Na podlagi prvega odstavka 59. člena carinskega zakona (Uradni list RS, št. 1/95 in 28/95) in prvega odstavka 26. člena zakona o Vladi Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 4/93) izdaja Vlada Republike Slovenije
U R E D B O
o poenostavitvah glede carinskih deklaracij
I. DEL
SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina uredbe)
(1) Carinski postopek, vključno s postopkom ponovnega izvoza blaga, se praviloma začne na podlagi vložitve carinske deklaracije, ki je izpolnjena v skladu s pravilnikom o uporabi listin v carinskem postopku (Uradni list RS, št. 56/95).
(2) Ta uredba določa primere in kriterije na podlagi katerih lahko carinski organi ne glede na prejšnji odstavek, dovolijo katero od poenostavitev glede carinskih deklaracij, ki so določene v prvem odstavku 59. člena carinskega zakona.
2. člen
(vložitev carinske deklaracije)
(1) Carinska deklaracija mora biti vložena pri carinskem organu, pri katerem je blago predloženo, v času uradnih ur tega carinskega organa.
(2) V primeru iz drugega odstavka 49. člena carinskega zakona carinski organ določi rok, v katerem mora biti blago predloženo. Če blago ni predloženo v tako določenem roku, se šteje da deklaracija ni bila vložena.
(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena lahko carinski organ dovoli, da carinski deklarant vloži carinsko deklaracijo izven določenih uradnih ur. V tem primeru morebitne dodatne stroške nosi deklarant.
3. člen
(vrste poenostavitev)
(1) V skladu s prvim odstavkom 59. člena carinskega zakona lahko carinski organ:
1. sprejme “nepopolno carinsko deklaracijo”, ki:
– ne vsebuje vseh podatkov, ki bi morali biti navedeni za odobritev zahtevanega carinskega postopka ali
– ji niso priloženi vsi dokumenti, ki bi morali biti navedeni za odobritev zahtevanega carinskega postopka;
2. dovoli “poenostavljeni postopek deklariranja”, tako da v določenem obdobju dovoli:
– začetek carinskega postopka na podlagi nepopolnih carinskih deklaracij ali
– uporabo komercialnega ali drugega uradnega dokumenta kot carinske deklaracije,
pri čemer pa mora poenostavljena deklaracija vsebovati vse podatke potrebne za identifikacijo blaga;
3. dovoli začetek zahtevanega carinskega postopka na podlagi knjigovodskih vpisov blaga, s čimer se blago prepusti v zahtevani postopek v prostorih imetnika dovoljenja ali v drugih, s strani carinskih organov odobrenih prostorih (v nadaljevanju: “deklariranje na podlagi knjigovodskih vpisov”);
4. sprejme ustno carinsko deklaracijo.
(2) Ne glede na poenostavitve iz 1. do 3. točke prejšnjega odstavka, mora imetnik dovoljenja kasneje, v skladu s tretjim odstavkom 59. člena carinskega zakona in to uredbo predložiti carinskemu organu dopolnilno carinsko deklaracijo.
4. člen
(sprejem nepopolne carinske deklaracije)
(1) Carinski organ lahko sprejme nepopolno carinsko deklaracijo, če carinski deklarant predloži vsa potrebna jamstva za pravilno vodenje postopka ter če so izpolnjeni pogoji, predpisani s to uredbo za zahtevani postopek.
(2) Carinski organ odloči o sprejemu nepopolne carinske deklaracije v vsakem posameznem primeru na podlagi pisnega zahtevka deklaranta, če so izpolnjeni predpisani pogoji.
(3) O zahtevku iz prejšnjega odstavka odloči carinski organ, pri katerem je blago predloženo in deklarirano.
5. člen
(splošno dovoljenje)
(1) Carinski uprava Republike Slovenije (v nadaljevanju: carinska uprava) lahko dovoli uporabo poenostavitve iz 2. ali 3. točke prvega odstavka 3. člena te uredbe za določeno obdobje. Dovoljenje se izda na obrazcu, katerega vsebina ustreza vzorcu iz priloge 1 k tej uredbi in je njen sestavni del. Obliko obrazca določi direktor carinske uprave.
(2) Carinska uprava izda dovoljenje iz prejšnjega odstavka na podlagi pisnega zahtevka vložnika in mnenja carinskega organa iz tretjega odstavka 6. člena te uredbe, če so izpolnjeni predpisani pogoji.
(3) Če je carinska uprava izdala dovoljenje za poenostavitev iz 3. točke prvega odstavka 3. člena te uredbe, mora istočasno odobriti tudi način vodenja knjig, ki jih bo imetnik dovoljenja uporabljal pri izvajanju poenostavitve.
(4) V dovoljenju mora carinska uprava določiti tudi carinski organ, ki bo pristojen za nadzor nad izvajanjem odobrene poenostavitve ter carinske organe, pri katerih lahko imetnik dovoljenja uveljavlja odobrene poenostavitve.
6. člen
(vsebina zahtevka in priloge)
(1) Zahtevek iz drugega odstavka prejšnjega člena mora biti izpolnjen na obrazcu, katerega vsebina ustreza vzorcu iz priloge 2 te uredbe, ki je njen sestavni del in mora vsebovati vse podatke, ki so potrebni za odločitev, predvsem pa mora vsebovati navedbo, katero vrsto poenostavitve vložnik zahteva. Obliko obrazca določi direktor carinske uprave.
(2) Zahtevku mora vložnik priložiti vse dokumente, ki so potrebni za odločitev o zahtevku.
(3) Zahtevek se vloži pri carinskem organu, ki je krajevno pristojen glede na sedež oziroma stalno prebivališče vložnika zahtevka, ki ga skupaj s svojim mnenjem pošlje carinski upravi.
7. člen
(splošni kriteriji za izdajo dovoljenja)
(1) Carinska uprava lahko izda dovoljenje iz 5. člena te uredbe, če so poleg posebnih pogojev, predpisanih s to uredbo za posamezne postopke, izpolnjeni še naslednji splošni kriteriji:
1. vložnik zahtevka je oseba s sedežem oziroma stalnim prebivališčem na carinskem območju Republike Slovenije (v nadaljevanju: carinsko območje);
2. vložnik zahtevka nudi vsa potrebna jamstva, da bo odobreno poenostavitev izvajal v skladu z zakonom in to uredbo;
3. vložnik zahtevka izpolnjuje svoje obveznosti v okviru carinskih postopkov v skladu z zakonom;
4. zoper vložnika zahtevka v času vložitve zahtevka ne teče postopek zaradi prekrška oziroma kaznivega dejanja, storjenega v zvezi z opravljanjem njegove dejavnosti.
