Na podlagi 29. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93; 6/94 – odločba Ustavnega sodišča RS, 45/94 – odločba Ustavnega sodišča RS in Uradni list RS, št. 57/94 in 14/95) in na podlagi 17. člena statuta Občine Ravne-Prevalje (Uradni list RS, št. 43/95) je Občinski svet občine Ravne-Prevalje na seji dne 6. 7. 1995 sprejel
P O S L O V N I K
o delu Občinskega sveta občine Ravne-Prevalje
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Poslovnik o delu sveta Občine Ravne-Prevalje (v nadaljevanju: poslovnik) ureja pravila, način dela in postopke za delo na naslednjih področjih:
– konstituiranje občinskega sveta,
– pravice in dolžnosti članov sveta občine,
– seje sveta,
– akti občinskega sveta,
– volitve, imenovanja, razrešitve in odstopi,
– razmerje občinski svet - župan,
– javnost dela,
– spremembe in razlaga poslovnika.
2. člen
Določbe tega poslovnika se smiselno uporabljajo tudi za delovanje občinskih odborov in komisij ter drugih delovnih teles sveta.
Način dela delovnih teles se lahko v skladu s tem poslovnikom ureja tudi v aktih o ustanovitvi delovnih teles, oziroma s posebnim poslovnikom o delu delovnih teles.
3. člen
Svet Občine Ravne-Prevalje (v nadaljevanju: svet) je najvišji organ odločanja v občini.
Pristojnosti sveta so opredeljene z zakoni in statutom občine.
4. člen
Občinski svet in njegova delovna telesa poslujejo v slovenskem jeziku.
5. člen
Svet predstavlja predsednik sveta, delovno telo pa predsednik delovnega telesa.
6. člen
Svet zaseda na rednih in izrednih sejah.
7. člen
Svet občine uporablja pečat Občine Ravne-Prevalje, ki je določen v skladu s statutom.
Pečat se uporablja na vseh aktih, ki jih sprejme svet, ter na vabilih in drugih dopisih. Pečat občine uporabljajo v okviru svojih nalog tudi delovna telesa sveta in nadzorni odbor.
Za pravilno uporabo pečata skrbi sekretar sveta.
II. KONSTITUIRANJE OBČINSKEGA SVETA
8. člen
Občinska volilna komisija sestavi poročilo o izidu volitev v občini in ga pošlje dotedanjemu županu najpozneje šesti dan po dnevu glasovanja.
Župan je dolžan poročilo posredovati dotedanjemu predsedniku sveta v roku treh dni.
9. člen
Prvo sejo novoizvoljenega sveta skliče dotedanji predsednik sveta v roku 20 dni po izvolitvi novih članov sveta.
Če seje ne skliče v navedenem roku, jo skliče predsednik občinske volilne komisije.
10. člen
Prvo sejo vodi do izvolitve predsednika dotedanji predsednik oziroma podpredsednika, če ti niso navzoči, pa najstarejši član novoizvoljenega občinskega sveta.
Na prvi seji izvoli svet izmed svojih članov, na predlog najmanj četrtine članov sveta, komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, ki pregleda poročilo o izidu volitev, potrdila o izvolitvi članov sveta in župana ter morebitne pritožbe kandidatov ali predstavnikov kandidatur oziroma kandidatnih list.
11. člen
Mandate članov sveta in župana potrdi svet na predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, potem ko dobi njeno poročilo o pregledu potrdil o izvolitvi ter o vsebini in upravičenosti morebitnih pritožb.
Svet odloči skupaj o potrditvi mandatov, ki niso sporni, o vsakem spornem mandatu pa odloča posebej.
Član sveta, katerega mandat je sporen, ne sme glasovati o potrditvi svojega mandata.
Šteje se, da je svet z odločitvijo o spornem mandatu odločil tudi o pritožbi kandidata ali predstavnika kandidature oziroma liste kandidatov.
Svet posebej odloči o potrditvi mandata župana.
12. člen
Po potrditvi mandatov članov sveta in župana svet na predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja izvoli predsednika in dva podpredsednika sveta.
13. člen
Po izvolitvi predsednika in dveh podpredsednikov svet na predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja imenuje sekretarja sveta.
Do imenovanja novega opravlja naloge sekretarja dotedanji sekretar sveta.
III. PRAVICE IN DOLŽNOSTI ČLANOV SVETA
1. Splošne določbe
14. člen
Člani občinskega sveta imajo pravice in dolžnosti določene z zakoni, statutom občine in tem poslovnikom.
15. člen
Člani sveta imajo pravico in dolžnost
– udeleževati se sej sveta, sodelovati pri delu in odločati na sejah,
– sodelovati pri delu delovnih teles, katerih člani so,
– udeleževati se sej delovnih teles, v katerih niso člani, brez pravice glasovanja,
– predlagati sprejem odloka ali drugega splošnega akta ter dajati amandmaje,
– predlagati obravnavo posameznih vprašanj iz pristojnosti občinskega sveta,
– biti obveščeni o vseh vprašanjih, ki so na dnevnem redu sej sveta in delovnih teles, ki so pomembna za odločanje na sejah,
– postavljati vprašanja in dajati pobude.
Člani občinskega sveta uživajo imuniteto. Član sveta ne more biti priprt ali kaznovan za mnenje, ki ga je izrekel, ali za glas, ki ga je dal v zvezi z opravljanjem funkcije člana občinskega sveta. Glede odločanja o imuniteti se smiselno uporabljajo določila o poslanski imuniteti.
16. člen
Član sveta ima pravico in dolžnost, da se po potrditvi mandata izreče, v katerih delovnih telesih sveta občine želi sodelovati. Izjavo sporoči predsedniku komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.
