Na podlagi petega odstavka 167. člena carinskega zakona (Uradni list RS, št. 1/95 in 28/95) in prvega odstavka 26. člena zakona o Vladi Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 4/93) izdaja Vlada Republike Slovenije

Ta uredba določa kriterije za oprostitev plačila carine pri ponovnem uvozu domačega blaga v skladu s 167. členom carinskega zakona (Uradni list RS, št. 1/95 in 28/95).

(1) Oprostitev plačila carine v skladu s 167. členom velja le za predhodno izvoženo domače blago, če deklarant v postopku sprostitve blaga v prost promet carinskemu organu dokaže, da je to blago isto kot za izvoz deklarirano domače blago.
(2) Rok za ponovni uvoz izvoženega blaga začne teči z dnem, ko je carinski organ sprejel carinsko deklaracijo za izvoz blaga.

(1) Šteje se, da je blago nespremenjeno v skladu s prvim odstavkom 167. člena carinskega zakona tudi v naslednjih primerih:
1. blago je bilo po izvozu iz carinskega območja predmet le takšnih postopkov in ravnanj, ki so bila nujna za ohranitev blaga ali postopkov in ravnanj, ki so spremenila samo izgled blaga;
2. blago, ki je bilo po izvozu iz carinskega območja sicer predmet drugih postopkov in ravnanj, kot so omenjena v 1. točki tega odstavka, vendar je deklarant dokazal, da je blago pomanjkljivo ali neprimerno za nameravano uporabo, pri tem pa mora biti izpolnjen eden izmed naslednjih pogojev:
(a) postopek ali ravnanje z blagom je bilo izvršeno izključno z namenom, da se blago popravi ali usposobi;
(b) šele po začetku določenega postopka oziroma ravnanja je bilo ugotovljeno, da je blago neprimerno za takšno predvideno uporabo.
(2) Če bi bilo blago v okviru postopka začasnega izvoza na oplemenitenje, predmet enakih postopkov in ravnanj, kot so postopki in ravnanja, dovoljena v skladu z 2. točko prejšnjega odstavka, in bi zaradi tega nastal carinski dolg, se le-ta obračuna tudi v primeru, da se blago obravnava kot ponovno uvoženo blago, in sicer v skladu s predpisi, ki veljajo za obračun carinskega dolga pri postopku začasnega izvoza na oplemenitenje.
(3) Ne glede na prejšnji odstavek se oprostitev plačila carine dovoli tudi takrat, ko je bilo dokazano, da je bilo izvoženo blago potrebno popraviti ali usposobiti zaradi nepredvidljivih okoliščin, ki so nastale izven carinskega območja in če vrednost ponovno uvoženega blaga zaradi takšnega postopka ali ravnanja ne presega vrednosti blaga v času sprejema carinske deklaracije za izvoz.
(4) Za potrebe prejšnjega odstavka se šteje, da:
1. “potrebno popravilo ali usposobitev blaga” pomeni katerikoli postopek za odpravo pomanjkljivosti oziroma napak v delovanju ali odpravo škode, ki jo je blago utrpelo izven carinskega območja, če blago brez takega popravila ali usposobitve ne bi moglo več biti uporabljeno za običajne namene za katere je bilo namenjeno;
2. “vrednost ponovno uvoženega blaga ne presega vrednosti blaga v času sprejema carinske deklaracije za izvoz”, če postopki in ravnanja, katerih predmet je bilo blago, ne presegajo tistih, ki so nujno potrebni za nadaljnjo uporabo blaga v enaki meri kot v času izvoza.
(5) Kadar je za popravilo ali usposobitev blaga potrebno uporabiti rezervne dele, morajo biti le-ti omejeni na tiste, ki so nujno potrebni za uporabo blaga v enaki meri kot v času izvoza iz carinskega območja.