(2) Dovoljenje se lahko uporablja šele po predložitvi instrumenta zavarovanja v skladu z uredbo o instrumentih in postopku zavarovanja plačila carinskega dolga (Uradni list RS, št. 56/95).
8. člen
(sprememba dovoljenja)
(1) Dovoljenje iz 5. člena te uredbe lahko carinska uprava spremeni po postopku, ki je predpisan za izdajo dovoljenja, na podlagi pisnega zahtevka imetnika dovoljenja, če so izpolnjeni pogoji za izdajo dovoljenja v takšni spremenjeni obliki.
(2) Vložnik zahtevka mora v zahtevku za spremembo dovoljenja navesti vse podatke, ki so potrebni za odločitev o zahtevani vsebini spremembe in priložiti vse potrebne dokumente.
9. člen
(začasna prepoved uporabe in odvzem dovoljenja)
(1) Carinska uprava lahko zaradi kršitev pravil carinskih postopkov imetniku dovoljenja začasno prepove uporabo odobrene poenostavitve iz 2. ali 3. točke prvega odstavka 3. člena te uredbe in istočasno določi rok, v katerem mora imetnik dovoljenja odpraviti ugotovljene kršitve.
(2) Carinska uprava lahko začasno prepove uporabo odobrene poenostavitve iz 2. ali 3. točke prvega odstavka 3. člena te uredbe tudi, če imetnik dovoljenja ni pravočasno nadomestil instrumenta zavarovanja, katerega rok veljavnosti je potekel, z novim ustreznim instrumentom zavarovanja ali če predloženi instrument zavarovanja ni več ustrezen.
(3) Imetniku dovoljenja carinska uprava odvzame izdano dovoljenje, če imetnik ne izpolnjuje svojih obveznosti v skladu z izdanim dovoljenjem, če ne nudi več zadostnih jamstev za pravilno izvajanje odobrenih poenostavitev ali če ne odpravi ugotovljenih kršitev v predpisanem roku, zaradi katerih mu je bilo začasno prepovedano uporabljati odobrene poenostavitve.
10. člen
(pritožba)
Pritožba zoper odločbo carinske uprave, ki jo le-ta izda v skladu s prejšnjim členom ne zadrži njene izvršitve.
II. DEL
POENOSTAVITVE V POSAMEZNIH CARINSKIH POSTOPKIH
1. Poglavje
Sprostitev blaga v prost promet
1. O d d e l e k
Nepopolne deklaracije
11. člen
(deklaracija, ki ne vsebuje vseh podatkov)
(1) Deklaracija za sprostitev v prost promet, ki jo lahko sprejme carinski organ na podlagi pisnega zahtevka deklaranta, ne glede na to, da ne vsebuje vseh predpisanih podatkov, mora vsebovati najmanj naslednje podatke:
– podatke v poljih 1 (druga poddelitev), 14, 21, 31, 33, 37, 40 in 54 enotne carinske listine,
– opis blaga, ki omogoča carinskim organom, da lahko takoj in nedvomno ugotovijo postavko carinske nomenklature, v katero se uvršča blago,
– carinsko vrednost blaga, če gre za blago, ki je zavezano plačilu ad valorem uvoznih dajatev; če deklarant ne more zagotoviti točnega podatka o carinski vrednosti, lahko carinski organ sprejme tak podatek kot začasnega;
– vse druge podatke, ki jih carinski organ potrebuje za to, da se zagotovi istovetnost blaga, uporaba predpisov o sprostitvi blaga v prost promet ter ugotovi vrednost instrumenta zavarovanja, zato, da bi bilo blago lahko prepuščeno deklarantu.
12. člen
(deklaracija, ki ji niso priloženi vsi dokumenti)
(1) Deklaraciji za sprostitev v prost promet, ki jo lahko carinski organ sprejme na podlagi zahtevka deklaranta, ne da bi ji bili priloženi vsi dokumenti, morajo biti priloženi vsaj dokumenti, od katerih je odvisna sprostitev blaga v prost promet.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek, lahko carinski organ sprejme tudi carinsko deklaracijo, kateri niso priloženi vsi dokumenti, ki bi morali biti predloženi zato, da bi bilo blago lahko sproščeno v prost promet, če je carinski organ pred tem ugotovil, da:
– manjkajoči dokumenti obstajajo in so veljavni,
– ti dokumenti niso mogli biti priloženi deklaraciji zaradi razlogov, na katere carinski deklarant ni mogel vplivati in da
– bi zamuda pri sprejemu takšne carinske deklaracije preprečila sprostitev blaga v prost promet ali bi zaradi zamude bilo treba obračunati višje uvozne dajatve.
(3) Manjkajoči dokumenti morajo biti navedeni na deklaraciji.
13. člen
(uporaba preferencialnih carinskih stopenj)
(1) Kjer se za blago, sproščeno v prost promet na podlagi nepopolne deklaracije, uporabi znižana carinska stopnja ali stopnja “prosto” le v okviru določenih carinskih kontingentov ali kvot, se lahko znižana carinska stopnja ali stopnja prosto uporabi samo, če so dokumenti, ki so potrebni za odobritev znižane carinske stopnje ali stopnje prosto, dejansko predloženi prej, preden je carinski kontingent ali kvota izčrpana.
(2) Če so dokumenti, od katerih je odvisna uporaba znižane carinske stopnje ali carinske stopnje “prosto” predloženi pristojnemu carinskemu organu po preteku roka veljavnosti te preferencialne carinske stopnje, se lahko znižanje uveljavi le, če je bila deklaracija za sprostitev zadevnega blaga sprejeta pred potekom veljavnosti preferencialnih carinskih stopenj.
14. člen
(prepustitev blaga deklarantu)
(1) Carinski organ lahko po sprejemu nepopolne carinske deklaracije odloži prepustitev blaga deklarantu, če za to obstajajo utemeljeni razlogi. Carinski organ ne more odložiti prepustitve blaga samo zaradi tega, ker je sprejel nepopolno deklaracijo.
(2) Če naknadna predložitev podatkov ali dokumentov, ki niso bili priloženi v času, ko je bila sprejeta nepopolna deklaracija, ne more vplivati na višino uvoznih dajatev za deklarirano blago, carinski organ takoj obračuna uvozne dajatve po običajnem postopku.
(3) Če je carinski deklarant v skladu s tretjo alineo 11. člena te uredbe navedel le začasne podatke o carinski vrednosti deklariranega blaga, lahko carinski organ:
– takoj obračuna znesek uvoznih dajatev na podlagi te navedbe in
– če je to glede na okoliščine primera potrebno zahteva, da deklarant predloži instrument zavarovanja v višini razlike med zneskom, obračunanim na podlagi začasnih podatkov in najvišjim možnim zneskom uvoznih dajatev, ki bi jih bilo treba obračunati za to blago.