2. Vprašanja in pobude članov občinskega sveta
17. člen
Na vsaki redni seji sveta občine je praviloma na koncu dnevnega reda posebna točka “Pobude in vprašanja”.
Svetnik lahko postavi vprašanje ustno ali pisno. Vprašanje mora biti kratko in razumljivo. V nasprotnem primeru predsednik zahteva, da svetnik vprašanje oziroma pobudo ustrezno dopolni.
Na ustna vprašanja je treba odgovoriti takoj, če je le mogoče. Če to ni mogoče, ali če zahteva svetnik še pisni odgovor, mora svetnik isto vprašanje postaviti tudi v pisni obliki.
Na pisna vprašanja se dajejo pisni odgovori.
18. člen
Člani sveta imajo pravico postavljati vprašanja županu, predstojnikom notranjih organizacijskih enot občinske uprave, predsedniku sveta oziroma delovnih teles, sekretarju sveta in tajniku občine.
19. člen
Pisno vprašanje mora predsednik sveta takoj posredovati tistemu, na katerega se nanaša. Odgovor mora biti v gradivu za prvo naslednjo sejo. Izjemoma, če terja vprašanje širšo raziskavo oziroma pridobitev informacij od drugih organov in podjetij, se lahko odgovor da na drugi naslednji seji.
20. člen
Če svetnik ni zadovoljen z odgovorom, lahko zahteva, da se odgovor dopolni ali pa predlaga, da se o odgovoru opravi razprava, o čemer odloči svet z glasovanjem.
Če svet sprejme sklep, da se o odgovoru opravi razprava, uvrsti predsednik to vprašanje na dnevni red prve naslednje seje.
21. člen
Član občinskega sveta ima pravico dati pobudo za ureditev določenih vprašanj ali za sprejem določenih ukrepov.
Postopek posredovanja odgovorov na vprašanja se smiselno uporablja tudi za obravnavo pobud.
3. Pravica do povračil in nadomestil
22. člen
Pravice članov sveta ter delovnih teles do povračila stroškov za delo v svetu oziroma delovnih telesih se določijo s posebnim aktom, ki ga sprejme svet občine na predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.
IV. SEJE SVETA
1. Sklicevanje sej, predsedovanje, udeležba
23. člen
Svet občine dela na rednih in izrednih sejah.
Glede na problematiko in obliko so seje delovne, slavnostne in žalne.
Seje sveta so lahko tudi zunaj sedeža občine.
Seje delovnih teles so praviloma na sedežu občine.
24. člen
Seje sveta sklicuje predsednik.
Seje sklicuje po lastni presoji v skladu s programom dela sveta.
Predsednik mora sklicati sejo tudi
– po sklepu sveta občine,
– na zahtevo najmanj četrtine članov sveta,
– na obrazloženo zahtevo župana,
– na zahtevo nadzornega odbora,
– na zahtevo stalnega delovnega telesa sveta.
25. člen
Redne seje sveta so praviloma enkrat mesečno vse leto, razen od 10. julija do 1. septembra.
26. člen
Vabila za redne seje s predlogom dnevnega reda in gradivom pošlje sekretar sveta članom občinskega sveta najkasneje 7 dni pred dnem, določenim za sejo.
27. člen
Predlog dnevnega reda določi predsednik, ki se pred tem posvetuje z županom.
Predlog dnevnega reda lahko predsedniku predlagajo tudi tisti, ki imajo pravico zahtevati sklic seje sveta.
V predlog dnevnega reda se lahko uvrstijo le točke, za obravnavo katerih so izpolnjeni pogoji, določeni s tem poslovnikom.
Prednost pri uvrstitvi na dnevni red imajo odloki, ki so pripravljeni za drugo obravnavo.
28. člen
Svet občine ne more odločati o zadevah, glede katerih svetniki niso dobili gradiva pred sejo oziroma izjemoma na sami seji, ali do katerih ni zavzelo stališča pristojno delovno telo, razen če člani sveta z glasovanjem odločijo drugače.
29. člen
Izredno sejo skliče predsednik za obravnavanje in odločanje o nujnih zadevah, kadar ni pogojev za sklic redne seje na lastno pobudo, na predlog župana ali na zahtevo najmanj četrtine članov sveta.
Izredno sejo lahko skliče predsednik tudi v krajšem roku, kot je določen za redno sejo.
Gradivo za izredno sejo mora biti vročeno članom sveta skupaj z vabilom, najpozneje pa na sami seji. Izjemoma se lahko dnevni red izredne seje predlaga tudi na sami seji.
30. člen
Seji sveta občine predseduje predsednik sveta, v njegovi odsotnosti pa eden od podpredsednikov. Podpredsednika se sporazumeta, kateri od njiju bo vodil sejo.
Po pooblastilu predsednika lahko vodi posamezno sejo podpredsednik, čeprav je predsednik na seji navzoč.
Če na seji ni predsednika in nobenega od dveh podpredsednikov, vodi sejo najstarejši prisotni član sveta.
31. člen
Član sveta se je dolžan udeleževati vseh sej sveta občine in njegovih delovnih teles, katerih član je. Sej delovnih teles se morajo udeleževati tudi ostali člani delovnih teles.
Svetnik, ki ne more priti na sejo sveta ali delovnega telesa, katerega član je, mora o tem in o razlogih za odsotnost obvestiti predsednika sveta oziroma predsednika delovnega telesa ali sekretarja sveta najpozneje do začetka seje.
