ki pomaga predsedniku pri pripravljanju in vodenju sej sveta, vodi zapisnike sej ter organizira, opravlja strokovno in administrativno delo za občinski svet in njegove komisije in odbore in druge zadeve po nalogu predsednika.
Če sekretar sveta opravlja delo na podlagi delovnega razmerja sklene delovno razmerje v občinski upravi.
27. člen
Kandidature za predsednika, podpredsednika in druge funkcije občinskega sveta lahko vloži v pisni obliki skupina najmanj petih članov sveta.
Kandidat za predsednika in podpredsednika občinskega sveta je izvoljen z večino opredeljenih glasov vseh članov sveta. Nosilci drugih funkcij občinskega sveta pa so izvoljeni z večino opredeljenih glasov navzočih članov sveta. Če pri prvem glasovanju noben kandidat ne dobi zahtevane večine se glasovanje ponovi. Pri ponovnem glasovanju se glasuje o tistih dveh kandidatih, ki sta na prvem glasovanju dobila največ glasov.
Za začetek postopka razrešitve predsednika ali podpredsednika sveta je potreben pismen predlog najmanj petih članov sveta. Predsednik oziroma podpredsednik je razrešen, če za razrešitev glasuje najmanj polovica opredeljenih članov vsega sveta in da obenem izvoli novega predsednika občinskega sveta.
28. člen
Občinski svet dela na rednih in izrednih sejah. Redne seje sklicuje predsednik občinskega sveta.
Na zahtevo župana, nadzornega odbora ali na zahtevo najmanj petih članov sveta pa mora sklicati izredno sejo sveta v roku 20 dni.
Dnevni red izredne seje predlaga predsednik sveta po predlogu predlagatelja.
Na vsaki seji občinskega sveta mora biti določen čas rezerviran za vprašanja, ki jih postavljajo člani sveta predstavnikom občinskih odborov, županu in podžupanu ali tajniku in za odgovore nanje ter za dajanje pobud članov sveta.
Zahtevnejše odgovore se posreduje v pismeni obliki najkasneje do naslednje seje občinskega sveta.
29. člen
Seje občinskega sveta so javne.
Če občinski svet ugotovi, da je gradivo seje zaupne narave, lahko sklene, da se javnost izloči.
Člani občinskih odborov in župan ali podžupan imajo pravico prisostvovati sejam občinskega sveta. Predstavniki občinskih odborov, župan, podžupan in tajnik so se na zahtevo občinskega sveta dolžni udeležiti seje in odgovarjati na vprašanja članov občinskega sveta.
30. člen
Občinski svet veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina njegovih članov.
Občinski svet sprejema odločitve z večino opredeljenih glasov navzočih članov, razen, če je z zakonom ali tem statutom določena drugačna večina.
Glasovanje je javno. Tajno se glasuje le, kadar tako določa zakon, ta statut ali kadar se za tajno glasovanje odloči občinski svet.
31. člen
Občinski svet ima svoj poslovnik, s katerim podrobneje ureja način dela, postopek odločanja in razmerja do drugih občinskih organov.
Svet sprejema poslovnik z dvetretjinsko večino navzočih članov sveta.
32. člen
Za proučevanje posameznih vprašanj iz svoje pristojnosti občinski svet s sklepom imenuje stalna ali občasna delovna telesa.
Stalno delovno telo je Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, ki jo občinski svet imenuje izmed članov občinskega sveta na svoji prvi seji, ter komisija za statut in poslovnik.
Obe komisiji imata najmanj tri člane.
Delovna telesa občinskega sveta, število članov, delovna področja, način izvolitev in odpoklic se določi v poslovniku sveta.
33. člen
Občinski svet imenuje naslednje občinske odbore:
– odbor za komunalo in promet;
– odbor za družbene dejavnosti;
– odbor za proračun in finance ter premoženjsko pravne zadeve;
– odbor za okolje in prostor;
– odbor za gospodarstvo,
– odbor za lokalno samoupravo;
– odbor za kmetijstvo in gozdarstvo;
– odbor za požarno varnost, zaščito in reševanje.
Občinski svet po potrebi ustanovi tudi druge odbore in komisije. Člane odborov izvoli občinski svet izmed članov sveta in občanov.
34. člen
Občinske odbore, število članov, delovna področja, način izvolitev in odpoklic se določi z odlokom.
3.3 Nadzorni odbor
35. člen
Nadzorni odbor:
– opravlja nadzor nad razpolaganjem s premoženjem občine;
– nadzoruje namenskost in smotrnost porabe sredstev občinskega proračuna;
– nadzoruje finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev.
Nadzorni odbor sestavljajo najmanj trije člani.
Nadzorni odbor najmanj dvakrat letno poroča občinskemu svetu o svojih ugotovitvah.
36. člen
Člane nadzornega odbora imenuje občinski svet izmed občanov.
Člani nadzornega odbora ne morejo biti člani občinskega sveta, delavci občinske uprave ter člani poslovodstev organizacij, ki so proračunski uporabniki.
Člane nadzornega odbora imenuje občinski svet.
3.4 Župan
37. člen
Občina ima župana in enega ali več podžupanov.
Župan je izvoljen na neposrednih volitvah, podžupana pa imenuje občinski svet z večino glasov vseh članov na predlog župana.
Župan in podžupan lahko opravljata svoje delo poklicno ali nepoklicno.
