Na podlagi drugega odstavka 124. člena in četrtega odstavka 152. člena carinskega zakona (Uradni list RS, št. 1/95 in 28/95) ter 26. člena zakona o Vladi Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 4/93) izdaja Vlada Republike Slovenije
U R E D B O
o instrumentih in postopku zavarovanja plačila carinskega dolga
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina uredbe)
Ta uredba določa vrste instrumentov za zavarovanje plačila carinskega dolga in postopek zavarovanja kot tudi primere, v katerih ni treba položiti instrumenta zavarovanja.
2. člen
(obveznosti, ki se lahko zavarujejo)
Z instrumenti zavarovanja se v skladu s to uredbo zavaruje:
1. plačilo že nastalega carinskega dolga,
2. plačilo carinskega dolga, ki bi lahko nastal,
3. plačilo obresti, ki so nastale ali bi lahko nastale v zvezi s carinskim dolgom, za katerega je bil instrument zavarovanja predložen.
3. člen
(uporaba instrumentov zavarovanja v druge namene)
(1) Plačilo drugih dajatev, katerih obveznost plačila nastane ob uvozu ali izvozu blaga, se tudi lahko zavaruje v skladu s to uredbo, če to določajo posebni predpisi.
(2) Kot instrument zavarovanja za zavarovanje dajatev iz prejšnjega odstavka se lahko uporabljajo le bančna garancija, garantno pismo ali gotovinski polog.
(3) Če ni s posebnimi predpisi drugače določeno, se za zavarovanje plačila dajatev v skladu s tem členom primerno uporabljajo določila te uredbe.
4. člen
(omejitev uporabe zavarovanja v primeru neporavnanih dolgov)
(1) Če deklarant ni poravnal zapadlih carinskih dolgov, mu carinski organ ne prepusti blaga, tudi če položi instrument zavarovanja v skladu s to uredbo.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek lahko carinski organ ob položitvi ustreznega instrumenta zavarovanja prepusti deklarantu žive živali, hitro kvarljivo blago in nadomestne dele za nujno tekoče vzdrževanje opreme, ki je v uporabi.
II. INSTRUMENTI ZAVAROVANJA
a) Splošno
5. člen
(vrste instrumentov zavarovanja)
Plačilo carinskega dolga se lahko v skladu s 152. členom carinskega zakona zavaruje z:
1. bančno garancijo,
2. garantnim pismom,
3. cirkularnim certificiranim čekom,
4. avalirano menico,
5. gotovinskim pologom.
6. člen
(potrebno število instrumentov zavarovanja)
Carinski organ sme za zavarovanje plačila enega samega carinskega dolga zahtevati samo en ustrezni instrument zavarovanja.
7. člen
(instrument za posamično zavarovanje in instrument za splošno zavarovanje)
Carinski dolžnik ali oseba, ki lahko postane carinski dolžnik (v nadaljevanju: carinski dolžnik) lahko položi instrument zavarovanja za plačilo carinskega dolga za posamezno carinsko operacijo (v nadaljevanju: instrument za posamezno zavarovanje) ali za plačilo vseh carinskih dolgov, ki so nastali ali bi lahko nastali v določenem obdobju oziroma v določenem carinskem postopku (v nadaljevanju: instrument za splošno zavarovanje).
8. člen
(uporaba instrumentov zavarovanja)
Kot instrument za posamezno zavarovanje se lahko uporablja kateri koli instrument zavarovanja iz 5. člena te uredbe, kot instrumenti zavarovanja za splošno zavarovanje pa se lahko uporabljajo bančna garancija, garantno pismo ali gotovinski polog.
9. člen
(položitev instrumentov zavarovanja)
(1) Instrument za posamezno zavarovanje položi carinski dolžnik carinskemu organu, ki odloča o prepustitvi blaga praviloma pred prepustitvijo blaga oziroma na poziv carinskega organa v roku, ki ga določi carinski organ.