(1) Ne glede na drugi stavek četrtega odstavka 167. člena carinskega zakona se lahko odobri oprostitev plačila carine pri ponovnem uvozu blaga:
1. če je bilo zaradi izvoza blaga odobreno povračilo ali plačan drug znesek, ki je predviden v okviru kmetijske politike ali
2. če je bila za blago, na podlagi njegovega izvoza, v skladu s kmetijsko politiko odobrena druga finančna ugodnost,
vendar le, če deklarant dokaže, da je povračilo ali drug plačan znesek, pridobljen zaradi izvoza blaga, ki se ponovno uvaža, vrnil ali da je pristojni organ sprejel ustrezne ukrepe, da se izplačilo takšnega zneska zadrži, oziroma dokaže, da so bile druge odobrene finančne ugodnosti razveljavljene.
(2) Deklarant, ki zahteva oprostitev plačila carine pri ponovnem uvozu blaga v skladu s prejšnjim odstavkom, mora carinskemu organu predložiti dokaze, da:
1. blago zaradi veljavne zakonodaje namembne države ne more biti sproščeno v prost promet v tej državi;
2. je blago prevzemnik zavrnil, ker je pomanjkljivo ali neskladno z določili pogodbe;
3. se blago ponovno uvaža na carinsko območje, ker blaga ni bilo mogoče uporabiti za dogovorjene namene zaradi drugih razlogov, kot so navedeni v 1. oziroma 2. točki tega odstavka, vendar izvoznik ni mogel vplivati na te razloge.
(3) Za razloge iz 3. točke prejšnjega odstavka se lahko štejejo naslednji primeri:
1. blago se ponovno uvaža, ker je, preden je bilo dostavljeno prevzemniku, bodisi blago bodisi njegovo prevozno ali prenosno sredstvo utrpelo škodo;
2. gre za blago, ki je bilo izvoženo za porabo ali prodajo na sejmu ali podobni prireditvi, pa ni bilo porabljeno ali prodano;
3. blago ni moglo biti predano prevzemniku zaradi njegove dejanske ali pravne nezmožnosti, da bi blago prevzel v skladu z določili pogodbe, na podlagi katere je bilo blago izvoženo;
4. blago, ki zaradi naravnih nesreč, političnih ali socialnih nemirov ni moglo biti dostavljeno prevzemniku ali mu je bilo dostavljeno po poteku pogodbenega dobavnega roka.
(4) Deklarant dokazuje, da je povračilo ali drug plačan znesek, pridobljen zaradi izvoza blaga, ki se ponovno uvaža, vrnil ali da je pristojni organ sprejel ustrezne ukrepe, da se izplačilo takšnega zneska zadrži, oziroma dokaže, da so bile druge odobrene finančne ugodnosti razveljavljene z ustreznim potrdilom organa, ki je odobril izplačilo povračila ali drugega plačanega zneska. Potrdilo mora vsebovati vse podatke, ki so potrebni za to, da se lahko ugotovi istovetnost blaga, za katero je bilo povračilo ali drug znesek vrnjeno, z blagom, ki se ponovno uvaža.

Oprostitev plačila carine pri ponovnem uvozu blaga, izvoženega v okviru začasnega izvoza na oplemenitenje je v skladu s prvim stavkom četrtega odstavka 167. člena carinskega zakona mogoče odobriti le takrat, če carinski deklarant dokaže, da se ponovno uvaža blago v enakem stanju, kot je bilo izvoženo v okviru postopka začasnega izvoza na oplemenitenje. Šteje se, da stanje blaga ni bilo spremenjeno tudi, kadar so izpolnjeni pogoji iz 3. člena te uredbe.

(1) Ponovno uvoženo blago je lahko oproščeno plačila carine tudi, če se ponovno uvaža le del predhodno izvoženega blaga.
(2) Oprostitev plačila carine v skladu s 167. členom carinskega zakona se lahko odobri tudi za dele in dodatno opremo, če pripada predhodno izvoženim strojem, instrumentom, aparatom ali drugemu blagu.

(1) Če se ponovno uvaža blago, ki je bilo kot pridobljeno blago izvoženo ali ponovno izvoženo zaradi zaključka predhodnega carinskega postopka uvoza zaradi izvoza, se primerno uporabljajo določbe te uredbe.
(2) V primeru uvoza blaga iz prejšnjega odstavka ni mogoče odobriti oprostitve plačila carine za celoten pridobljeni proizvod, ampak se znesek carinskega dolga določi na osnovi predpisov o carinskem postopku uvoza zaradi izvoza, ki so veljali na dan izvoza oziroma ponovnega izvoza. Če se ti predpisi, sklicujejo na dan, ko so bili pridobljeni proizvodi sproščeni v prost promet, se ko ta dan upošteva dan izvoza oziroma ponovnega izvoza pridobljenih proizvodov.