Odločitev o tem sprejme občinski svet z večino opredeljenih glasov navzočih članov občinskega sveta.
38. člen
Župan opravlja naslednje naloge:
– predstavlja in zastopa občino;
– skrbi in odgovarja za izvajanje odločitev občinskega sveta in občinskih odborov;
– predlaga gradiva, ki jih pripravi občinska uprava za seje občinskega sveta;
– vodi, nadzoruje in usmerja delo občinske uprave;
– opravlja druge zadeve, ki jih določata zakon in ta statut.
39. člen
Župan zadrži objavo in izvajanje splošnega akta občinskega sveta, če meni, da je nezakonit ali neustaven. Če to stori, mora pisno navesti razloge za zadržanje in na prvi naslednji seji občinskega sveta predlagati, da se o njem ponovno odloča. Če občinski svet ponovno odloči enako, je župan dolžan akt objaviti, obenem pa se lahko posluži z zakonom določenega postopka.
Če se akt sveta oziroma odbora nanaša na zadevo, ki je bila z zakonom poverjena občini, mora župan opozoriti pristojno ministrstvo na nezakonitost oziroma neprimernost odločitve.
40. člen
Župan ima pravico in na zahtevo občinskega sveta obveznost, udeleževati se sej občinskega sveta in občinskih odborov, sej nadzornega odbora pa le na povabilo odbora.
41. člen
Podžupan(i) pomaga(jo) županu pri njegovem delu in ga nadomešča(jo) v odsotnosti oziroma zadržanosti. Župan lahko pooblasti podžupana(e) za opravljanje posameznih nalog iz 37. člena tega statuta.
3.5 Občinska volilna komisija
42. člen
Občinska volilna komisija je organ občine, ki jo imenuje občinski svet in opravlja naloge v skladu z veljavno zakonodajo s področja volitev.
Če se pri proporcionalnih volitvah člani občinskega sveta volijo po volilnih enotah, občinski svet lahko imenuje volilne komisije volilnih enot.
43. člen
Občinsko volilno komisijo in volilno komisijo volilne enote sestavljajo predsednik in trije člani ter njihovi namestniki.
Predsednik volilne komisije in njegov namestnik se imenujeta po možnosti izmed sodnikov ali izmed diplomiranih pravnikov. Ostali člani volilne komisije in njihovi namestniki se imenujejo po predlogih političnih strank, drugih organizacij občanov v občini ter občanov.
44. člen
Občinska volilna komisija in volilna komisija volilne enote imata tajnika, ki ga imenujeta izmed delavcev občinske uprave.
3.6 Neposredne oblike odločanja občanov
45. člen
Neposredne oblike odločanja občanov o lokalnih zadevah so zbor občanov, referendum in ljudska iniciativa.
3.6.1 Zbor občanov
46. člen
Zbor občanov se lahko skliče za vso občino, del občine, ali pa za eno ali več naselij.
47. člen
Zbor občanov skliče župan na lastno pobudo, na pobudo občinskega sveta ali na zahtevo najmanj pet odstotkov volivcev v občini.
Zbor občanov za eno ali več naselij pa tudi na pobudo najmanj pet odstotkov volivcev v tej skupnosti.
Posamezno področje lahko oblikuje nov zbor občanov, če tako sklene občinski svet.
Zbor občanov skliče in vodi do izvolitve tričlanskega delovnega predsedstva zbora, župan. Zbor izvoli tudi zapisnikarja in dva overitelja zapisnika.
Zbor občanov mora župan sklicati najmanj enkrat letno in na njem poročati o delu organov občine.
Zbor občanov lahko razpravlja in sklepa, če je na zboru najmanj pet odstotkov volivcev. Sklepe sprejema z večino glasov navzočih volivcev.
Če je občanov manj se počaka pol ure zaradi sklepčnosti, po preteku tega časa se lahko sprejmejo sklepi z večino opredeljenih glasov navzočih volivcev.
48. člen
Zbor občanov v občini:
– razpravlja o problematiki v svoji skupnosti;
– razpravlja o povezovanju z drugimi občinami v širše samoupravne lokalne skupnosti;
– razpravlja o lokalni problematiki;
– razpravlja o delu občinskega sveta, župana in drugih občinskih organov;
– razpravlja o poročilih občinskih organov o njihovem delu;
– razpravlja o spremembah območja občine;
– daje mnenja o zadevah iz prejšnjih alinej.
49. člen
Zbor občanov za območje trga, skupnosti naselij ali vaške skupnosti:
– razpravlja o problematiki v svoji skupnosti;
– razpravlja o delu svojega sveta oziroma o njegovem poročilu;
– razpravlja o delu občinskih organov z vidika interesov svoje skupnosti;
– daje mnenja o zadevah iz prejšnjih alinej.
3.6.2 Referendum
50. člen
Občinski svet lahko o kakšnem svojem aktu ali drugi odločitvi razpiše referendum na lastno pobudo, mora pa ga razpisati, če to zahteva najmanj pet odstotkov volivcev v občini.
Pravico glasovati na referendumu imajo vsi občani, ki imajo volivno pravico.
Odločitev na referendumu je sprejeta, če zanjo glasuje večina volivcev, ki so glasovali.
51. člen
Postopek za izvedbo referenduma vodijo organi, ki vodijo lokalne volitve.