(2) Instrument za splošno zavarovanje položi carinski dolžnik Carinski upravi Republike Slovenije (v nadaljevanju: carinski upravi).
10. člen
(veljavnost instrumenta za splošno zavarovanje)
(1) Carinska uprava o sprejemu instrumenta zavarovanja odloči z odločbo.
(2) Carinska uprava sproti obvešča carinske organe o sprejetih instrumentih za splošno zavarovanje.
(3) Carinski dolžnik se lahko v carinskem postopku sklicuje na instrument za splošno zavarovanje drugi delovni dan po dnevu, ko je carinska uprava sprejela položeni instrument zavarovanja kot ustreznega.
11. člen
(kdaj je zavarovanje ustrezno)
(1) V skladu z drugim odstavkom 152. člena carinskega zakona se šteje, da je zavarovanje ustrezno, če:
1. vrednost instrumenta zavarovanja ustreza višini carinskega dolga ali dolgov, če se ta znesek lahko z gotovostjo izračuna v času, ko carinski organ zahteva položitev zavarovanja ali
2. v drugih primerih, vrednost instrumenta zavarovanja ustreza maksimalni višini carinskega dolga, ki ga oceni carinski organ in ki je ali bi lahko nastal.
(2) Carinski organ pri presoji o ustreznosti instrumenta zavarovanja za splošno zavarovanje, upošteva tudi obseg in način opravljanja dotedanjih carinskih postopkov ter zanesljivost carinskega dolžnika pri poravnavanju carinskega dolga.
(3) Pri ugotavljanju obsega opravljanja dotedanjih carinskih postopkov carinskega dolžnika se upošteva mesečno povprečje obračunanih carinskih dolgov v šestih mesecih pred položitvijo instrumenta zavarovanja.
(4) Če višina carinskega dolga, ki se zavaruje z instrumentom za splošno zavarovanje niha v času, za katerega je zavarovanje položeno, mora višina instrumenta zavarovanja omogočiti, da se carinski dolg lahko kadarkoli poplača iz položenega instrumenta zavarovanja.
12. člen
(minimalna vrednost instrumenta za splošno zavarovanje)
(1) Vrednost instrumenta za splošno zavarovanje praviloma ne sme biti nižja od petih milijonov tolarjev.
(2) Carinska uprava lahko sprejme kot ustrezen splošni instrument zavarovanja, katerega vrednost je nižja od petih milijonov tolarjev, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
1. carinski dolžnik je pisno zaprosil za priznanje nižje vrednosti;
2. carinski dolžnik je v polletnem obdobju pred vložitvijo zahtevka izpolnjeval svoje obveznosti v okviru carinskih postopkov v skladu z zakonom;
3. zoper carinskega dolžnika v času vložitve zahtevka ne teče postopek zaradi prekrška oziroma kaznivega dejanja, storjenega v zvezi z opravljanjem njegove dejavnosti;
4. instrument zavarovanja, ki ga carinski dolžnik ponudi po višini ustreza mesečnemu povprečju obveznosti iz naslova carinskega dolga, kakor je bil dosežen v polletju pred polletjem v katerem je vložil zahtevek.
13. člen
(položitev dodatnega oziroma nadomestnega instrumenta zavarovanja)
Carinski organ zahteva položitev dopolnilnega oziroma nadomestnega instrumenta zavarovanja, če že sprejeti instrument zavarovanja ni več ustrezen glede na kriterije iz 11. in 12. člena te uredbe.
14. člen
(zavrnitev instrumentov zavarovanja)
(1) Carinski organ zavrne sprejem instrumenta zavarovanja, če le ta ni ustrezen, glede na kriterije iz 11. in 12. člena te uredbe ali ne vsebuje podatkov iz 19. člena te uredbe.