Če se član sveta zaradi višje sile ali zaradi drugih objektivnih razlogov ne more pravočasno opravičiti, mora to storiti takoj, ko je to mogoče.
32. člen
Sekretar sveta vodi sezname prisotnosti na sejah sveta in delovnih teles. Podatki s seznama so javni. Sekretar enkrat letno pisno obvesti komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja o udeležbi na sejah.
Če član sveta večkrat ne pride na sejo, pa izostanka ne opraviči, mora predsednik sveta na to opozoriti svet in politično stranko, na listi katere je bil svetnik izvoljen.
33. člen
Župan in podžupan se udeležujeta sej sveta v skladu s svojimi pravicami in dolžnostmi, določenimi v zakonu in statutu občine.
34. člen
Sej sveta se lahko udeležijo tudi druge osebe, ki jih na sejo povabi predsednik sveta ter člani delovnih teles.
35. člen
Če svet občine sklene, da bo določeno vprašanje obravnaval brez navzočnosti javnosti, odloči, kdo je lahko poleg svetnikov še navzoč.
2. Potek seje
36. člen
Na začetku seje predsedujoči obvesti svet, kateri izmed članov sveta so ga obvestili, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti.
Predsedujoči nato ugotovi, ali je svet sklepčen in kdo je povabljen na sejo.
Na začetku lahko predsedujoči daje pojasnila v zvezi z delom na seji in drugimi vprašanji.
37. člen
Preden svet preide k določanju dnevnega reda, odloča o potrditvi zapisnika prejšnje seje.
Član sveta lahko da pripombo na zapisnik in zahteva, da se zapisnik ustrezno spremeni oziroma dopolni. O utemeljenosti zahtevanih sprememb odloči svet z glasovanjem.
Svet potrdi zapisnik z ugotovitvijo, da nanj ni bilo pripomb, lahko pa sprejme ustrezno spremenjen in dopolnjen zapisnik s sprejetimi pripombami.
Sestavni del razprave o zapisniku je poročilo o izvršitvi sprejetih sklepov.
38. člen
Svet občine na začetku seje določi dnevni red. Pri določanju dnevnega reda najprej odloča o predlogih, da se posamezne točke umaknejo z dnevnega reda, nato o predlogih, da se dnevni red razširi in nato o predlogih za zamenjavo vrstnega reda, za skrajšanje rokov, združitev obravnav ali za hitri postopek.
Predloge za razširitev dnevnega reda lahko svet sprejme le, če so razlogi zanj nastali po sklicu seje in če so svetniki dobili ustrezno gradivo.
Po sprejemu posameznih odločitev za umik oziroma za razširitev dnevnega reda, da predsedujoči na glasovanje predlog dnevnega reda v celoti.
39. člen
Posamezne točke dnevnega reda se obravnavajo po sprejetem vrstnem redu. Med sejo lahko svet spremeni vrstni red obravnave posameznih točk na predlog predsednika, o čemer svet glasuje.
40. člen
Na začetku obravnave vsake točke dnevnega reda lahko poda predlagatelj oziroma predstavnik predlagatelja dopolnilno obrazložitev, ki sme trajati največ 10 minut.
Predlagatelj oziroma njegov predstavnik mora podati dopolnilno obrazložitev, če tako sklene svet občine.
Za predlagateljem oziroma predstavnikom predlagatelja dobijo besedo poročevalci delovnih teles, župan, če le-ta ni predlagatelj, za tem pa svetniki po vrstnem redu, kot so se priglasili k razpravi.
41. člen
Ko predsednik povabi k razpravi, se razpravljalci prijavijo z dvigovanjem rok. Svetniki se lahko prijavijo k razpravi tudi pisno. Na podlagi prijav teče razprava po vrstnem redu, kot so se k razpravi prijavljali.
Poleg članov občinskega sveta lahko razpravljajo župan, predlagatelj ali predstavnik predlagatelja, člani delovnih teles sveta, tajnik in gostje, povabljeni k tej točki dnevnega reda.
Posamezna razprava praviloma ne sme trajati več kot 10 minut.
Ko je vrstni red priglašenih razpravljalcev izčrpan, predsedujoči vpraša, ali želi še kdo razpravljati. Razprave tistih, ki se prijavijo na ta poziv, lahko predsedujoči omeji na največ 5 minut.
Svet lahko sklene, da lahko posamezen svetnik iz utemeljenih razlogov razpravlja dalj časa. Posamezen govornik se lahko priglasi k razpravi pri posamezni točki dnevnega reda večkrat,vendar lahko njegova razprava traja drugič največ 5 minut, tretjič in nadalje pa le 2 minuti.
42. člen
Razpravljalec sme govoriti le o vprašanju, ki je na dnevnem redu. Če se tega ne drži ali če prekorači čas za razpravo, ga predsedujoči opomni.
Če se tudi po drugem opominu ne drži teme, ki je točka dnevnega reda, oziroma nadaljuje z govorom ali razpravo, mu predsedujoči lahko vzame besedo.
Zoper odvzem besede lahko svetnik ugovarja. O ugovoru odloči svet brez razprave in brez obrazložitve glasu.
43. člen
Svetniku, ki želi govoriti o kršitvi statuta, poslovnika ali o kršitvi dnevnega reda, da predsedujoči besedo takoj, ko jo zahteva.
Predsednik sveta da pojasnilo takoj.
Če svetnik ni zadovoljen s pojasnilom, odloči svet o tem vprašanju brez razprave.
Če svetnik zahteva besedo, da bi opozoril na napako ali popravil navedbo, ki po njegovem mnenju ni točna in je povzročila nesporazum, ali potrebo po pojasnilu, mu predsedujoči da besedo takoj, ko jo zahteva. Pri tem se mora svetnik omejiti le na pojasnilo in njegov govor ne sme trajati več kot 5 minut.