Glede glasovanja na referendumu in drugih vprašanj, ki niso urejena v tem statutu, veljajo določbe zakona o referendumu in o ljudski iniciativi, na njegovi podlagi pa se smiselno uporabljajo tudi določbe zakona o lokalnih volitvah.
52. člen
Občinski svet lahko razpiše svetovalni referendum o posameznih vprašanjih posebnega pomena, da se ugotovi volja občanov.
Svetovalni referendum se lahko razpiše za vso občino ali za njen del.
Svetovalni referendum se mora razpisati na zahtevo najmanj pet odstotkov volivcev v občini oziroma trške skupnosti, skupnosti naselij ali vaške skupnosti.
Svetovalni referendum ne zavezuje občinskih organov.
Glede izvedbe svetovalnega referenduma se smiselno uporabljajo določbe 46. in 47. člena tega statuta.
53. člen
Najmanj pet odstotkov volivcev v občini lahko zahteva izdajo ali razveljavitev splošnega akta ali druge odločitve, ki jih je sprejel občinski svet ali drugi občinski organi.
Če se zahteva nanaša na razveljavitev splošnega akta občinskega sveta, mora ta obravnavo zahteve uvrstiti na prvo naslednjo sejo, o njej pa odločiti najkasneje v treh mesecih.
Če se zahteva nanaša na druge odločitve občinskih organov, mora pristojni organ o njej odločiti najkasneje v enem mesecu.
3.6.3 Ljudska iniciativa
54. člen
Glede postopka vložitve zahteve iz prvega odstavka 52. člena se smiselno uporabljajo določbe zakona o referendumu in o ljudski iniciativi, ki urejajo ljudsko iniciativo.
3.6.4 Trške skupnosti, skupnosti naselij
in vaške skupnosti
55. člen
Občani se zaradi urejanja vprašanj skupnega pomena in uresničevanja skupnih interesov ter zadovoljevanja skupnih potreb lahko organizirajo v trško skupnost, skupnost naselij ali vaško skupnost (nadalje: skupnosti).
Skupnost se organizira v delu naselja, naselju ali v več povezanih naseljih.
56. člen
Pobudo za ustanovitev oziroma preoblikovanje skupnosti lahko dasta:
– zbor občanov enega ali več naselij, za katera bi se ustanovila, in
– občinski svet.
Pobuda mora poleg predloga za območje, na katerega se nanaša predlog, vsebovati zlasti utemeljene razloge za ustanovitev oziroma preoblikovanje skupnosti.
57. člen
Pobudo za ustanovitev skupnosti obravnavajo in se o njej odločijo občani na zboru občanov območja, na katero se nanaša pobuda.
Skupnost ustanovi občinski svet z odlokom.
58. člen
Organizacijo skupnosti ter pravice in dolžnosti njenih organov določa statut skupnosti.
Statut skupnosti sprejme svet skupnosti po predhodno opravljeni javni obravnavi.
Statut skupnosti začne veljati, ko da nanj soglasje Občinski svet občine Cerknica.
59. člen
Skupnost lahko nastopa v pravnem prometu v imenu in za račun Občine Cerknica samo s soglasjem Občinskega sveta Občine Cerknica.
60. člen
Organ skupnosti je svet skupnosti.
Svet volijo volivci s stalnim bivališčem v skupnosti za štiri leta.
Za izvedbo volitev v svet skupnosti se smiselno uporabijo določila zakona o lokalnih volitvah.
Skupnost je konstituirana, ko ima sprejet statut in izvoljene organe, ki jih določa statut.
61. člen
Svet skupnosti odloča o vseh zadevah v okviru nalog, ki jih samostojno opravlja skupnost.
Svet skupnosti:
– razpravlja o problematiki v svoji skupnosti;
– daje občinskemu svetu predloge in pobude o reševanju zadev, ki se nanašajo na skupnost;
– daje občinskim organom mnenje o reševanju posameznih zadev iz občinske pristojnosti;
– izvršuje naloge, ki so jih nanj prenesli občinski organi;
– opravlja druge naloge, ki jih določa ta statut.
62. člen
Glede načina dela sveta skupnosti se smiselno uporabljajo določbe tega statuta, ki urejajo način dela občinskega sveta.
Svet lahko podrobneje uredi način svojega dela s poslovnikom.
63. člen
Svet izvoli izmed svojih članov predsednika in podpredsednika sveta.
Svet imenuje tajnika, ki pomaga predsedniku sveta pri njegovem delu, vodi zapisnik in opravlja druge naloge po nalogu predsednika.
Člani organov skupnosti opravljajo svojo funkcijo nepoklicno.
64. člen
Občinski svet lahko s sklepom prenese opravljanje določenih zadev iz občinske pristojnosti v opravljanje skupnosti.
Za opravljanje prenesenih nalog zagotovi občinski svet ustrezna sredstva.
65. člen
Kadar občinski svet odloča o zadevah, ki prizadevajo interese občanov samo ene skupnosti, mora o zadevi predhodno dobiti mnenje sveta te skupnosti.
O predlogih in pobudah sveta skupnosti, ki se nanašajo na zadeve iz pristojnosti občine, mora občinski svet razpravljati in o njih odločiti najkasneje v treh mesecih.
IV. OBČINSKA UPRAVA
4.1 Organizacija občinske uprave
66. člen
Organizacija občinske uprave se ureja z odlokom o organizaciji in delovnem področju občinske uprave, ki ga sprejme občinski svet na predlog župana. Določa pa jo tudi ta statut.