(2) Carinski organ zavrne položeni instrument zavarovanja oziroma zahteva položitev dodatnega oziroma nadomestnega instrumenta zavarovanja, če je instrument zavarovanja izdal subjekt, ki ni ali je neredno izpolnjeval svoje obveznosti v zvezi s prej izdanimi instrumenti zavarovanja.
15. člen
(način odločanja carinskih organov)
(1) Carinski organ o zavrnitvi sprejema ali o zahtevi za položitev instrumenta zavarovanja odloči z odločbo, zoper katero je možna pritožba.
(2) O pritožbi zoper odločbo, ki jo je na prvi stopnji izdal carinski organ odloča carinska uprava, o pritožbi zoper odločbo, ki jo je na prvi stopnji izdala carinska uprava pa odloča Ministrstvo za finance.
(3) Pritožba iz prvega odstavka tega člena ne zadrži izvršitve odločbe.
16. člen
(nadzor ustreznosti instrumentov zavarovanja)
Carinska uprava nadzoruje uporabo položenih instrumentov za splošno zavarovanje in sprejme potrebne predvidene ukrepe, če posamezni instrument ni več ustrezen.
b) Bančna garancija
17. člen
(vrsta bančnih garancij, ki se lahko uporabljajo)
Carinski organ lahko sprejme kot instrument zavarovanja bančno garancijo, ki jo je izdala banka s sedežem v Republiki Sloveniji.
18. člen
(veljavnost in vnovčitev bančne garancije)
(1) Z izdajo bančne garancije iz prejšnjega člena se banka – garant zaveže, da bo carinski dolžnik poravnal carinski dolg, ki bo ali bi nastal v času veljavnosti garancije, v nasprotnem primeru pa ga bo poravnala banka – garant namesto dolžnika.
(2) Rok veljavnosti bančne garancije, s katero se zavarujejo plačila morebitnega carinskega dolga, ne more biti krajši od treh mesecev oziroma roka, v katerem ta dolg lahko nastane, podaljšan za 30 dni.
(3) Carinski organ lahko vnovči garancijo v roku njene veljavnosti kot tudi v dodatnem roku za vnovčitev, ki ne sme biti krajši od 60 dni po preteku roka veljavnosti.
19. člen
(vsebina bančne garancije)
(1) Bančna garancija za zavarovanje carinskega dolga mora vsebovati naslednje podatke:
1. številka garancije,
2. rok veljavnosti garancije,
3. rok za vnovčitev garancije,
4. znesek, do katerega jamči garant,
5. garancijsko klavzulo “na prvi poziv” in “brez ugovora”,
6. podatke o banki – garantu (naziv banke, matična številka, sedež, žiro račun, pristojna organizacija, pri kateri se vodi žiro račun garanta),
7. podatke o carinskem dolžniku (firma, sedež, matična številka),
8. datum in kraj izdaje garancije,
9. natančen opis carinskih operacij, za katere velja bančna garancija,
10. podpis pooblaščene osebe in pečat garanta.
(2) Garant izda garancijo iz prvega odstavka tega člena na obrazcu “CG – bančna garancija za carinski dolg”, formata A4, ki je v prilogi 1 k tej uredbi in je njen sestavni del.
c) Garantno pismo
20. člen
(pogoji, pod katerimi se lahko sprejme)
Carinski organ lahko sprejme za zavarovanje plačila carinskega dolga garantno pismo, ki ga je izdala zavarovalnica s sedežem v Republiki Sloveniji, s katerim se je zavarovalnica zavezala, da bo solidarno s carinskim dolžnikom plačala zapadli carinski dolg in katerega vsebina ustreza 19. členu te uredbe.
d) Ček
21. člen
(vrsta čeka, ki se lahko uporablja)
(1) Carinski organ lahko sprejme kot instrument zavarovanja cirkularni certificirani ček, če je trasat takega čeka banka s sedežem na območju Republike Slovenije.