(4) V primerih, ki niso navedeni v prejšnjem odstavku, ko naknadna predložitev podatkov ali dokumentov lahko vpliva na znesek uvoznih dajatev, ki jih je treba plačati za deklarirano blago, je treba postopati v skladu z naslednjimi pravili:
(a) v primeru, da lahko carinski organ zaradi naknadne predložitve manjkajočega podatka ali dokumenta odobri uporabo znižane carinske stopnje, potem carinski organ:
– takoj obračuna zapadle uvozne dajatve po znižani stopnji in
– zahteva, da deklarant predloži instrument zavarovanja v višini razlike med zneskom, obračunanim na podlagi prejšnje alinee in zneskom uvoznih dajatev, ki bi jih bilo treba obračunati za to blago, če bi se uporabile običajne stopnje;
(b) v primeru, da lahko zaradi naknadne predložitve manjkajočih podatkov ali dokumentov carinski organ odobri popolno oprostitev plačila carine, carinski organ zahteva predložitev instrumenta zavarovanja v višini zneska, ki bi moral biti obračunan, če bi se uvozne dajatve obračunale po običajni stopnji.
(5) Ne glede na tretji in četrti odstavek tega člena lahko carinski deklarant izbere, da, namesto, da predloži ustrezen instrument zavarovanja, plača:
– če se uporablja druga alinea tretjega odstavka ali druga alinea točke (a) četrtega odstavka tega člena – znesek uvoznih dajatev, ki bi se obračunale na podlagi običajne carinske stopnje ali
– če se uporablja točka (b) četrtega odstavka, znesek uvoznih dajatev, obračunanih po običajni stopnji.
15. člen
(dopolnitev ali nadomestitev nepopolne deklaracije)
(1) Carinski deklarant lahko nepopolno deklaracijo, ki jo je carinski organ sprejel, dopolni ali, s soglasjem carinskega organa nadomesti s popolno carinsko deklaracijo, ki ustreza pogojem iz 48. člena carinskega zakona.
(2) V primerih iz prejšnjega odstavka, se kot veljavni datum za določitev katerihkoli dajatev in uporabo drugih ukrepov trgovinske politike, ki se morajo uporabiti za sprostitev blaga v prost promet, šteje datum sprejema nepopolne deklaracije.
16. člen
(predložitev manjkajočih podatkov in dokumentov)
(1) Ko carinski organ sprejme nepopolno deklaracijo določi tudi rok, v katerem mora deklarant predložiti manjkajoče podatke ali predložiti manjkajoče dokumente. To obdobje ne more biti daljše od enega meseca od dneva sprejema nepopolne deklaracije.
(2) V utemeljenih primerih lahko carinski organ rok iz prejšnjega odstavka podaljša do treh mesecev.
17. člen
(postopek po preteku roka iz 16. člena te uredbe)
Če do poteka roka iz 16. člena te uredbe deklarant ni predložil podatkov, ki so potrebni za dokončno določitev carinske vrednosti blaga oziroma ni predložil manjkajočih podatkov ali dokumentov, carinski organ obračuna dajatve, v višini, za katero je deklarant predložil instrument zavarovanja v skladu z drugo alineo tretjega odstavka ali drugo alineo točke (a) ali točke (b) četrtega odstavka 14. člena te uredbe.
2. O d d e l e k
Poenostavljen postopek deklariranja
18. člen
(oblika poenostavljenega postopka deklariranja)
(1) Poenostavljen postopek deklariranja lahko carinska uprava dovoli s tem, da dovoli vlaganje carinske deklaracije za sprostitev v prost promet v obliki:
– nepopolne carinske deklaracije, izpolnjene na obrazcu “enotna carinska listina” ali
– komercialnega ali drugega uradnega dokumenta, ki ga spremlja pisni zahtevek deklaranta za sprostitev blaga v prost promet, vendar pa mora biti blago predloženo carinskemu organu.
(2) Pisni zahtevek iz druge alinee prejšnjega odstavka lahko nadomesti splošna zahteva, ki velja za vse, v določenem obdobju začete, postopke za sproščanje blaga v prost promet. V tem primeru mora biti v dokumentu iz druge alinee prvega odstavka tega člena jasno označeno dovoljenje, s katerim je bila sprejeta splošna zahteva v skladu s tem odstavkom.
(3) Deklaraciji iz prvega odstavka tega člena morajo biti priloženi vsi dokumenti, od katerih je odvisna sprostitev v prost promet; primerno se uporablja drugi odstavek 12. člena te uredbe.
(4) Na carinski deklaraciji oziroma komercialnem ali drugem uradnem dokumentu, ki se uporablja v skladu s tem členom, mora biti navedena oznaka izdanega dovoljenja.
19. člen
(posebni pogoji za odobritev poenostavljenega postopka deklariranja)
(1) Dovoljenje za poenostavljeni postopek deklariranja iz prejšnjega člena lahko carinska uprava izda le, če je zagotovljena učinkovita kontrola spoštovanja omejitev in prepovedi ter kontrola drugih predpisov, ki se nanašajo na sprostitev blaga v prost promet.
(2) Dovoljenja iz prejšnjega odstavka carinska uprava ne more izdati, če vložnik zahtevka deklarira blago za sprostitev v prost promet le priložnostno ali če postopa v imenu druge osebe, za katero deklarira blago za sprostitev v prost promet le priložnostno.
20. člen
(dopolnilna carinska deklaracija)
(1) Carinski deklarant mora v rokih in obliki, določeni v dovoljenju za poenostavljeni postopek deklariranja, predložiti carinskemu organu dopolnilno carinsko deklaracijo.
(2) Carinska uprava lahko v dovoljenju določi, da predložitev dopolnilne deklaracije ni potrebna, če poenostavljena deklaracija iz 18. člena te uredbe že vsebuje vse informacije, potrebne za sprostitev v prost promet in če je na podlagi takšne deklaracije v prost promet sproščeno blago, katerega tolarska protivrednost ne presega 800 ECU.
3. O d d e l e k
Deklariranje na podlagi knjigovodskih vpisov
21. člen
(primeri in pogoji za izdajo dovoljenja)
(1) Dovoljenje za deklariranje na podlagi knjigovodskih vpisov lahko carinska uprava izda osebi, ki zahteva, da se postopek sprostitve blaga v prost promet izvrši v njenih prostorih ali na drugih mestih, ki jih je odobril carinski organ, če gre za naslednje primere:
(a) če gre za blago, ki je bilo pred sprostitvijo v prost promet predmet tranzitnega carinskega postopka, v okviru katerega je bilo vložniku zahtevka izdano dovoljenje za uporabo poenostavitev formalnosti pri namembnem carinskem organu v tranzitnem postopku v skladu s 121. členom carinskega zakona;
(b) če gre, poleg primerov iz 37. člena te uredbe, za blago, ki je bilo pred sprostitvijo v prost promet predmet carinskih postopkov z ekonomskim učinkom.