67. člen
Občinsko upravo vodi župan.
Župan je za izvajanje občinskih predpisov in odločitev občinskega sveta odgovoren svetu.
Naloge občinske uprave opravljajo občinski referati.
Referat opravlja vse upravne zadeve iz pristojnosti občinske uprave.
Občinska uprava zagotavlja opravljanje informacijske dejavnosti na svojem področju.
68. člen
Tajnik občine skrbi za neposredno izvajanje nalog uprave ter opravlja druge upravne, strokovne in organizacijske naloge na podlagi zakonov in drugih predpisov ter pooblastil župana.
Tajnika občine imenuje občinski svet na predlog župana.
Župan lahko pooblasti tajnika za podpisovanje določenih dokumentov iz tekočega poslovanja občinske uprave.
69. člen
Upravne naloge občinske uprave opravljajo tajnik občine, višji upravni, upravni in strokovno tehnični delavci.
Sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi določi župan.
O imenovanju oziroma sklenitvi delovnega razmerja zaposlenih v občinski upravi, razen za sekretarja sveta in profesionalnih članov občinskega sveta, odloča župan oziroma po njegovem pooblastilu tajnik občinske uprave.
Vodje referatov po predlogu župana potrjuje občinski svet.
70. člen
Tajnik občine, višji upravni, upravni in strokovno tehnični delavci občinske uprave so upravičeni do plače, ki jo v skladu z zakonom, podzakonskimi akti in pravilnikom o nagrajevanju določi župan.
71. člen
Občinska uprava izvršuje odloke, odredbe, pravilnike in navodila, ki jih izdajata občinski svet in župan po pooblastilu sveta.
Uprava izvršuje tudi zakone in druge predpise države, kadar občinska uprava v skladu z zakonom odloča o upravnih stvareh iz državne pristojnosti.
72. člen
S posamičnimi akti o upravnih stvareh iz izvirne pristojnosti občine odloča in jih izdaja tajnik občine, ki lahko pooblasti delavce uprave, ki izpolnjujejo zakonske pogoje za odločanje o upravnih stvareh, za opravljanje posameznih dejanj v postopku ali za vodenje celotnega postopka in za odločanje v upravnih stvareh.
73. člen
V upravnih stvareh na prvi stopnji iz prenesene pristojnosti odloča župan, ki lahko za odločanje pooblasti zaposlenega v upravi, ki izpolnjuje z zakonom predpisane pogoje za vodenje upravnega postopka in odločanje.
V upravnem postopku o upravnih stvareh iz občinske pristojnosti odločajo uradne osebe po zakonu o splošnem upravnem postopku in po posebnih postopkih, določenih z zakonom.
74. člen
Tajnik občine skrbi in je odgovoren za dosledno izvajanje zakona o splošnem upravnem postopku in drugih predpisov o upravnem postopku.
Župan mora zagotoviti vodenje evidence o upravnih stvareh v skladu s predpisom Ministrstva za notranje zadeve.
75. člen
O upravnih stvareh iz občinske izvirne pristojnosti lahko odloča samo uradna oseba, ki je pooblaščena za opravljanje teh zadev in ima višjo ali visoko strokovno izobrazbo in opravljen preizkus strokovne usposobljenosti za dejanja v upavnem postopku, v skladu s posebnim zakonom.
76. člen
O pritožbah zoper posamične akte iz izvirne pristojnosti občinske uprave odloča župan. Zoper odločitve župana je dopusten upravni spor.
O pritožbah zoper posamične akte, ki jih v zadevah iz državne pristojnosti in na podlagi javnih pooblastil na prvi stopnji izdaja občinska uprava, odloča ministrstvo, pristojno za ustezno področje, oziroma njegov organ v njegovi sestavi.
77. člen
O izločitvi župana iz upravnega postopka odloča občinski svet. Če svet ugodi zahtevi za izločitev župana, odloča o konkretni upravni zadevi namesto župana predsednik občinskega sveta.
O izločitvi tajnika občine iz upravnega postopka odloča župan.
O izločitvi uradne osebe iz upravnega postopka odloča župan, če pa upravo vodi po pooblastilu župana tajnik občine, odloča o izločitvi uradnih oseb tajnik občine.
4.2 Nadzor nad zakonitostjo dela uprave
78. člen
Ministrstvo, vsako na svojem področju, nadzoruje zakonitost splošnih in posamičnih aktov, ki jih iz svoje izvirne pristojnosti izdajajo župan, občinski svet in pooblaščeni delavci občinske upave.
V zadevah, ki jih na organe občine prenese država, opravljajo nadzorstvo nad primernostjo in strokovnostjo njihovega dela pristojna ministrstva.
Pri izvajanju nadzorstva po prejšnjem odstavku lahko pristojno ministrstvo predpiše organizacijo služb za izvjanje nalog iz državne pristojnosti in pogoje za opravljanje nalog na teh delovnih mestih ter daje obvezna navodila za opravljanje nalog iz državne pristojnosti.
79. člen
Občani lahko opozorijo pristojno ministrtvo, ki nadzoruje delo občinske uprave, naj ukrepa po zakonu o upravi, če se ugotovi, da uprava, župan ali občinski svet pri odločanju ne ravnajo v skladu z zakonom, statutom ali drugimi zakonskimi predpisi.