(2) Ček se lahko sprejme le, če je rok za njegovo vnovčitev vsaj 30 dni daljši od roka, v katerem zapade v plačilo carinski dolg.
e) Avalirana menica
22. člen
(vrsta menice, ki se lahko uporablja)
(1) Carinski organ lahko sprejme menico kot instrument zavarovanja, če jo je avalirala banka s sedežem na območju Republike Slovenije in vsebuje klavzulo “brez protesta”.
(2) Menica se lahko sprejme le, če je rok za njeno vnovčitev vsaj 30 dni daljši od roka, v katerem zapade v plačilo carinski dolg.
f) Gotovinski polog
23. člen
(način pologa gotovine)
(1) Carinski dolžnik lahko položi gotovinski polog kot instrument za zavarovanje plačila carinskega dolga tako, da vplača sredstva na poseben depozitni račun carinskega organa, ki zahteva zavarovanje plačila carinskega dolga.
(2) Če hoče carinski dolžnik uporabljati gotovinski polog kot splošni instrument zavarovanja, vplača sredstva na poseben depozitni račun pri carinski upravi.
(3) Če se carinski dolžnik v carinskem postopku sklicuje na gotovinski polog kot instrument za splošno zavarovanje, mora carinskemu organu, ki odloča o prepustitvi blaga, položiti potrdilo o vplačilu sredstev na račun iz drugega odstavka tega člena.
24. člen
(potrdilo o vplačilu sredstev)
(1) Potrdilo o vplačilu sredstev na račun iz drugega odstavka prejšnjega člena mora vsebovati naslednje podatke:
1. številka potrdila,
2. rok za katerega so sredstva vplačana na račun; če so vplačana za nedoločen čas, se vpiše ta podatek;
3. znesek pologa,
4. podatke o carinskem dolžniku (firma, sedež in matična številka),
5. datum pologa sredstev na račun,
6. natančen opis carinskih operacij, za katere velja polog,
7. navedbo carinskih organov, pri katerih se lahko gotovinski polog uporablja za zavarovanje plačila carinskega dolga,
8. podpis pooblaščene osebe.
(2) Potrdilo iz prejšnjega odstavka izda carinska uprava na obrazcu “Potrdilo o gotovinskem pologu”, ki je v prilogi 2 k tej uredbi in je njen sestavni del.
25. člen
(valuta gotovinskega pologa in obrestovanje)
(1) Carinski dolžnik vplača gotovinski polog v domači valuti.
(2) Gotovinski polog se ne obrestuje.
g) Vrnitev instrumentov zavarovanja
26. člen
(vrnitev instrumenta zavarovanja pred potekom njegove veljavnosti)
(1) Na pisno zahtevo carinskega dolžnika lahko carinski organ oziroma carinska uprava vrne položeni instrument zavarovanja iz 1. do 4. točke 5. člena te uredbe carinskemu dolžniku pred potekom roka veljavnosti, če pred tem ugotovi, da je carinski dolžnik poravnal vse carinske dolgove, ki jih je zavaroval z instrumentom zavarovanja, katerega vračilo zahteva oziroma, če pred tem ugotovi, da morebitni carinski dolgovi, ki so bili zavarovani z instrumentom zavarovanja, katerega vračilo se zahteva, ne morejo več nastati.
(2) Na pisno zahtevo carinskega dolžnika lahko carinski organ oziroma carinska uprava vrne položeni instrument zavarovanja iz 1. do 4. točke 5. člena te uredbe pred potekom roka veljavnosti tudi, če je carinski dolžnik ob zahtevi za vrnitev instrumenta zavarovanja položil carinskemu organu oziroma carinski upravi, carinski organ oziroma carinska uprava pa sprejela, drug ustrezen instrument zavarovanja, ki po svoji vsebini omogoča poplačilo carinskih dolgov, ki so nastali v času veljavnosti instrumenta zavarovanja, katerega vračilo se zahteva ali bi še lahko nastali.