(2) Dovoljenje iz prejšnjega odstavka lahko carinska uprava izda le, če so poleg splošnih kriterijev izpolnjeni še naslednji pogoji:
1. knjigovodstvo vložnika zahtevka omogoča carinskemu organu izvajanje učinkovite kontrole, zlasti naknadne kontrole,
2. zagotovljena je učinkovita kontrola uvoznih ali izvoznih prepovedi ali omejitev ter drugih ukrepov trgovinske politike, ki se nanašajo na sprostitev blaga v prost promet.
(3) Carinska uprava ne more izdati dovoljenja iz prvega odstavka tega člena, če vložnik zahtevka deklarira blago za sprostitev v prost promet le priložnostno.
22. člen
(posebne obveznosti imetnika dovoljenja)
(1) Imetnik dovoljenja mora, zato da bi carinski organ lahko izvedel predpisano kontrolo, po prispetju blaga na kraj, naveden v dovoljenju:
(a) nemudoma sporočiti carinskemu organu prihod blaga, v obliki in na način, ki je določen v dovoljenju, da se omogoči prepustitev blaga;
(b) nemudoma vpisati blago v knjige. Takšen vpis lahko nadomesti druga formalnost, ki zagotavlja enako jamstvo, in jo odobri carinski organ; vpis mora vsebovati datum, kdaj je bil opravljen in podatke, ki so potrebni za identifikacijo blaga;
(c) dati carinskemu organu na razpolago vse dokumente katerih predložitev je potrebna za sprostitev blaga v prost promet.
(2) Če je zagotovljena ustrezna kontrola izvajanja poenostavitve, lahko carinska uprava:
(a) dovoli, da imetnik dovoljenja sporoči carinskemu organu prihod blaga iz točke (a) prejšnjega odstavka tik pred njegovim prispetjem;
(b) dovoli, če to opravičuje narava blaga in pogostost uvoza, da imetnik dovoljenja ne sporoča carinskemu organu vsakega prispetja blaga, vendar le, če imetnik dovoljenja temu carinskemu organu predloži vse podatke, potrebne za morebiten pregled blaga.
(3) V primeru iz točke (b) prejšnjega odstavka se knjigovodski vpis blaga šteje za prepustitev blaga.
2. Poglavje
Začetek postopkov z ekonomskim učinkom
A) Carinsko skladiščenje
1. O d d e l e k
Nepopolne deklaracije
23. člen
(nepopolne deklaracije)
(1) Nepopolno deklaracijo za začetek postopka carinskega skladiščenja, ki ne vsebuje vseh podatkov v skladu s pravilnikom o uporabi listin v carinskem postopku ali ji niso priloženi vsi potrebni dokumenti, lahko carinski organ sprejme, če takšna deklaracija vsebuje vsaj tiste podatke, ki so potrebni za ugotavljanje istovetnosti in količine blaga, ki je zajeto s takšno deklaracijo.
(2) V zvezi z nepopolno deklaracijo iz prejšnjega odstavka se primerno uporabljajo 12., 13., 15. in 16. člen te uredbe.
2. O d d e l e k
Poenostavljeni postopek deklariranja
24. člen
(dovoljene oblike)
(1) Poenostavljen postopek deklariranja za začetek postopka carinskega skladiščenja lahko carinska uprava dovoli s tem, da dovoli vnos blaga v carinsko skladišče na podlagi carinske deklaracije, ki se vloži v obliki:
– nepopolne carinske deklaracije ali
– komercialnega ali drugega uradnega dokumenta, ki ga spremlja pisni zahtevek deklaranta za vnos blaga v carinsko skladišče,
vendar pa mora biti blago predloženo carinskemu organu.
(2) Nepopolne deklaracije ali komercialni in drugi uradni dokumenti iz prejšnjega odstavka morajo vsebovati vsaj podatke iz prvega odstavka prejšnjega člena.
25. člen
(vnos blaga v carinsko skladišče tipa D)
Če se poenostavljeni postopek deklariranja uporablja za začetek postopka skladiščenja blaga v carinskem skladišču tipa D, morajo dokumenti iz prvega odstavka prejšnjega člena vsebovati tudi:
1. tako natančne podatke o naravi blaga, ki omogočajo takojšnjo in nedvoumno uvrstitev blaga v carinsko nomenklaturo ter
2. carinsko vrednost blaga.
26. člen
(omejitve)
(1) Poenostavljeni postopek deklariranja se ne more uporabljati za:
– začetek postopka carinskega skladiščenja pri vnosu blaga v carinsko skladišče tipa F ali
– začetek postopka carinskega skladiščenja pri vnosu blaga, ki je zavezano posebnim ukrepom kmetijske politike v carinsko skladišče katerega koli tipa.
(2) Pri poenostavljenem postopku deklariranja za začetek postopka carinskega skladiščenja pri vnosu blaga v carinsko skladišče tipa B iz druge alinee prvega odstavka 24. člena te uredbe ni mogoče uporabiti komericalnih dokumentov. Če drugi uradni dokument ne vsebuje podatkov, ki se v enotni carinski listini vpisujejo v polja 1 (druga poddelitev), 3, 5, 14, 19, 26, 31, 32, 37, 38, 49 in 54, je treba te podatke priložiti temu uradnem dokumentu.
27. člen
(kdaj se dovoljenje ne izda)
Carinska uprava ne izda dovoljenja za uporabo poenostavljenega postopka deklariranja za začetek postopka carinskega skladiščenja blaga, če vložnik zahtevka deklarira blago za carinsko skladiščenje le priložnostno ali ne nudi zadostnih jamstev za pravilno izvajanje poenostavitve.
28. člen
(dopolnilna carinska deklaracija)
V primeru uporabe poenostavljenega postopka deklariranja za začetek postopka carinskega skladiščenja blaga, imetniku dovoljenja ni potrebno vlagati dopolnilne carinske deklaracije.
3. O d d e l e k
Deklariranje na podlagi knjigovodskih vpisov
29. člen
(uporaba drugih določb tega poglavja)
(1) Če carinska uprava dovoli, da se blago deklarira na podlagi knjigovodskih vpisov, se za izdajo dovoljenja in izvajanje te poenostavitve primerno uporabljajo prvi odstavek 26. in 27. člen te uredbe.
(2) Carinska uprava ne more dovoliti, da se blago deklarira na podlagi knjigovodskih vpisov, če se blago vnaša v carinsko skladišče tipa B ali F ali če se v carinsko skladišče katerega koli tipa vnašajo kmetijski proizvodi ter živila, ki so zavezani posebnim ukrepom kmetijske politike.