44. člen
Ko predsedujoči ugotovi, da ni več priglašenih k razpravi, sklene razpravo in formulira sklep oziroma predlog odločitev ali stališč.
Če je na podlagi razprave treba pripraviti predloge sklepov, odločitev ali stališč, se razprava prekine in se nadaljuje po predložitvi predlogov.
Predsedujoči lahko med sejo prekine delo sveta tudi, če je to potrebno zaradi odmora, priprave predlogov po zaključni razpravi, posvetovanja oziroma pridobitve dodatnih strokovnih mnenj, ali če svet ni več sklepčen ter v drugih primerih, kadar tako sklene svet.
Če je delo sveta prekinjeno zaradi nesklepčnosti, sklepčnosti pa ni mogoče zagotoviti, predsedujoči sejo za ta dan konča.
Predsedujoči določi datum nadaljevanja seje in o tem pisno obvesti člane sveta.
45. člen
Seja sveta občine je zaključena, ko so obravnavane vse točke sprejetega dnevnega reda.
3. Vzdrževanje reda na sejah
46. člen
Za red na seji skrbi predsedujoči.
Na seji ne sme nihče govoriti, dokler mu predsedujoči ne da besede.
Predsedujoči skrbi, da govornika nihče ne moti med govorom. Govornika lahko opomni ali mu seže v besedo le predsedujoči.
47. člen
Za kršitev reda na sejah sme predsedujoči izreči naslednje ukrepe:
– opomin,
– odvzem besede,
– odstranitev s seje ali z dela seje.
48. člen
Opomin se lahko izreče svetniku, če govori, čeprav mu predsedujoči ni dal besede, če sega v besedo drugemu govorniku, ali če na drug način krši red na seji.
Odvzem besede se lahko izreče svetniku, če s svojim govorom na seji krši red in določbe tega poslovnika in je bil na tej seji že dvakrat opomnjen.
Svetnika lahko predsedujoči odstrani s seje ali z dela seje, če kljub opominu ali odvzemu besede krši red na seji, tako da onemogoča delo sveta.
Svetnik, ki mu je izrečen ukrep odstranitve s seje ali z dela seje, mora takoj zapustiti prostor, v katerem je seja.
Svetnik, ki mu je bil izrečen ukrep odstranitve, lahko v treh dneh vloži ugovor na svet občine. Le ta odloči o ugovoru na prvi naslednji seji.
49. člen
Predsedujoči lahko odredi, da se s seje odstrani tudi vsak drug udeleženec ali poslušalec, ki krši red na seji ali s svojim ravnanjem onemogoča nemoten potek seje.
50. člen
Če predsednik z rednimi ukrepi ne more ohraniti reda, sejo prekine.
4. Odločanje
51. člen
Svet veljavno odloča – je sklepčen – če je na seji navzoča večina vseh članov sveta.
Kadar je za odločitev potrebna dvetretjinska večina vseh svetnikov, svet veljavno odloča, če je na seji navzočih najmanj dvetretjini vseh članov sveta.
Sklepčnost se ugotavlja na podlagi dejanske navzočnosti svetnikov v sejni dvorani.
52. člen
Navzočnost svetnikov se ugotovi na začetku seje, pred vsakim glasovanjem, če obstaja dvom o sklepčnosti, in pred vsakim nadaljevanjem prekinjene seje.
Navzočnost se lahko ugotavlja tudi med sejo, če predsedujoči meni, da je treba preveriti sklepčnost.
53. člen
Navzočnost se ugotavlja s poimenskim seznamom svetnikov, s štetjem ali z dvigovanjem rok.
O načinu ugotavljanja sklepčnosti odloči predsedujoči.
54. člen
Svet občine odloča z večino opredeljenih glasov navzočih svetnikov, kadar ni s statutom ali drugim aktom določena drugačna večina.
Svet odloča praviloma z javnim glasovanjem.
Tajno se glasuje le, kadar tako določa zakon in kadar na zahtevo posameznega člana tako odloči večina prisotnih članov občinskega sveta.
55. člen
Glasovanje se opravi po končani razpravi o predlogu, o katerem svetniki odločajo.
Pred glasovanjem ima svetnik pravico obrazložiti svoj glas. Obrazložitev glasu sme trajati največ 3 minute.
O proceduralnih vprašanjih odloča svet takoj.
Predsedujoči po vsakem glasovanju ugotovi in objavi izid glasovanja.
56. člen
Javno se glasuje z dviganjem rok ali s poimenskim izrekanjem. S poimenskim izrekanjem se glasuje, če ni mogoče izvesti javnega glasovanja z dviganjem rok.
S poimenskim izrekanjem se glasuje, če tako odloči svet na predlog predsednika ali četrtine vseh članov sveta.
Pri poimenskem izrekanju predsedujoči kliče po abecednem seznamu svetnike, vsak pa se izreče z besedo “za” ali “proti”.
Pri javnem glasovanju lahko posamezen svetnik glasuje “za” sprejem predlagane odločitve, ali “proti” sprejemu.
57. člen
Tajno se glasuje z glasovnicami.
Za glasovanje se pripravi toliko glasovnic, kolikor je članov sveta.
Vse morajo biti enake barve, velikosti in oblike ter overjene s pečatom občine.
Glasovnica vsebuje vprašanje, o katerem se odloča, besedici “za” na desni in “proti” na levi strani ter navodilo o načinu glasovanja.
Svetnik glasuje tako, da obkroži besedo “za” ali “proti”.