27. člen
(vrnitev gotovinskega pologa)
(1) Na podlagi pisne zahteve carinskega dolžnika lahko carinski organi vrnejo sredstva, položena na poseben depozitni račun v skladu s 23. členom te uredbe. Carinski organ vrne gotovinski polog, če ugotovi, da je carinski dolžnik poravnal vse carinske dolgove, ki jih je zavaroval z gotovinskim pologom oziroma, da morebitni carinski dolgovi, ki so bili zavarovani z gotovinskim pologom ne morejo več nastati.
(2) Na pisno zahtevo lahko carinski organ vrne tudi del gotovinskega pologa. Carinski organ vrne zahtevani del sredstev, če pred tem ugotovi, da preostala sredstva gotovinskega pologa zadoščajo za poravnavo carinskih dolgov, ki bi lahko bili poplačani iz sredstev gotovinskega pologa.
(3) Carinski organ lahko vrne položena sredstva tudi, če carinski dolžnik namesto gotovinskega pologa položi drug ustrezen instrument zavarovanja, ki po svoji vsebini omogoča poplačilo carinskega dolga, ki je nastal v času zavarovanja z gotovinskim pologom.
(4) Carinski organ vrne gotovinski polog v skladu s tem členom v roku tridesetih dni po vložitvi popolnega zahtevka.
(5) Carinski dolžnik ne more več uporabljati gotovinskega pologa kot instrumenta za zavarovanje plačila carine od dneva, ko je vložil zahtevek za vrnitev položenih sredstev. Če je carinski dolžnik vložil zahtevek za delno vrnitev položenih sredstev, lahko od dneva vložitve zahtevka dalje uporablja gotovinski polog kot instrument zavarovanja samo v tej nižji višini.
28. člen
(vrnitev gotovinskega pologa v posebnih primerih)
(1) Carinski dolžnik, ki je položil gotovinski polog za zavarovanje plačila carinskega dolga pri tranzitnem carinskem postopku, lahko zahteva vrnitev položenih sredstev ob predložitvi blaga namembnemu carinskemu organu.
(2) Carinski organ vrne polog iz prejšnjega odstavka, če je bil tranzitni carinski postopek izpeljan v skladu z zakonom in je bil morebiti nastali carinski dolg poravnan.
(3) Carinski dolžnik, ki je položil gotovinski polog za zavarovanje plačila carinskega dolga pri carinskem postopku začasnega uvoza blaga, lahko zahteva vrnitev položenih sredstev ob zaključku omenjenega carinskega postopka.
(4) Carinski organ vrne polog iz prejšnjega odstavka, če je bil carinski postopek začasnega uvoza blaga zaključen v skladu z zakonom in je bil morebiti nastali carinski dolg poravnan.
III. PRIMERI, V KATERIH NI TREBA PREDLOŽITI INSTRUMENTA ZAVAROVANJA
29. člen
(oprostitev položitve zavarovanja po posebnih predpisih)
Carinski organ oziroma carinska uprava lahko oprosti carinskega dolžnika obveznosti položitve instrumenta zavarovanja, če tako določajo carinski zakon, predpisi, izdani na njegovi podlagi ali ta uredba.
30. člen
(splošni kriteriji za oprostitev položitve instrumenta zavarovanja)
Če carinski organ lahko carinskega dolžnika oprosti položitve instrumenta zavarovanja, pa s posebnimi predpisi niso določeni podrobnejši kriteriji, carinski organ odloči o tej oprostitvi na podlagi preverjanja zanesljivosti carinskega dolžnika pri opravljanju carinskih postopkov.
31. člen
(zavarovanje v primeru začasne hrambe blaga)
V primeru začasne hrambe blaga carinski organ ne more carinskega dolžnika oprostiti položitve instrumenta zavarovanja, kadar:
1. so predmet začasne hrambe tobak, tobačni izdelki, alkohol, alkoholne pijače, nafta ali naftni derivati;
2. je dovoljena začasna hramba blaga v prostorih, kjer se nahaja tudi drugo domače blago in bi lahko to ogrozilo carinski nadzor.