30. člen
(posebne obveznosti imetnika dovoljenja)
(1) Imetnik dovoljenja mora, zato da bi carinski organ lahko izvedel predpisano kontrolo, po prispetju blaga na kraj, naveden v dovoljenju:
(a) nemudoma sporočiti pristojnemu carinskemu organu prihod blaga, v obliki in na način, ki ga le-ta določi;
(b) nemudoma vpisati blago v knjige;
(c) dati pristojnemu carinskemu organu na razpolago vse dokumente katerih predložitev je potrebna za prepustitev blaga v postopek.
(2) Knjigovodski vpis blaga iz točke (b) prejšnjega odstavka mora vsebovati vsaj tiste podatke, ki so potrebni za ugotavljanje trgovskega opisa blaga ter njegove količine.
(3) Drugi in tretji odstavek 21. člena te uredbe se primerno uporabljata tudi v primerih iz tega člena.
(4) Vložitev dopolnilne carinske deklaracije ni potrebna.
B) Postopek uvoza blaga zaradi proizvodnje za izvoz in postopek začasnega uvoza
1. O d d e l e k
Nepopolne deklaracije
31. člen
(nepopolne deklaracije)
(1) Nepopolno deklaracijo za začetek carinskega postopka uvoza blaga zaradi proizvodnje za izvoz in carinskega postopka začasnega uvoza lahko, na podlagi pisnega zahtevka carinskega deklaranta, carinski organ, ki je pristojen za začetek določenega carinskega postopka, sprejme, če vsebuje vsaj tiste podatke, ki so določeni v poljih 14, 21, 31, 33, 37, 40 in 54 enotne carinske listine.
(2) V zvezi z nepopolno deklaracijo za začetek postopka uvoza zaradi izvoza ali začasnega uvoza se primerno uporabljajo 12., 13., 15. in 16. člen te uredbe.
(3) Če se v postopku uvoza zaradi izvoza uporablja sistem povračila plačane carine, se primerno uporabljata 14. in 17. člen te uredbe.
32. člen
(omejitev)
Uporabe nepopolne deklaracije ni mogoče odobriti, če je v zvezi s postopkom uvoza zaradi proizvodnje za izvoz v skladu z 91. členom carinskega zakona dovoljena uporaba enakovrednega blaga.
2. O d d e l e k
Poenostavljeni postopek deklariranja in deklariranje na podlagi knjigovodskih vpisov
33. člen
(primerna uporaba drugih določb)
Določbe 18. do 22. člena te uredbe se primerno uporabljajo tudi za izdajo dovoljenja za uporabo poenostavljenega postopka deklariranja in deklariranja na podlagi knjigovodskih vpisov v primeru deklariranja blaga za začetek postopka uvoza zaradi izvoza ali začasnega uvoza.
34. člen
(omejitev)
Uporabe poenostavljenega postopka deklariranja ali deklariranja blaga na podlagi knjigovodskih vpisov ni mogoče odobriti, če je v zvezi s postopkom uvoza zaradi proizvodnje za izvoz v skladu z 91. členom carinskega zakona dovoljena uporaba enakovrednega blaga.
C) Postopek predelave pod carinskim nadzorom
35. člen
(primerna uporaba drugih določb in omejitve)
(1) Za sprejem nepopolne carinske deklaracije za začetek postopka predelave pod carinskim nadzorom se primerno uporablja 31. člen te uredbe.
(2) Carinska uprava ne sme dovoliti uporabe poenostavljenega postopka deklariranja ali deklariranja na podlagi knjigovodskih vpisov za začetek postopka predelave pod carinskim nadzorom.
D) Postopek začasnega izvoza blaga na oplemenitenje
36. člen
(primerna uporaba drugih določb)
Za poenostavitve v zvezi s carinskimi deklaracijami za začetek postopka začasnega izvoza na oplemenitenje se primerno uporabljajo 38. do 44. člen te uredbe.
3. Poglavje
Zaključek postopkov z ekonomskim učinkom
37. člen
(uporaba drugih določb)
(1) Za zaključek postopkov z ekonomskim učinkom, razen postopka predelave pod carinskim nadzorom, postopka začasnega izvoza na oplemenitenje ter carinskega skladiščenja, se lahko dovoli uporaba poenostavljenih postopkov, predvidenih za sprostitev v prost promet, izvoz ali ponovni izvoz. V primeru ponovnega izvoza se primerno uporabljajo 38. do 44. člen te uredbe.
(2) Za zaključek postopka predelave pod carinskim nadzorom se lahko sprejme nepopolna deklaracija za katerega od postopkov, s katerim se zaključi postopek predelave pod carinskim nadzorom. Drugih poenostavitev za zaključek postopka predelave pod carinskim nadzorom ni mogoče odobriti.
(3) Za zaključek postopka začasnega izvoza na oplemenitenje se lahko dovolijo poenostavitve, predvidene za sprostitev blaga v prost promet. Pri tem se primerno uporabljajo 11. do 22. člen te uredbe.
(4) Poenostavitve za zaključek postopka carinskega skladiščenja se lahko dovolijo, če se postopek zaključi s sprostitvijo blaga v prost promet, z izvozom ali ponovnim izvozom.
(5) Ne glede na prejšnji odstavek velja, da:
(a) za blago, ki je bilo vnešeno v carinsko skladišče tipa F ni mogoče dovoliti nobene od predvidenih poenostavitev;
(b) se, za blago, ki je bilo vnešeno v carinsko skladišče tipa B, lahko dovoli le uporaba nepopolnih deklaracij in poenostavljeni postopek deklariranja;
(c) izdaja dovoljenja za vodenje carinskega skladišča tipa D vključuje tudi dovoljenje za deklariranje blaga na podlagi knjigovodskih vpisov za sprostitev blaga v prost promet.
Vendar pa se ta poenostavitev ne more dovoliti, če želi vložnik zahtevka na ta način zaključiti postopek v zvezi z blagom, pri katerem osnova za določitev uvoznih dajatev ne more preveriti brez pregleda blaga. V tem primeru se lahko dovoli drug postopek, ki vključuje tudi predložitev blaga carinskemu organu;
(d) v zvezi z zaključkom postopka za kmetijske proizvode, ki so predmet posebnih ukrepov kmetijske politike, ni mogoče odobriti nobene od predvidenih poenostavitev.