58. člen
Tajno glasovanje vodi predsednik s pomočjo sekretarja in dveh svetnikov, ki ju izvoli svet na predlog predsedujočega.
Svetnikom se vročijo glasovnice tako, da vsak pride k mizi predsedujočega in vzame eno glasovnico, sekretar sveta pa na seznamu označi, da mu je bila glasovnica vročena. Svetnik nato odide na prostor, določen za glasovanje.
Ko izpolni glasovnico, jo odda v glasovalno skrinjico.
Predsedujoči pred začetkom glasovanja določi čas, ki je določen za glasovanje.
59. člen
Ko je glasovanje končano, se predsedujoči, sekretar in svetnika, ki sta pomagala pri izvedbi glasovanja, umaknejo v poseben prostor in ugotovijo izid glasovanja. Preden odprejo skrinjico, preštejejo nerazdeljene glasovnice in jih vložijo v posebno kuverto, ki jo zapečatijo.
Neizpolnjena glasovnica ali glasovnica, ki ni izpolnjena v skladu z navodilom o načinu glasovanja, je neveljavna.
Predsedujoči objavi izid glasovanja na seji.
Ugotovitev izida glasovanja vsebuje podatke o:
– številu razdeljenih glasovnic,
– številu oddanih glasovnic,
– številu neveljavnih glasovnic,
– številu glasov “za” in številu glasov “proti” oziroma pri volitvah o več kandidatih, o številu glasov, ki jih je dobil posamezen kandidat,
– ugotovitev, da je predlog izglasovan ali da ni izglasovan s predpisano večino glasov, oziroma pri glasovanju o več kandidatih, kateri kandidat je izvoljen.
O izidu glasovanja se sestavi poseben zapisnik, ki ga podpišejo vsi sodelujoči iz prvega odstavka tega člena. Ta zapisnik je sestavni del zapisnika seje, na kateri so glasovali.
60. člen
O delu na seji sveta občine se piše zapisnik. Zapisnik obsega podatke o udeležbi in glavne podatke o delu na seji, zlasti o predlogih, o katerih so razpravljali, z imeni razpravljalcev, o sklepih, ki so bili na seji sprejeti in o izidih glasovanja o posameznih zadevah. Zapisniku je treba priložiti izvirnik ali kopijo gradiva, ki je bilo predloženo oziroma obravnavano na seji. Sprejeti zapisnik podpišeta predsedujoči in sekretar sveta občine.
Za zapisnik skrbi sekretar sveta.
Seje sveta občine se snemajo na video kasete. Vsak član sveta ima pravico poslušati in gledati video zapis posamezne seje.
Člani sveta in župan imajo pravico vpogleda v spise in gradivo, ki se nanašajo na delo sveta in njegovih delovnih teles. Vpogled v spise in gradivo je dopuščen tudi drugim osebam, vendar le z dovoljenjem predsednika sveta občine.
Izvirniki odlokov in vse gradivo, ki so jih sprejeli ali obravnavali svet občine ali njegova delovna telesa, se hranijo v arhivu sveta občine. Tam se hranijo tudi video kasete ter drugo gradivo, za katero tako določi predsednik sveta občine oziroma predsednik posameznega delovnega telesa.
Video zapisi sej se hranijo najmanj štiri leta.
V. AKTI OBČINSKEGA SVETA
1. Splošne določbe
61. člen
Svet sprejema naslednje akte:
– statut občine,
– poslovnik o delu občinskega sveta,
– proračun občine in zaključni račun,
– prostorske in druge plane razvoja občine,
– odloke,
– odredbe,
– pravilnike,
– navodila,
– sklepe.
62. člen
Statut je temeljni splošni akt občine, ki določa temeljna načela za organizacijo in delovanje občine, oblikovanje in pristojnosti organov občine, organizacijo občinske uprave in javnih služb, način sodelovanja občanov pri sprejemanju odločitev v občini in druga vprašanja skupnega pomena v občini, ki jih določa zakon.
Svet sprejme statut z dvetretjinsko večino glasov vseh članov občinskega sveta.
Spremembe in dopolnitve statuta se sprejemajo po postopku, ki velja za sprejem odloka.
63. člen
S poslovnikom, ki ga sprejme občinski svet z dvetretjinsko večino glasov navzočih članov, se uredijo organizacija in način dela občinskega sveta ter uresničevanje pravic in dolžnosti članov občinskega sveta.
64. člen
S proračunom občine se razporedijo vsi prihodki in izdatki za posamezne namene financiranja javne porabe v občini.
Občinski proračun se sprejema za proračunsko leto, ki se začne in konča hkrati s proračunskim letom za državni proračun.
65. člen
S prostorskimi in drugimi plani razvoja se v skladu z zakonom določajo pogoji rabe prostora in programi dejavnosti na posameznih področjih, ki se financirajo iz občinskega proračuna.
66. člen
Z odlokom ureja občina na splošen način zadeve iz svoje pristojnosti, ustanavlja organe občinske uprave in določa način njihovega dela ter ustanavlja javne službe.
Z odlokom ureja občina tudi zadeve iz prenesene pristojnosti, kadar tako določa zakon.
67. člen
Z odredbo občina uredi določene razmere, ki imajo splošen pomen ali odreja način ravnanja v takih razmerah.
68. člen
S pravilnikom se razčlenijo posamezne določbe statuta ali odloka v procesu njunega izvrševanja.
69. člen
Z navodilom se lahko podrobneje predpiše način dela organov občinske uprave pri izvrševanju določb statuta ali odloka.
70. člen
S sklepom se ustanavljajo odbori in komisije, določa njihovo delovno področje in volijo ter imenujejo člani odborov oziroma komisij.