V. OBČINSKE JAVNE SLUŽBE
80. člen
Občina Cerknica organizira obvezne gospodarske javne službe na naslednjih področjih:
– oskrba s pitno vodo;
– odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih in padavinskih voda;
– ravnanje s komunalnimi odpadki;
– odlaganje ostankov komunalnih odpadkov;
– javna snaga in čiščenje javnih površin;
– urejanje javnih poti, površin za pešce in zelenih površin;
– pregledovanje, nadziranje in čiščenje kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva zraka.
81. člen
Občina Cerknica skrbi tudi za:
– javno razsvetljavo v naseljih;
– plakatiranje, obveščanje in okraševanje naselij;
– urejanje pokopališč ter pokopališko in pogrebno dejavnost;
– upravljanje, vzdrževanje in razvoj sistemov za prenos RTV signalov;
– urejanje prometne in neprometne signalizacije in prometnih režimov;
– urejanje ulic, trgov in lokalnih cest;
– urejanje parkirišč;
– gospodarjenje z javnimi komunalnimi odpadki;
– oskrba naselij s požarno vodo v javni rabi;
– deratizacijo in dezinfekcijo;
– izvajanje ostalih nalog iz njenih pristojnosti.
82. člen
Za izvajanje nalog iz prejšnjih dveh členov ustanavlja občina javna podjetja in javne gospodarske zavode, sklepa pogodbe z izvajalci, podeljuje koncesije in oblikuje režijske obrate v okviru občinske uprave.
83. člen
Občinski svet z odlokom o gospodarskih javnih službah določi vrste javnih služb ter načine in oblike njihovega izvajanja.
Občinski svet z odlokom ustanovi posamezno javno podjetje ali posamezni javni zavod.
Na enak način občinski svet lahko ustanovi tudi različne sklade.
VI. PREMOŽENJE IN FINANCIRANJE OBČINE
84. člen
Premoženje občine sestavljajo nepremičnine in premične stvari v lasti občine, denarna sredstva in pravice.
Občina mora s svojim premoženjem gospodariti kot dober gospodar.
Občinski svet odloča o pridobitvi in odtujitvi premičnin in nepremičnin. Župan odloča o pridobitvi in odtujitvi premičnin do vrednosti za katero ni predpisan ali s strani občinskega sveta določen javni razpis.
85. člen
Občina pridobiva prihodke iz lastnih virov in iz davkov, taks, pristojbin in drugih dajatev v skladu z zakonom.
86. člen
Prihodki in izdatki za posamezne namene financiranja javne porabe so zajeti v proračunu občine.
Proračun občine sestavljata bilanca prihodkov in odhodkov ter račun financiranja.
V bilanci prihodkov in odhodkov se izkazujejo načrtovani prihodki iz davkov, taks, pristojbin, drugih dajatev in drugi dohodki ter prihodki od upravljanja in razpolaganja z občinskim premoženjem in načrtovanimi odhodki.
V računu financiranja se izkaže odplačevanje dolgov in zadolževanje občine.
87. člen
Sredstva proračuna se smejo uporabljati le za namene, ki so določeni s proračunom. V imenu občine se smejo prevzemati obveznosti le v okviru sredstev, ki so v proračunu predvidena za posamezne namene.
Sredstva proračuna se lahko uporabijo, če so izpolnjeni vsi s statutom in zakonom predpisani pogoji za uporabo sredstev.
88. člen
Za izvrševanje proračuna je odgovoren župan občine, če ni z odlokom občine določeno drugače.
89. člen
Če se zaradi neenakomernega pritekanja prihodkov proračuna izvrševanje proračuna ne more uravnovesiti, se lahko za začasno kritje odhodkov uporabljajo sredstva rezerve občine ali najame posojilo v višini največ 5 % sprejetega proračuna, ki mora biti odplačano do konca proračunskega leta. O najetju posojila odloča občinski svet.
90. člen
Občina oblikuje svoje rezerve, v katere izloča del skupno doseženih prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov, ki se določi vsako leto s proračunom, vendar najmanj 0,5 % prihodka. Odstotek izločanja sredstev določi občinski svet na predlog župana.
Izločanje v rezervo se izvrši vsak mesec.
Izločanje prihodkov v rezerve preneha, ko dosežejo rezerve občine 2 % letnih doseženih prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov za zadnje leto.
91. člen
Rezerva se uporablja:
1. za odhodke, nastale kot posledica izrednih razmer, kot so zlasti suša, potres, požar, poplave in druge naravne oziroma ekološke nesreče, epidemije oziroma za preprečevanje epidemij, živalskih kužnih bolezni in rastlinskih škodljivcev;
2. za zagotovitev sredstev proračuna, kadar prihodki pritekajo neenakomerno;
3. za kritje proračunskega primanjkljaja.
Sredstva za namene iz 1., 2. in 3. točke prejšnjega odstavka se dajejo praviloma brez obveznosti vračanja, sredstva iz 2. točke pa morajo biti vrnjena v rezerve do konca leta.
O uporabi sredstev iz 1. in 3. točke prvega odstavka tega člena odloča občinski svet.
Z odlokom občine je lahko določeno, da župan odloča o uporabi sredstev za namene iz 1. točke prvega odstavka do zneska, določenega v proračunu za tekoče leto.
92. člen
Po preteku leta, za katero je bil sprejet proračun, sprejme občinski svet zaključni račun proračuna za preteklo leto.