4. Poglavje
Izvoz
1. O d d e l e k
Nepopolne deklaracije
38. člen
(nepopolna deklaracija)
(1) Carinski organ lahko na podlagi zahtevka carinskega deklaranta sprejme carinsko deklaracijo za izvoz blaga, tudi če le-ta ne vsebuje vseh podatkov v skladu s pravilnikom o uporabi listin v carinskem postopku, vendar mora ta deklaracija vsebovati vsaj naslednje podatke:
1. podatke, ki so določeni v poljih 1 (druga in tretja poddelitev), 2, 14, 17, 31, 33, 38, 44 in 54 enotne carinske listine;
2. vse podatke, ki so potrebni za uporabo posebnih ukrepov kmetijske politike ali obračun izvoznih dajatev, če je blago predmet posebnih ukrepov kmetijske politike ali zavezano plačilu izvoznih dajatev;
3. vse druge podatke, ki so potrebni, da se lahko ugotovi istovetnost blaga, uporabijo predpisi, ki se nanašajo na njegov izvoz ali določi znesek morebitnega zavarovanja, ki se zahteva preden se blago izvozi.
(2) Ne glede na 1. točko prejšnjega odstavka lahko carinski organ dovoli deklarantu, da ne izpolni polj 17 in 33 v enotni carinski listini, vendar le če:
1. deklarant izjavi, da blago, ki je zajeto s takšno deklaracijo ni predmet izvoznih prepovedi ali omejitev in
2. carinski organ ne dvomi v točnost izjave iz prejšnje točke ter
3. opis blaga v deklaraciji omogoča takojšnjo in nedvomno uvrstitev blaga v carinsko nomenklaturo.
(3) List št. 3 enotne carinske listine mora v polju 44 vsebovati označbo, da gre za nepopolno deklaracijo.
(4) Za izvozno deklaracijo, izpolnjeno v skladu s tem členom se primerno uporabljajo 12. do 20. člen te uredbe.
39. člen
(nadomestitev ali dopolnitev nepopolne deklaracije)
(1) Če je v skladu s to uredbo treba nepopolno deklaracijo za izvoz blaga dopolniti ali nadomestiti, se v nepopolni deklaraciji določi, pri katerem carinskem organu, je treba dopolnitev ali nadomestitev vložiti.
(2) V primeru iz prejšnjega odstavka, carinski organ, ki je sprejel nepopolno deklaracijo pošlje list 1 in 2 enotne carinske listine carinskemu organu, ki je naveden v nepopolni deklaraciji.
2. O d d e l e k
Poenostavljeni postopek deklariranja
40. člen
(dovoljene oblike)
(1) Carinska uprava dovoli poenostavljeni postopek deklariranja praviloma tako, da dovoli uporabo nepopolne deklaracije, vendar mora ta vsebovati vsaj podatke, ki omogočajo identifikacijo blaga. Zanjo se primerno uporabljata tretji in četrti odstavek 38. člena te uredbe.
(2) Namesto enotne carinske listine lahko carinska uprava dovoli, da deklarant uporablja komercialni ali drug uradni dokument, če tak dokument vsebuje vsaj:
1. vse podatke, ki omogočajo identifikacijo blaga,
2. navedbo, da gre za poenostavljeno carinsko deklaracijo za izvoz blaga in
3. zahtevo za izvoz.
(3) Zahtevo iz 3. točke prejšnjega odstavka lahko nadomesti splošna zahteva, ki velja za vse, v določenem obdobju začete izvozne postopke. V tem primeru mora biti v dokumentu iz drugega odstavka tega člena jasno označeno dovoljenje, na podlagi katerega se sprejme splošna zahteva v skladu s tem odstavkom.
2. O d d e l e k
Deklariranje na podlagi knjigovodskih vpisov
41. člen
(izdajanje dovoljenj)
Deklariranje blaga za izvoz na podlagi knjigovodskih vpisov se dovoli osebi, ki hoče deklarirati blago za izvoz v svojih prostorih ali na drugem kraju, ki ga je odobril carinski organ (v nadaljevanju: priznani izvoznik), pri čemer se primerno uporablja 21. člen te uredbe.
42. člen
(pogoji)
(1) Da omogoči carinskemu organu kontrolo vodenja dovoljenega postopka, mora priznani izvoznik, preden odstrani blago iz kraja iz prejšnjega člena:
(a) pravočasno obvestiti pristojni carinski organ o odstranitvi blaga v obliki in način, ki je določen v dovoljenju;
(b) vpisati blago v knjige. Takšen vpis lahko nadomesti druga formalnost, ki zagotavlja enako jamstvo, in jo odobri carinski organ. Vpis mora vsebovati datum, kdaj je bil opravljen in podatke, ki so potrebni za identifikacijo blaga;
(c) dati pristojnemu carinskemu organu na razpolago vse dokumente od katerih je odvisna uporaba predpisov o izvozu blaga.
(2) V utemeljenih primerih, ko je to potrebno zaradi narave blaga in pogostosti izvoznega postopka, lahko carinski organ oprosti priznanega izvoznika obveznosti pravočasne obvestitve carinskega organa v skladu z alineo (a) prejšnjega odstavka. V tem primeru je priznani izvoznik dolžan carinskemu organu dati na razpolago vse podatke, ki so potrebni za morebiten pregled blaga.
(3) V primeru iz prejšnjega odstavka se knjigovodski vpis blaga šteje za prepustitev blaga.
43. člen
(dokazilo o dejanskem izvozu blaga)
(1) Za nadzor in kot dokaz, da je blago dejansko zapustilo carinsko območje, se uporablja list št. 3 enotne carinske listine.
(2) V dovoljenju za uporabo poenostavitve mora biti določeno, da je treba list št. 3 enotne carinske listine vnaprej overiti.
(3) Overovitev v skladu s prejšnjim odstavkom se opravi na enega od naslednjih načinov:
(a) carinski organ, določen v dovoljenju vnaprej žigosa in podpiše polje A enotne carinske listine;
(b) priznani izvoznik se pooblasti, da lahko žigosa deklaracijo z žigom, ki ustreza vzorcu iz priloge 3 k tej uredbi.
(4) Pred odpremo blaga, mora priznani izvoznik:
1. izvršiti obveznosti iz 42. člena te uredbe;
2. v polje 44 na listu št. 3 enotne carinske listine navesti zaporedno številko in datum vpisa blaga v knjige.
(5) List št. 3 enotne carinske listine mora poleg navedbe v polju A v polju 44 vsebovati tudi:
1. številko dovoljenja,
2. navedbo, da gre za poenostavljeno deklaracijo za izvoz blaga.
44. člen
(uporaba komercialnih in drugih dokumentov)
(1) Namesto enotne carinske listine iz prejšnjega člena se lahko, če je glede na okoliščine primera to primerno, uporabi tudi komercialni ali drug uradni dokument, katerega uporaba je dovoljena v skladu z 40. členom te uredbe.