S sklepom svet odloča tudi o vprašanjih postopkov in zavzema stališča do posameznih vprašanj iz svoje pristojnosti. Ti sklepi se ne objavljajo v uradnem glasilu.
2. Postopek za sprejem odloka
71. člen
Sprejem ali spremembo odloka lahko predlaga vsak član občinskega sveta, župan, delovno telo sveta ali najmanj 5% volilcev v občini.
Predlog odloka pošlje predlagatelj predsedniku sveta.
72. člen
Predlog odloka mora vsebovati naslov odloka, uvod, besedilo členov in obrazložitev.
Uvod obsega razloge za sprejem odloka, oceno stanja, cilje in načela odloka ter oceno finančnih in drugih posledic, ki jih bo imel sprejem odloka.
73. člen
Predlagatelj določi svojega predstavnika, ki bo sodeloval pri obravnavah predloga odloka na sejah sveta.
Župan lahko sodeluje v vseh obravnavah predloga odloka na sejah sveta, tudi kadar sam ni predlagatelj.
74. člen
Predsednik sveta pošlje predlog odloka članom občinskega sveta in županu, kadar ta ni predlagatelj, najmanj 15 dni pred dnem, določenim za sejo sveta, na kateri bodo obravnavali predlog odloka.
75. člen
Občinski svet razpravlja o predlogu odloka na dveh obravnavah.
V prvi obravnavi predloga odloka razpravlja o razlogih, ki zahtevajo sprejem odloka, o ciljih in načelih ter temeljnih rešitvah predloga odloka.
76. člen
Ob prvi obravnavi predloga odloka lahko svet sklene:
– da razpravlja in glasuje o posameznih spornih rešitvah (členih) predloga odloka,
– da razpravlja in glasuje o posameznih poglavjih predloga odloka,
– da razpravlja skupaj o več ali o vseh poglavjih predloga odloka.
Na koncu prve obravnave predloga odloka lahko svet:
– odloči, da se opravi druga obravnava predloga odloka v predloženem besedilu,
– sprejme stališča in sklepe, ki naj jih predlagatelj upošteva pri pripravi za drugo obravnavo,
– odloči, da se predlog odloka ne sprejme.
77. člen
V drugi obravnavi predloga odloka razpravlja svet po vrstnem redu o vsakem členu posebej in o naslovu odloka.
Ko svet konča razpravo o predlogu odloka, člani sveta najprej glasujejo o amandmajih na posamezne člene. Na koncu svet glasuje še o naslovu odloka in o predlogu odloka v celoti.
78. člen
V drugi obravnavi predloga odloka lahko predlagajo njegove spremembe in dopolnitve člani sveta in predlagatelj z amandmaji.
Amandma mora biti predložen svetu najmanj 7 dni pred dnem, določenim za sejo sveta, na kateri bodo obravnavali predlog odloka, h kateremu je predlagan amandma. Župan lahko predlaga amandmaje tudi, kadar ni sam predlagatelj odloka.
Na sami seji lahko predlaga amandma četrtina članov sveta. Amandma mora biti predložen v pisni obliki in mora biti obrazložen. Predlagatelj amandmaja lahko amandma na seji tudi ustno obrazloži.
Župan in predlagatelj odloka imata pravico podati mnenje k vsakemu amandmaju.
Svoje mnenje o amandmaju lahko poda tudi pristojno delovno telo sveta.
79. člen
Po končani razpravi o amandmajih glasuje svet o vsakem amandmaju posebej ali o skupini med seboj povezanih amandmajev.
Predlagatelj amandmaja lahko amandma umakne do začetka glasovanja o amandmajih. Po končanem glasovanju o amandmajih predsednik ugotovi, kateri amandmaji so bili sprejeti, nato pa da na glasovanje predlog odloka v celoti.
Svet lahko sklene, da o predlogu odloka v celoti glasuje na podlagi celovitega besedila predloga odloka z vnesenimi in sprejetimi amandmaji. Celovito besedilo pripravi komisija za statut in normativno-pravne akte ali drug organ, ki ga določi svet.
Če ta komisija ali drug organ ugotovi, da so v odloku očitna neskladja med posameznimi členi, lahko predlaga amandmaje za uskladitev. Če ni mogoče pripraviti celovitega besedila na isti seji, glasuje svet o sprejemu odloka na prvi naslednji seji.
3. Hitri postopek v zvezi s sprejemanjem odloka
80. člen
Kadar to zahtevajo izredne potrebe občine, naravne nesreče ali kadar gre za manjše spremembe odlokov, lahko svet sprejme odlok po hitrem postopku.
Predlog, naj se odlok sprejme po hitrem postopku, lahko da vsak predlagatelj odloka. Tak predlog mora biti posebej obrazložen.
Po hitrem postopku se združita prva in druga obravnava odloka na isti seji.
81. člen
O predlogu, da naj se odlok sprejme po hitrem postopku, odloči svet ob določanju dnevnega reda.
Če svet ne sprejme predloga, da bo odlok obravnaval po hitrem postopku, se uporabljajo določbe tega poslovnika, ki veljajo za prvo obravnavo odloka.
82. člen
Pri hitrem postopku je mogoče predlagati amandmaje na sami seji vse do konca obravnave predloga odloka.
Na seji lahko amandma predloži posamezen svetnik, predlagatelj odloka in župan, kadar ta ni predlagatelj odloka.
4. Sprejem drugih aktov sveta
83. člen
O drugih aktih, razen o odloku o proračunu občine, poslovniku o delu sveta občine in o prostorskih in drugih planih razvoja občine odloča svet praviloma na isti seji. Na tej seji hkrati razpravlja in glasuje o delih akta ter razpravlja in glasuje o aktu v celoti.