V zaključnem računu proračuna se izkažejo predvideni in doseženi prihodki, predvideni in doseženi odhodki, ter predvidena in dosežena izvršitev računa financiranja.
Občinski svet sprejme hkrati z zaključnim računom proračuna tudi premoženjsko bilanco občine na dan 31. decembra leta, za katerega se sprejema zaključni račun.
Zaključni račun se predloži občinskemu svetu do konca marca tekočega leta za preteklo leto.
93. člen
Občina se sme zadolževati z izdajo vrednostnih papirjev in z najetjem posojil.
Občina izda vrednostne papirje v skladu z zakonom.
Občina se ne sme zadolževati v tujini, razen na podlagi zakona.
94. člen
Občina se lahko zadolži le za financiranje investicij v infrastrukturne objekte in naprave, namenjene za opravljanje gospodarskih javnih služb ter za primere iz 89. člena tega statuta.
Letna zadolžitev občine lahko dosega do 15 % višine letnega proračuna
O zadolžitvi odloča občinski svet z večino glasov članov sveta.
O zadolžitvi občine obvesti Ministrstvo za finance v osmih dneh po sprejetju odločitve.
95. člen
Javna podjetja in javni zavodi, katerih ustanoviteljica je občina, se smejo zadolževati le s soglasjem ustanovitelja.
O soglasju odloča občinski svet.
Občina sme dajati poroštva za izpolnitev obveznosti javnih podjetij in javnih zavodov, katerih ustanoviteljica je, vendar največ do 5 % zagotovljene porabe v letu, v katerem se daje poroštvo.
O dajanju poroštva odloča občinski svet.
96. člen
Prihodki občine za financiranje zagotovljene porabe so:
– davek na dediščine in darila;
– davek na dobitke od iger na srečo in posebnih iger na srečo;
– davek na promet nepremičnin;
– upravne takse;
– posebna taksa za uporabo igralnih avtomatov zunaj igralnic.
Prihodki iz prejšnjega odstavka pripadajo občini v višini, ki je določena z zakonom o njihovi izvedbi.
Za financiranje zagotovljene porabe priprada občini tudi del prihodkov od dohodnine, v višini, določeni z zakonom.
97. člen
Za odhodke občine za financiranje opravljanja nujnih nalog (v nadaljnjem besedilu: zagotovljena poraba) se štejejo:
– sredstva za delo občinskih organov;
– sredstva za izvajanje dejavnosti na področju osnovnega izobraževanja, raziskovalne dejavnosti, kulture, športa, socialnega varstva, otroškega varstva, zdravstvenega varstva in ostalih dejavnosti;
– subvencije in tekoči prenosi v gospodarske javne službe (komunalna dejavnost, stanovanjska, cestna dejavnost, gospodarjenje s prostorom, varstvo okolja, druge dejavnosti);
– sredstva za požarno varstvo in za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami;
– sredstva za mrliško ogledno službo;
– sredstva za razvoj podjetništva, obrti, kmetijstva, turizma in trgovine.
98. člen
Prihodki občine za financiranje drugih nalog so:
– davek od premoženja;
– nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča;
– krajevne takse;
– komunalne takse;
– pristojbine;
– odškodnina zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča in gozda;
– prihodki uprave;
– drugi prihodki, določeni s posebnimi zakoni.
Prihodki iz prejšnjega odstavka pripadajo občini v višini, ki je določena v aktu o njihovi uvedbi.
Ne glede na določbe prejšnjega odstavka lahko občinski svet predpiše, da se davek od premoženja plačuje v višini, ki je do petkrat večja od višine, ki je določena z zakonom.
99. člen
Sredstva za tekočo finančno izravnavo se zagotavljajo za primer, če občina ne more zagotoviti zagotovljene porabe.
100. člen
Finančno poslovanje izvršuje referat za finance, računovodstvo in investicije. Delo referata nadzorujejo župan ali na podlagi županovega pooblastila tajnik občine in nadzorni odbor.
VII. SPLOŠNI IN POSAMIČNI AKTI OBČINE
7.1 Splošni akti občine
101. člen
Občinski svet sprejme statut občine in poslovnik za delo občinskega sveta.
Občinski svet sprejema odloke, odredbe, pravilnike in navodila kot splošne pravne akte.
Občinska delovna telesa lahko sprejmejo za svoje delo poslovnik in pravilnik.
Občinski svet sprejema prostorske in druge plane razvoja občine, občinski proračun in zaključni račun.
102. člen
Statut je temeljni splošni akt občine, ki ga sprejme občinski svet z dvetretjinsko večino glasov vseh članov občinskega sveta.
103. člen
S poslovnikom, ki ga sprejme občinski svet z dvetretjinsko večino navzočih članov sveta, se uredi organizacija in način dela občinskega sveta ter uresničevanje pravic in dolžnosti članov občinskega sveta.
104. člen
Z odlokom ureja občina na splošni način zadeve iz svoje pristojnosti, ustanavlja organe občinske uprave in določa način njihovega dela ter ustanavlja javne službe.
Z odlokom ureja občina tudi zadeve iz prenesene pristojnosti, kadar je tako določeno z zakonom.
Odloke sprejme občinski svet z večino glasov navzočih članov občinskega sveta.
105. člen
Z odredbo občina uredi določene razmere, ki imajo splošen pomen ali odreja način ravnanja v takih razmerah.
Odredbe izdajata župan in občinski svet.