32. člen
(oprostitev položitve zavarovanja v tranzitnem postopku)
V skladu z drugim odstavkom 124. člena carinskega zakona ni potrebno pri vstopnem carinskem organu položiti instrumenta zavarovanja, če gre za tranzitni carinski postopek, ki je izpeljan v skladu z mednarodnimi pogodbami, ki jih je Slovenija uveljavila v skladu z zakonom (TIR in ATA zvezek ipd.).
33. člen
(drugi primeri oprostitve položitve zavarovanja)
Carinski organi ne bodo zahtevali položitve instrumenta zavarovanja tudi v naslednjih primerih:
1. če je carinski dolžnik upravni organ ali
2. če je znesek carinskega dolga, ki bi ga bilo treba zavarovati nižji od 30.000 tolarjev.
IV. PLAČILO CARINSKEGA DOLGA TER VNOVČITEV INSTRUMENTOV ZAVAROVANJA
34. člen
(izračun višine in plačilo carinskega dolga)
(1) Po izračunu višine carinskega dolga izpolni carinska uprava virmanski nalog (splošni nalog za prenos) in ga pošlje skupaj z obračunom carinskemu dolžniku v plačilo. Prenos se lahko izvrši tudi z elektronsko izmenjavo podatkov.
(2) Za dan prejema obračuna iz prejšnjega odstavka se šteje datum prejema, označen na dostavnici.
(3) Carinski dolžnik, ki ob pregledu obračuna carinskega dolga ugotovi računsko ali matematično napako v obračunu, lahko v roku treh dni po prejemu obračuna zahteva popravek obračuna.
(4) Obračunan carinski dolg mora carinski dolžnik plačati na račun carinske uprave v tridesetih dneh po prejemu obračuna, ne glede na to, ali je zahteval popravek obračuna v skladu s prejšnjim odstavkom ali ne.
(5) Ne glede na določbe tega člena lahko na podlagi uredbe o poenostavitvah glede carinskih deklaracij carinski organ določi, da carinski dolžnik sam obračuna carinske dolgove, nastale v določenem obdobju. V tem primeru carinski organ določi tudi rok, v katerem mora carinski dolžnik tako obračunani dolg plačati.
(6) Za dan plačila carinskega dolga se šteje dan, ko je pristojni organizaciji predložen nalog za plačilo obračunanega carinskega dolga.
35. člen
(opomin)
(1) Če carinski dolžnik ne plača obračunanega carinskega dolga v predpisanem roku, pošlje carinska uprava carinskemu dolžniku opomin s pregledom zapadlih, pa neporavnanih obveznosti skupaj z opozorilom, da bo v primeru, če carinski dolžnik svojega dolga ne bo poravnal v dveh delovnih dneh, vnovčen predloženi instrument zavarovanja.
(2) Če je carinski dolžnik plačilo carinskega dolga zavaroval z garancijo ali garantnim pismom, se opomin iz prejšnjega odstavka pošlje tudi banki, ki je izdala garancijo oziroma zavarovalnici, ki je izdala garantno pismo.
(3) Stroške v zvezi z opominom plača carinski dolžnik.
36. člen
(vnovčitev instrumentov zavarovanja)
(1) Instrumenti zavarovanja iz 1., 3. in 4. točke 5. člena te uredbe se vnovčujejo v skladu s predpisi, ki veljajo za vnovčevanje bančnih garancij “na prvi poziv” in “brez ugovora”, čekov in menic.
(2) Izpolnitev obveznosti zavarovalnice, ki izvira iz položenega garantnega pisma iz 20. člena te uredbe se uveljavlja v skladu s predpisi, ki urejajo solidarna poroštva.