Svet lahko sklene, da bo obravnaval te akte v dvofaznem postopku.
Za spreminjevalne in dopolnilne predloge k tem aktom se smiselno uporabljajo določbe, ki veljajo za odločanje o amandmajih k predlogu odloka.
VI. VOLITVE, IMENOVANJA, RAZREŠITVE, ODSTOPI
84. člen
Volitve funkcionarjev, ki jih po statutu občine voli oziroma imenuje svet, se opravijo po določbah tega poslovnika, če zakon ne določa drugače.
Svet pred glasovanjem odloči, ali bo glasovanje javno ali tajno. Predstavnik predlagatelja kandidatur ima pravico pred pričetkom glasovanja obrazložiti predlog kandidature.
85. člen
Če se glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, se glasuje tako, da svetnik na glasovnici obkroži zaporedno številko pred imenom kandidata, za katerega želi glasovati.
Če se glasuje “za” ali “proti” kandidatu oziroma “za” ali “proti” listi kandidatov, se glasuje tako, da član sveta na glasovnici obkroži besedo “za” ali “proti”. Na dnu glasovnice je beseda “za” na desni strani, beseda “proti” pa na levi strani.
86. člen
Kandidat je izvoljen, če zanj glasuje večina navzočih članov sveta, ki so oddali veljavne glasovnice, če statut ali drug akt glede posameznih volitev ne določa drugače.
87. člen
Če svet glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, pa nobeden pri glasovanju ne dobi potrebne večine, glasuje še enkrat.
Pri drugem glasovanju glasuje o tistih dveh kandidatih, ki sta pri prvem glasovanju dobila največ glasov. Če pri prvem glasovanju več kandidatov dobi enako najvišje oziroma enako drugo najvišje število glasov, kandidate za ponovno glasovanje med kandidati z enakim številom glasov izberejo z žrebom.
Če se glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, se kandidati na glasovnici navedejo po abecednem vrstnem redu.
Na glasovnici pri drugem glasovanju sta kandidata navedena po vrstnem redu, glede na število glasov, dobljenih pri prvem glasovanju.
88. člen
Če kandidat ne dobi potrebne večine, oziroma če tudi pri drugem glasovanju noben kandidat ne dobi potrebne večine, se ponovi kandidacijski postopek in postopek glasovanja na podlagi novega predloga kandidatur.
89. člen
Kandidata za predsednika in podpredsednika sveta občine predlaga komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, lahko pa tudi najmanj 5 svetnikov.
Izvoljen je kandidat, za katerega je glasovala večina vseh svetnikov.
Glasuje se tajno.
90. člen
Kandidata za podžupana predlaga župan. Izvoljen je kandidat, ki je dobil večino glasov vseh članov sveta občine.
Glasuje se tajno.
Kandidata za tajnika predlaga župan. Izvoljen je kandidat, ki je dobil večino glasov vseh članov sveta občine.
Glasuje se tajno.
91. člen
Funkcionarje v občini, za katere tako določa statut ali drug akt, imenuje svet občine na predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.
92. člen
Člane delovnega telesa imenuje svet občine na predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Kandidatov je lahko več, kot je število članov delovnega telesa.
Če posamezni kandidati pri glasovanju niso dobili potrebne večine, tako da delovno telo ni bilo imenovano v celoti, pripravi komisija nadomesten predlog za tiste kandidate, ki niso bili imenovani.
93. člen
Svet občine glasuje o tem, ali bo dal soglasje k imenovanju direktorja javnega zavoda na predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.
94. člen
Svet občine razrešuje funkcionarje, ki jih voli ali imenuje, na podlagi zakona, statuta ali tega poslovnika po enakem postopku, kakor je določen za izvolitev ali imenovanje.
Postopek za razrešitev se začne na predlog predlagatelja, ki je upravičen dajati predloge za volitve oziroma imenovanja.
Kadar je komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja po tem poslovniku pristojna za predlaganje kandidatov za določene funkcije, je pristojna predlagati tudi njihovo razrešitev.
Odločitev o razrešitvi se sprejme z večino, ki jo določa ta poslovnik za izvolitev.
95. člen
Svetniki in funkcionarji občine imajo pravico odstopiti. Pravico odstopiti imajo tudi člani delovnih teles in člani nadzornega odbora ter drugi voljeni in imenovani, tudi če niso občinski funkcionarji.
Izjava o odstopu mora biti dana v pisni obliki in poslana predsedniku sveta. Predsednik sveta mora o odstopu obvestiti svet na prvi naslednji seji.
Članom občinskega sveta, funkcionarjem in drugim voljenim in imenovanim preneha mandat z dnem, ko je svet sprejel ugotovitveni sklep o odstopu.
Za tajnika občine svet lahko sprejme sklep, da je dolžan opravljati funkcijo še do imenovanja novega tajnika, vendar ne dlje kot 6 mesecev potem, ko je dal odstopno izjavo.
VII. RAZMERJA OBČINSKI SVET - ŽUPAN
96. člen
Župan in svet ter njegova delovna telesa sodelujejo pri uresničevanju in opravljanju nalog občine. Pri tem predvsem usklajujejo programe dela in njihovo izvrševanje, skrbijo za medsebojno obveščanje in poročanje o uresničevanju svojih nalog in nastali problematiki ter si prizadevajo za sporazumno reševanje problemov.
97. člen
Župan predlaga svetu v sprejem proračun občine in zaključni račun proračuna ter odloke in druge akte iz občinske pristojnosti.