(2) V primeru iz prejšnjega odstavka se 43. člen te uredbe primerno uporablja tudi za komercialne ali druge uradne dokumente.
5. Poglavje
Poenostavitve v poštnem prometu
45. člen
(primeri in pogoji)
Naslednje poštne pošiljke se štejejo, da so deklarirane:
1. za sprostitev v prost promet:
(a) ko so vnešene na carinsko območje:
– pisemske pošiljke, ki ne vsebujejo carinskega blaga,
– tiskovine, ki niso zavezane plačilu uvoznih dajatev,
– vse druge pisemske in paketne pošiljke, ki so v skladu s tretjim odstavkom 32. člena carinskega zakona oproščene obveznosti predložitve;
(b) ko so predložene carinskim organom:
– vse pisemske in paketne pošiljke, ki niso navedene v točki (a), če jim je priložena deklaracija C1 in/ali deklaracija C2/CP3;
2. za izvoz:
(a) ko jih sprejme pošta, če gre za pisemske ali paketne pošiljke, ki niso zavezane plačilu izvoznih dajatev
(b) ko so predložene carinskemu organu, če gre za pisemske ali paketne pošiljke, ki so zavezane plačilu izvoznih dajatev, če jim je priložena deklaracija C1 in/ali deklaracija C2/CP3.
(2) Prejemnik (če gre za 1. točko prejšnjega odstavka) oziroma pošiljatelj (če gre za 2. točko prejšnjega odstavka) se šteje za deklaranta in, če to pride v poštev, za carinskega dolžnika, če ni s posebnimi predpisi določeno, da je deklarant in carinski dolžnik pošta.
(3) Za potrebe prvega odstavka tega člena se, za blago, ki ni zavezano plačilu carine, šteje, da je bilo predloženo carinskim organom, carinska deklaracija sprejeta in prepustitev blaga deklarantu odobrena, ko je blago:
(a) v primeru uvoza dostavljeno prejemniku,
(b) v primeru izvoza pošta sprejela.
(4) Če je pisemsko oziroma paketno pošiljko treba predložiti carinskim organom in ji ni priložena deklaracija C1 ali/in deklaracija C2/CP3 ali če ta deklaracija ni popolna, carinski organ odloči na kakšen način je treba vložiti carinsko deklaracijo oziroma jo dopolniti.
46. člen
(omejitve)
Določb prejšnjega člena ni mogoče uporabiti, če:
1. pošiljke vsebujejo blago komercialne narave, katerega vrednost presega protivrednost 800 ECU,
2. pošiljke vsebujejo blago komercialne narave, in je del rednih serij enakih operacij,
3. je carinska deklaracija narejena v pisni obliki, oddana ustno ali pa z uporabo pripomočkov za elektronsko izmenjavo podatkov ali
4. pošiljka vsebuje blago, navedeno v drugem odstavku 51. člena te uredbe.
III. DEL
USTNA CARINSKA DEKLARACIJA
47. člen
(način ustnega deklariranja blaga)
(1) Deklarant lahko deklarira blago ustno v primerih določenih s to uredbo, pri carinskem organu, pri katerem je blago predloženo zaradi izvedbe carinskega postopka.
(2) Carinski organ odloči o prepustitvi ustno deklariranega blaga, ustno.
48. člen
(ustna carinska deklaracija za sprostitev v prost promet)
(1) Carinski deklarant lahko odda ustno carinsko deklaracijo za sprostitev blaga v prost promet, če gre za naslednje primere:
1. v primeru deklariranja blaga nekomercialne narave, blago, ki:
– je v potnikovi osebni prtljagi,
– je poslano fizičnim osebam,
– se ocarini z uporabo enotne carinske stopnje iz 66. člena carinskega zakona;
– je v skladu z 10. ali 15. točko 161. člena oproščeno plačila carine;
2. v primeru deklariranja blaga komercialne narave, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
– skupna vrednost ene pošiljke enega deklaranta ne presega tolarske protivrednosti 800 ECU,
– pošiljka ni del redne serije večih enakih ali podobnih pošiljk in če
– blaga ne prevaža neodvisni prevoznik kot del večje komercialne transportne operacije;
3. v primeru ponovnega uvoza blaga, navedenega v 50. členu te uredbe, ki je v skladu s 167. členom carinskega zakona upravičeno do oprostitve plačila carinskega dolga;
4. gre za transportna sredstva, ki se ponovno uvažajo na carinsko območje v skladu s 167. členom carinskega zakona;
5. gre za uvoz blaga, ki je v skladu z 11. točko 161. člena, 6. točko 163. člena ali 164. členom carinskega zakona oproščeno plačila carine.
49. člen
(ustna carinska deklaracija za izvozni carinski postopek)
Carinski deklarant lahko odda ustno carinsko deklaracijo za izvoz blaga, če gre za naslednje primere:
1. pri izvozu blaga nekomercialne narave, če gre za:
– blago, ki je v potnikovi osebni prtljagi;
– blago, ki ga odpošiljajo fizične osebe;
2. pri izvozu blaga komercialne narave, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
– skupna vrednost ene pošiljke enega deklaranta ne presega tolarske protivrednosti 800 ECU,
– pošiljka ni del redne serije večih enakih ali podobnih pošiljk in če
– blaga ne prevaža neodvisni prevoznik kot del večje transportne operacije;
3. pri izvozu transportnih sredstev, registriranih na carinskem območju, če so namenjeni, da bodo ponovno uvoženi.
50. člen
(ustna deklaracija za začasni uvoz blaga)
(1) Carinski deklarant lahko odda ustno carinsko deklaracijo za začetek carinskega postopka začasnega uvoza blaga za:
1. embalažo iz 114. člena uredbe o carinskih postopkih z ekonomskim učinkom (Uradni list RS, št. 56/95);
2. opremo za radio in televizijsko oddajanje in vozila, specialno opremljena za te namene ter njihovo opremo, ki jo začasno uvažajo zasebne ali javne organizacije, ustanovljene izven carinskega območja, če je tak začasen uvoz odobren s strani pristojnih državnih organov;
3. instrumente in aparate, potrebne zdravnikom za nudenje pomoči pacientom in so opredeljeni v skladu s 119. členom uredbe o carinskih postopkih z ekonomskim učinkom;
4. osebne predmete potnika, vključno s predmeti za športne aktivnosti iz 133. člena uredbe o carinskih postopkih z ekonomskim učinkom;
5. transportna sredstva, navedena v 122. členu uredbe o carinskih postopkih z ekonomskim učinkom.