106. člen
S pravilnikom se razčlenijo posamezne določbe statuta ali odloka v procesu izvrševanja.
Pravilnike iz pristojnosti občinskega sveta sprejme občinski svet z večino navzočih članov občinskega sveta.
Pravilnike iz pristojnosti občinske uprave pa izdaja župan.
107. člen
Z navodilom se lahko podrobneje predpiše način dela organov občinske uprave pri izvrševanju določb statuta ali odloka.
Navodila izdaja župan ali po njegovem pooblastilu tajnik občine in občinski svet.
108. člen
S proračunom občine se razporedijo vsi prihodki in izdatki za posamezne namene financiranja javne porabe v občini.
Občinski proračun se sprejme za proračunsko leto, ki se začne in konča hkrati s proračunskim letom za državni proračun.
Občinski proračun je sprejet, če zanj glasuje večina članov občinskega sveta.
7.2 Postopek za sprejem odloka
109. člen
Besedilo odloka lahko predlaga župan, vsak član občinskega sveta, občinski odbor ali najmanj pet odstotkov volivcev v občini.
Predlog odloka pošlje predlagatelj predsedniku občinskega sveta. Predsednik občinskega sveta pošlje predlog odloka članom sveta in županu, kadar ta ni predlagatelj odloka, najmanj osem dni pred dnem določenim za sejo sveta na kateri bo obravnavan predlog odloka.
110. člen
Predlog odloka mora vsebovati naslov odloka, uvod, besedilo členov in obrazložitev.
Uvod obsega razloge za sprejem odloka, oceno stanja, cilje in načela odloka ter oceno finančnih in drugih posledic, ki jih bo imel sprejem odloka.
111. člen
Predlagatelj določi svojega predstavnika, ki bo sodeloval v obravnavah predloga odloka na sejah občinskega sveta.
Župan lahko sodeluje v vseh obravnavah predloga odloka na sejah občinskega sveta, tudi kadar ni predlagatelj.
112. člen
Predsednik občinskega sveta pošlje predlog odloka članom občinskega sveta najmanj osem dni pred sejo sveta, na kateri bo obravnavan predlog odloka.
113. člen
Občinski svet razpravlja o predlogu odloka po dvofaznem postopku. Občinski svet lahko na seji odloči, da se odlok sprejme po enofaznem postopku.
V prvi obravnavi predloga odloka se razpravlja o razlogih, ki zahtevajo sprejem odloka ter o ciljih in načelih ter temeljnih rešitvah predloga odloka.
V drugi obravnavi razpravlja občinski svet po vrstnem redu o vsakem členu predloga odloka in o naslovu odloka.
Ko občinski svet konča razpravo o posameznih členih predloga odloka, člani občinskega sveta o njem glasujejo.
Na koncu člani občinskega sveta glasujejo še o naslovu odloka in o predlogu odloka v celoti.
114. člen
Kadar to zahtevajo izredne potrebe občine, naravne nesreče ali kadar gre za manj pomembne spremembe odlokov, lahko občinski svet sprejme odlok po hitrem postopku.
Pri hitrem postopku se združita prva in druga obravnava predloga odloka na isti seji.
O uporabi hitrega postopka odloča občinski svet na začetku seje pri določanju dnevnega reda. Hitri postopek lahko predlaga vsak predlagatelj odloka.
115. člen
V drugi obravnavi predloga odloka lahko predlagajo njegove spremembe in dopolnitve člani občinskega sveta in predlagatelj z amandmaji.
Župan lahko predlaga amandmaje tudi, kadar ni sam predlagatelj odloka.
Amandma mora biti v pisni obliki predložen članom občinskega sveta najmanj štiri dni pred dnem, določenim za sejo občinskega sveta, na kateri bo obravnavan predlog odloka h kateremu je predlagan amandma.
Na sami seji lahko predlaga amandma najmanj ena četrtina članov občinskega sveta.
Amandma, člen odloka, naslov odloka in odlok v celoti je sprejet, če zanj na seji občinskega sveta glasuje večina navzočih članov.
O predlogih drugih splošnih aktov, razen občinskega proračuna, razpravlja in odloča občinski svet na eni obravnavi.
116. člen
Statut, odloki in drugi splošni akti občine morajo biti objavljeni v uradnem glasilu in pričnejo veljati petnajsti dan po objavi, če ni v njih drugače določeno.
Za njihovo objavo skrbi župan.
7.3 Posamični akti občine
117. člen
Posamični akti občine so odločbe in sklepi.
S posamičnimi akti – sklepom ali odločbo – odloča občina o upravnih stvareh iz lastne izvirne pristojnosti in iz prenesene državne pristojnosti.
118. člen
Organi občine odločajo o pravicah in dolžnostih civilnih in pravnih oseb ter o njihovih upravnih stvareh v upravnem postopku.
O upravnih stvareh iz občinske pristojnosti odloča na prvi stopnji občinska uprava, na drugi stopnji pa župan, če ni z zakonom drugače določeno.
O pritožbah zoper posamične akte, izdane v upravnih stvareh iz prenesene pristojnosti, odloča državni organ, ki ga določi zakon.
O zakonitosti dokončnih posamičnih aktov občinskih organov odloča v upravnem sporu pristojno sodišče.