Kadar svet obravnava odloke in druge akte, ki jih predlaga župan, določi župan za vsako zadevo, ki je na dnevnem redu, poročevalca izmed delavcev občinske uprave, lahko pa tudi izmed strokovnjakov, ki so pri pripravi odlokov ali drugih aktov sodelovali.
98. člen
Svet je dolžan obveščati župana o vseh zadevah, ki jih obravnava na svojih sejah, tudi če župan ni predlagatelj posamezne zadeve. Župan ima pravico na seji sveta razpravljati o vseh vprašanjih, ki so na dnevnem redu, tudi če sam ni predlagatelj zadeve, in o njih izraziti svoje stališče ali mnenje.
99. člen
Župan skrbi za izvajanje odločitev občinskega sveta. Na vsaki seji sveta poroča župan, ali po njegovem pooblastilu zaposleni v občinski upravi, o izvrševanju sklepov sveta.
V poročilu o izvršitvi sklepov sveta je treba posebej obrazložiti tiste sklepe, ki niso izvršeni in navesti razloge za neizvršitev sklepa.
Če sklepa sveta župan ne more izvršiti, mora svetu predlagati nov sklep, ki ga bo možno izvršiti.
100. člen
Župan skrbi za objavo odlokov in drugih splošnih aktov, ki se objavljajo.
101. člen
Župan zagotavlja materialne in tehnične pogoje za delo sveta in delovnih teles sveta.
102. člen
Župan skrbi za zakonitost dela sveta, zato je dolžan svet sproti opozarjati na posledice nezakonitih odločitev.
Če meni, da je splošni akt občinskega sveta neustaven ali nezakonit, predlaga občinskemu svetu, da o njem ponovno odloči na prvi naslednji seji, pri čemer mora navesti razloge za zadržanje. Če svet vztraja pri svoji odločitvi, se splošni akt objavi, župan pa lahko vloži pri ustavnem sodišču zahtevo za oceno njegove skladnosti z ustavo in zakonom.
Če se odločitev občinskega sveta nanaša na zadevo, ki je z zakonom prenesena na občino, župan opozori pristojno ministrstvo na nezakonitost oziroma neprimernost take odločitve.
103. člen
Župan skrbi za izvrševanje občinskega proračuna. Če župan ugotovi, da sredstva proračuna za posamezen namen ne bodo zadoščala za pokritje proračunskih izdatkov, mora o tem obvestiti svet in predlagati ustrezne ukrepe.
VIII. JAVNOST DELA
104. člen
Delo občinskega sveta in njegovih teles je javno.
Javnost dela se zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu organov, s posredovanjem posebnih pisnih sporočil občanom in sredstvom javnega obveščanja o sprejetih odločitvah, z navzočnostjo občanov in predstavnikov sredstev javnega obveščanja na sejah organov občine ter na druge načine, ki jih določata statut in ta poslovnik.
105. člen
Javnost se s sej občinskih organov izključi v primeru, kadar zaradi obravnavanja zaupnih dokumentov oziroma gradiv ali iz drugih razlogov tako predpisuje zakon, ali če sklep o izključitvi javnosti sprejmeta dve tretjini navzočih članov občinskega sveta.
106. člen
Župan in predsednik sveta obveščata občane in sredstva javnega obveščanja o delu sveta, delovnih teles, župana in občinske uprave. Svet lahko sklene, da se o seji izda uradno obvestilo za javnost oziroma za javna občila.
107. člen
Župan skrbi za obveščanje javnosti in sodelovanje s predstavniki javnih občil ter za zagotovitev pogojev za njihovo delo na sejah sveta.
Predstavnikom javnih občil so na voljo informativno in dokumentacijsko gradivo, predlogi aktov sveta, obvestila in poročila o delu sveta, zapisniki sej in druge informacije o delu občinskih organov.
108. člen
Občani imajo pravico vpogleda v zapisnike sej sveta in v dokumente in gradiva, ki so podlaga za delo in odločanje organov občine.
Javnosti niso dostopni dokumenti in gradiva sveta in delovnih teles, ki so zaupne narave.
109. člen
Za ravnanje z gradivi zaupne narave se upoštevajo zakonski in drugi predpisi, ki urejajo to področje.
IX. SPREMEMBE IN RAZLAGA POSLOVNIKA
110. člen
Za sprejem sprememb in dopolnitev poslovnika se uporabljajo določbe statuta in tega poslovnika, ki veljajo za sprejem odlokov.
Spremembe in dopolnitve poslovnika sprejme svet z dvetretjinsko večino glasov navzočih svetnikov.
111. člen
Če pride do dvoma o vsebini posamezne določbe poslovnika, razlaga poslovnik med sejo predsednik. Če se predsednik glede razlage ne more odločiti, umakne obravnavano točko z dnevnega reda in naloži komisiji za statut in normativno-pravne akte, da pripravi razlago posamezne poslovniške določbe do naslednje seje sveta.
Izven seje sveta daje razlago poslovnika komisija za statut in normativno-pravne akte.
Vsak svetnik lahko zahteva, da o razlagi poslovnika, ki ga je dala komisija ali predsednik, odloči svet.
XI. KONČNI DOLOČBI
112. člen
Z dnem uveljavitve tega poslovnika preneha veljati začasni poslovnik občinskega sveta št. 013-1/95-1 z dne 24. 12. 1994.
113. člen
Ta poslovnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. O-031-1/95-1
Ravne na Koroškem, dne 6. julija 1995.
Predsednik
Občinskega sveta
občine Ravne-Prevalje
Marjan Berložnik, dipl. org. l. r.