37. člen
(poplačilo iz gotovinskega pologa)
(1) Carinski dolg se iz gotovinskega pologa poplača tako, da se obračunani dolgovani znesek carinskega dolga prenese iz posebnega depozitnega računa na račun carinskega organa, pri katerem bi moral biti carinski dolg plačan.
(2) Carinski organ obvesti carinskega dolžnika o znižanju vrednosti gotovinskega pologa za poplačani znesek.
V. EVIDENCE IN OBVEZNOST OBVEŠČANJA
38. člen
(vodenje evidenc pri carinskih organih)
(1) Carinska uprava vodi evidenco o položenih instrumentih za splošno zavarovanje ter o njih obvešča carinske organe.
(2) Carinski organi vodijo evidence o položenih instrumentih za posamezno zavarovanje.
39. člen
(seznam carinskih dolžnikov in garantov)
(1) Carinska uprava najmanj enkrat mesečno sestavi seznam carinskih dolžnikov, ki niso poravnali carinskih dolgov v predpisanem roku in se zato zanje upošteva 4. člen te uredbe ter o teh dolžnikih obvesti carinske organe ter Ministrstvo za finance.
(2) Carinska uprava najmanj enkrat mesečno sestavi seznam garantov, katerih instrumenti zavarovanja se ne smejo več sprejemati ter o tem obvesti carinske organe, Ministrstvo za finance in Banko Slovenije, če je garant banka oziroma Urad za zavarovalni nadzor, če je garant zavarovalnica.
40. člen
(dolžnost obveščanja o spremembah podatkov)
(1) Carinski dolžnik mora sproti obveščati carinske organe oziroma carinsko upravo o vseh spremembah, ki lahko vplivajo na sprejem in veljavnost predloženih instrumentov zavarovanja ter na uveljavljanje pravice do oprostitve položitve instrumentov zavarovanja.
(2) Garant, ki je izdal instrument zavarovanja v skladu s to uredbo mora carinsko upravo oziroma carinske organe sproti obveščati o vseh spremembah, ki lahko vplivajo na ustreznost in veljavnost položenih instrumentov zavarovanja, v katerih je on naveden kot garant za poplačilo carinskega dolga.
VI. KAZENSKA DOLOČBA
41. člen
(prekrški)
(1) Z denarno kaznijo od 200.000 do 1,200.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba oziroma posameznik, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti, če:
1. kot carinski dolžnik ne obvesti carinske uprave oziroma carinskih organov o spremembah, ki lahko vplivajo na sprejem in veljavnost položenih instrumentov zavarovanja ter na uveljavljanje pravice do oprostitve položitve instrumentov zavarovanja (prvi odstavek 40. člena);
2. kot garant ne obvesti carinske uprave oziroma carinskih organov o vseh spremembah podatkov, ki lahko vplivajo na sprejem in veljavnost položenih instrumentov zavarovanja, v katerih je on naveden kot garant za poplačilo carinskega dolga (drugi odstavek 40. člena).
(2) Z denarno kaznijo od 100.000 do 120.000 tolarjev se za prekršek kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki je storila dejanje iz prvega odstavka tega člena.
VII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
42. člen
(prenehanje veljavnosti predpisov)
Z dnem uveljavitve te uredbe preneha veljati uredba o pogojih za dviganje blaga izpod carinskega nadzorstva pred vplačilom carine in drugih uvoznih davščin (Uradni list RS, št. 45/93).
43. člen
(uporaba prej sprejetih instrumentov zavarovanja)
(1) Instrumenti za posamezno zavarovanje, ki so jih carinski organi sprejeli pred uveljavitvijo te uredbe se lahko uporabijo za zavarovanje plačila carine in drugih dajatev, ki so nastali pred uveljavitvijo te uredbe.
(2) Instrumenti za splošno zavarovanje, ki jih je carinska uprava sprejela do uveljavitve te uredbe se lahko uporabijo za zavarovanje plačila carinskega dolga do izteka roka njihove veljavnosti.