VIII. VARSTVO OBČINE V RAZMERJU DO DRŽAVE IN ŠIRŠIH LOKALNIH SKUPNOSTI
119. člen
Občinski svet ali župan lahko vloži zahtevo za presojo ustavnosti in zakonitosti predpisov države, s katerimi se posega v ustavni položaj in pravice občine oziroma, če se s predpisi pokrajine, brez pooblastila oziroma soglasja občine posega v njene pravice.
120. člen
Občinski svet ali župan lahko začneta pred ustavnim sodiščem spor o pristojnosti, če Državni zbor ali vlada s svojimi predpisi urejata razmerja, ki so po ustavi in zakonih v pristojnosti občine. Enako lahko postopa, če pokrajina ali druga občina posega v njeno pristojnost.
121. člen
Župan oziroma občinski odbor po pooblastilu občinskega sveta lahko kot stranka v upravnem sporu spodbijata konkretne upravne akte in ukrepe, s katerimi državni organi izvršujejo oblastni nadzor. Upravni spor lahko sprožita tudi, če osebe javnega in zasebnega prava z dokončnimi upravnimi akti uveljavljajo pravice na škodo javnih koristi občine.
122. člen
Župan lahko vstopi v upravni ali sodni postopek kot stranka ali kot stranski intervenient, če bi lahko bile v teh postopkih oziroma, če so z že izdanimi akti prizadete pravice in koristi občine, določene z ustavo in zakoni.
123. člen
Občinski odbori so dolžni za potrebe občinskega sveta oblikovati mnenje glede pripravljajočih se predpisov, ki se tičejo koristi občine in pokrajine. Na tej podlagi, lahko pa tudi brez predhodnega stališča odbora, oblikuje občinski svet svoje mnenje, ki ga pošlje Državnemu zboru.
Občina odloča s posamičnimi akti v upravnih stvareh in to:
– o upravnih stvareh iz svoje izvirne pristojnosti;
– o upravnih stvareh iz prenesene državne pristojnosti;
– o upravnih stvareh na podlagi javnih pooblastil.
IX. POVEZOVANJE OBČINE V POKRAJINO IN DRUGO SODELOVANJE
124. člen
Občina Cerknica se lahko poveže z drugimi sosednjimi občinami v širšo lokalno skupnost ali pokrajino zaradi uresničevanja skupnih koristi svojega prebivalstva.
Odločitev o vključitvi občine v pokrajino sprejme občinski svet z dvetretjinsko večino vseh članov sveta.
O odločitvi občinskega sveta se v občini izvede referendum.
S statutarnim sklepom o vključitvi občine v pokrajino se določijo okvirne naloge, ki jih bo občina prenesla na pokrajino. S potrditvijo statusa pokrajine, občinski svet dokončno določi prenesene občinske pristojnosti na pokrajino.
125. člen
Na pokrajino prenesene lokalne zadeve širšega pomena, za katere občina daje soglasje pokrajini in so določene s pokrajinskim statutom so zlasti:
– določitev skupne lokacije odlagališča odpadkov na svojem območju;
– gradnja medobčinskih komunalnih objektov in naprav;
– gradnja in financiranje medobčinskih cest.
126. člen
Člane pokrajinskega sveta izvoli občinski svet izmed svojih članov na tajnem glasovanju. Izvoljeni so tisti predlagani kandidati, ki so dobili največ glasov. Med kandidati, ki so dobili enako število glasov, se glasovanje ponovi.
127. člen
Občinski svet lahko z dvetretjinsko večino navzočih članov sklene, da se občina poveže v skupnost ali zvezo dveh ali več občin, če je to koristno za urejanje in opravljanje zadev širšega pomena, pomembnih za občino. Če zahteva večina navzočih članov občinskega sveta, se lahko o takem povezovanju izvede razprava med občani in ugotovi njihova volja.
X. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
128. člen
Vsi splošni akti, ki jih je sprejela Občina Cerknica se uporabljajo, dokler občinski svet ne sprejme novih splošnih aktov v skladu s tem statutom.
Splošni akti, ki jih mora po določilih tega statuta izdati občinski svet morajo biti sprejeti v enem letu po sprejetju tega statuta.
129. člen
Obstoječe krajevne skupnosti opravljajo svoje delo do sprejetja odločitve o ustanovitvi skupnosti (prvi odstavek 9. člena), oziroma ukinitvi krajevnih skupnosti, najdlje pa do 31. 12. 1995.
130. člen
V Občini Cerknica se zbori občanov do konstituiranja trških skupnosti, skupnosti naselij in vaških skupnosti praviloma sklicujejo za naselja, ki se določijo s sklepom občinskega sveta.
131. člen
Najkasneje v roku treh mesecev po sprejetju statuta oziroma sklepa občinskega sveta o določitvi naselij za katere se sklicuje zbore občanov, župan skladno s sklepom sveta skliče zbore, na katerih se ugotovi interes obstoja in območje skupnosti.
Na tej podlagi se oblikuje referendumsko vprašanje in razpiše svetovalni referendum.
132. člen
Vse spremembe in dopolnitve statuta se sprejemajo po enakem postopku kot statut.
133. člen
Z dnem uveljavitve tega statuta preneha veljati statut Občine Cerknica (Uradni list SRS, št. 36-1649/82).
134. člen
Ta statut začne veljati z dnem objave v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 013/4/95
Cerknica, dne 12. julija 1995.
Predsednik
Občinskega sveta
občine Cerknica
Janez Obreza, dipl. jur. l. r.