Deklarant, ki vloži zahtevek za oprostitev plačila carine v skladu s 167. členom carinskega zakona je lahko katerakoli oseba s sedežem oziroma stalim prebivališčem v Sloveniji, ki predloži ali lahko predloži ponovno uvoženo blago carinskim organom skupaj z vsemi dokumenti, ki so potrebni za izvedbo carinskega postopka in odločitev o oprostitvi plačila carine.

(1) Ponovno uvoženo blago se lahko obravnava kot takšno v skladu s to uredbo samo, če:
1. deklarant carinskemu organu predloži poleg deklaracije za sprostitev blaga v prost promet še naslednje dokumente:
(a) deklaracijo ali drug dokument, na podlagi katerega je bilo blago, ki se ponovno uvaža, izvoženo iz carinskega območja ali
(b) druge dokumente, ki dokazujejo izpolnjevanje pogojev za uveljavitev oprostitve plačila carine pri ponovnem uvozu blaga, predvsem pa dokazujejo istovetnost izvoženega in ponovno uvoženega blaga;
2. deklarant namesto dokumentov iz prejšnje točke predloži tudi v Sloveniji izdani ATA zvezek.
(2) V skladu z 2. točko prejšnjega odstavka se lahko ponovno uvoženo blago obravnava kot takšno in oprosti plačila carine tudi, če je veljavnost ATA zvezka že potekla, izpolnjeni pa so pogoji, določeni s 167. členom carinskega zakona in kriteriji, določeni s to uredbo.
(3) Prva točka prvega odstavka tega člena se ne uporablja za:
1. mednarodni promet embalaže in transportnih sredstev ter promet določenega blaga, za katerega se izvede poseben carinski postopek, za katerega je z avtonomnimi ali konvencionalnimi določbami opredeljeno, da carinskih dokumentov ni treba predložiti;
2. primere, ko je dovoljena uporaba ustne ali drugih oblik carinske deklaracije.
(4) Carinski organi lahko zahtevajo od carinskega deklaranta, da predloži še dodatne dokaze, ki dokazujejo istovetnost ponovno uvoženega blaga.

(1) Carinski organ lahko na zahtevo carinskega deklaranta, ki vlaga carinsko deklaracijo za izvoz domačega blaga, izda potrdilo o istovetnosti blaga.
(2) Potrdilo iz prejšnjega odstavka mora vsebovati podatke, ki omogočajo ugotovitev istovetnosti blaga ob ponovnem uvozu.
(3) Carinski deklarant, ki vloži carinsko deklaracijo za sprostitev v prost promet vrnjenega blaga, priloži carinski deklaraciji tudi potrdilo o istovetnosti, ki je bilo izdano ob izvozu.

(1) Carinska deklaracija za ponoven uvoz blaga se vloži pri carinskem organu, pri katerem je bila vložena tudi carinska deklaracija, na podlagi katere je bilo blago izvoženo iz carinskega območja.
(2) Prejšnji odstavek se ne uporablja, če je bila dovoljena ustna carinska deklaracija ali če se blago ponovno uvaža na podlagi v Sloveniji izdanega ATA zvezka.

(1) Postopki začasnega izvoza blaga, ki so bili začeti pred uveljavitvijo te uredbe, se dokončajo po predpisih, ki so se uporabljali do uveljavitve te uredbe, vendar najpozneje do 1. julija 1996.
(2) Če se postopki iz prejšnjega odstavka ne zaključijo do 1. julija 1996, se lahko začasno izvoženo blago ponovno uvozi na carinsko območje v skladu s to uredbo. Dveletni rok iz prvega odstavka 167. člena carinskega zakona se šteje od dneva sprejema carinske deklaracije za začasni izvoz blaga oziroma od dneva odobritve zadnjega podaljšanja roka začasnega izvoza blaga.

Z dnem uveljavitve te uredbe preneha veljati odredba o začasnem uvozu in izvozu blaga (Uradni list RS, št. 24/93).

Ta uredba začne veljati 1. januarja 1996.