44. člen
Ta uredba začne veljati 1. januarja 1996.
Št. 424-01/95-10/1-8
Ljubljana, dne 21. septembra 1995.
Vlada Republike Slovenije
dr. Janez Drnovšek l. r.
Predsednik
PRILOGA 1
VS 905 CG - bančna garancija za carinski dolg
Banka - garant:
......................................
......................................
Upravičenec iz garancije:
......................................
......................................
Na zahtevo ......................................................
iz ............................................... za zavarovanje
plačila carinskega dolga v skladu z uredbo o instrumentih in
postopku zavarovanja plačila carinskega dolga (Uradni list RS,
št. 56/95) izdaja banka ........................................
................. iz ............................................
GARANCIJO Št. ........
za zavarovanje plačila carinskega dolga
Ta garancija v znesku ........................... SIT velja za
plačilo carinskega dolga za blago, za katerega je carinski
postopek začet od .......... do ............
Končni rok za vnovčitev garancije je ............................
PODATKI O BANKI - GARANTU
Matična številka: ...............................................
Naziv banke - garanta: ..........................................
..........................................
Sedež: ..........................................................
Poštna številka: ................ Kraj: .........................
Žiro račun: .....................................................
ki se vodi pri: .................................................
PODATKI O CARINSKEM DOLŽNIKU - POOBLAŠČENCU
Matična številka: ...............................................
Firma: ..........................................................
.................................................................
Sedež: ..........................................................
.................................................................
Poštna številka: ................. Kraj: .....................
Garant se zavezuje da bo na prvi poziv in brez ugovora plačal
carinski dolg iz 2. člena uredbe o instrumentih in postopku
zavarovanja plačila carinskega dolga, ki dospejo v plačilo med
veljavnostjo te garancije in so nastale iz naslednjih carinskih
operacij:
............................................................
............................................................
............................................................
............................................................
Ta garancija se znižuje za vsak po tej garanciji plačan znesek do
skupnega zneska garancije.
Garancija je izdana v ...........enakih izvodih.
...........................M.P.
Kraj in datum
..................................
podpis pooblaščene osebe
PRILOGA 2
VS .... Potrdilo o gotovinskem pologu
Na podlagi 24. člena uredbe o instrumentih in postopku
zavarovanja plačila carinskega dolga (Uradni list RS, št. 56/95)
izdaja Carinska uprava Republike Slovenije
POTRDILO O GOTOVINSKEM POLOGU Št. ........
1. Carinski dolžnik .......................iz ..................
je pri Carinski upravi položil gotovinski polog za zavarovanje
plačila carinskega dolga v znesku .......... SIT.
2. Gotovinski polog velja za zavarovanje plačila carinskega
dolga za blago, za katerega je carinski postopek začet od
.......... do ............
3. Podatki o carinskem dolžniku - pooblaščencu
Matična številka: ...............................................
Firma: ..........................................................
..........................................................
Naslov: .........................................................
.........................................................
Poštna številka: .................. Kraj: ....................
4. Carinski dolžnik lahko uporablja gotovinski polog za
zavarovanje plačila obveznosti iz 2. člena uredbe o instrumentih
in postopku zavarovanja plačila carinskega dolga, ki so nastale
ali bi lahko nastale iz naslednjih carinskih operacij:
............................................................
............................................................
............................................................
............................................................
5. Carinski dolžnik lahko uporablja to potrdilo za
zavarovanje plačila carinskega dolga pri naslednjih
carinskih organih:
............................................................
............................................................
............................................................
............................................................
6. Gotovinski polog se znižuje za vsak po tem zavarovanju
plačan znesek do skupnega zneska gotovinskega pologa.
7. To potrdilo je izdano v ............. enakih izvodih.
.................... M.P.
Kraj in datum
..............................
podpis pooblaščene osebe