(2) Carinski deklarant mora, v primerih iz 1. do 3. točke prejšnjega odstavka carinskemu organu, pri katerem odda ustno carinsko deklaracijo, predložiti pisno izjavo v dveh izvodih. En izvod obdrži carinski organ, drugega pa potrdi in vrne carinskemu deklarantu. Izjava mora vsebovati vsaj naslednje podatke:
1. ime in naslov oziroma firmo in sedež deklaranta,
2. trgovski opis blaga,
3. vrednost blaga,
4. predvideni rok začasnega uvoza blaga,
5. natančne podatke o številu primerkov vsake posamezne vrste blaga,
6. kraj, kjer se bo blago nahajalo v času začasnega uvoza,
7. datum in podpis deklaranta.
(3) V primerih iz 1. do 3. točke prvega odstavka tega člena carinski organ dovoli začasni uvoz blaga tako, da potrdi izjavo iz prejšnjega odstavka.
(4) Carinski organ lahko sprejme ustno carinsko deklaracijo tudi za ponovni izvoz blaga, navedenega v prvem odstavku tega člena, če se s tem zaključi postopek začasnega uvoza, začet na podlagi ustne deklaracije.
51. člen
(omejitve)
(1) Carinski organ ne more sprejeti ustne carinske deklaracije v primeru, da poklicni posrednik želi z ustno deklaracijo začeti carinski postopek v imenu in za račun druge osebe ali v lastnem imenu in za račun druge osebe.
(2) Carinski organ ne more sprejeti ustne carinske deklaracije za blago, za katero bo deklarant zahteval povrnitev plačane carine ali drugih dajatev ali za blago, ki je predmet kakršnih koli omejitev, prepovedi ali posebej predpisanih formalnosti.
52. člen
(pisno potrdilo o obračunu carinskega dolga)
(1) Če je za blago, za katero je vložena ustna deklaracija, nastal carinski dolg, carinski organ izda deklarantu pisno potrdilo o obračunu nastalega carinskega dolga.
(2) Deklarant ima pravico do pritožbe zoper potrdilo o obračunu iz prejšnjega odstavka.
53. člen
(predložitev dokumentov)
Carinski organ lahko tudi za ustno deklarirano blago zahteva od deklaranta, da predloži dokumente, ki dokazujejo njegove ustne navedbe (računi ipd.).
54. člen
(zahteva za vložitev pisne carinske deklaracije)
Če carinski organ sumi, da ustne navedbe deklaranta niso pravilne ali popolne, lahko zahteva da deklarant izpolni pisno carinsko deklaracijo v skladu s pravilnikom o uporabi listin v carinskem postopku.
55. člen
(konkludentna dejanja)
(1) Če se blaga izrecno ne deklarira, je mogoče oddati carinsko deklaracijo na način iz drugega odstavka tega člena v naslednjih primerih:
1. za začetek postopka sprostitve v prost promet:
– blaga nekomercialne narave, ki je v potnikovi osebni prtljagi in je oproščeno plačila carine v skladu s 1. ali 2. točko prvega odstavka 161. člena carinskega zakona ali v skladu s 167. členom carinskega zakona;
– blaga, ki je oproščeno plačila carine v skladu z 11. točko prvega odstavka 161. člena carinskega zakona;
– transportnih sredstev, ki so oproščena plačila carine v skladu s 167. členom carinskega zakona;
– blaga neznatne vrednosti, za katerega je deklarant v skladu s tretjim odstavkom 32. člena carinskega zakona oproščen obveznosti predložitve blaga carinskemu organu, če to blago ni zavezano plačilu uvoznih dajatev;
2. za izvozni carinski postopek:
– blaga nekomercialne narave v potnikovi osebni prtljagi, če ni zavezano plačilu izvoznih dajatev;
– transportnih sredstev, ki so registrirana na carinskem območju in namenjena za ponovni uvoz;
3. za začetek postopka začasnega uvoza:
– osebnih predmetov potnika, vključno s predmeti za športne aktivnosti iz 133. člena uredbe o carinskih postopkih z ekonomskim učinkom;
– transportnih sredstev iz 122. člena uredbe o carinskih postopkih z ekonomskim učinkom.
(2) V primerih iz prejšnjega odstavka se lahko carinska deklaracija odda na naslednji način:
1. v primeru, ko je na carinsko območje vneseno blago v skladu s prvim odstavkom 32. člena carinskega zakona predloženo pri carinskem organu ali na drugem kraju, ki ga je določil carinski organ:
– prenos blaga preko carinskega mejnega prehoda, ki nima ločenih kontrolnih izhodov, ne da bi deklarant spontano vložil carinsko deklaracijo,
– uporaba zelenega (“nič za prijaviti”) izhoda, če carinski organ posluje po sistemu ločenih kontrolnih izhodov;
2. v primeru, ko je v skladu s tretjim odstavkom 32. člena carinskega zakona deklarant oproščen predložitve blaga carinskemu organu ali v primeru izvoza v skladu z 2. točko prejšnjega odstavka ali v primeru ponovnega izvoza blaga iz 3. točke prejšnjega odstavka:
– enostavni prenos blaga preko carinske črte.
(3) Če so izpolnjeni pogoji iz prvega in drugega odstavka tega člena, se šteje kot, da je bilo blago predloženo, da je bila takšna deklaracija sprejeta ter blago prepuščeno v zahtevani postopek.
(4) Če carinski organ pri kontroli ugotovi, da je deklarant oddal carinsko deklaracijo v skladu z drugim odstavkom tega člena, čeprav predpisani pogoji niso bili izpolnjeni, se šteje, kot da je blago vneseno ali izneseno iz carinskega območja nezakonito.
56. člen
(definicija potnika)
Za potrebe te uredbe, se šteje, da je potnik oseba, ki:
1. pri uvozu:
– začasno prihaja na carinsko območje, nima pa na carinskem območju običajnega bivališča in
– se vrača na carinsko območje, kjer ima običajno bivališče, potem ko je bil začasno v tujini;
2. pri izvozu:
– začasno odhaja iz carinskega območja, kjer običajno biva in
– zapušča carinsko območje, kjer nima običajnega bivališča in kjer se je začasno mudila.
IV. DEL
KAZENSKI DOLOČBI
57. člen
(carinski prekrški)
(1) Z denarno kaznijo od 500.000 do 1,200.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba ali posameznik, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti, če:
1. ne ravna v skladu z 22. členom te uredbe,
2. ne ravna v skladu s 30. členom te uredbe,
3. ne ravna v skladu z 42. členom ali četrtim odstavkom 43. člena te uredbe.
(2) Z denarno kaznijo 120.000 tolarjev se za prekršek kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori dejanje iz prvega odstavka tega člena.
58. člen
(carinski prekrški)
(1) Z denarno kaznijo od 200.000 do 1,000.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba ali posameznik, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti, če:
1. ne predloži carinskemu organu v rokih in v obliki, ki sta določeni v dovoljenju za poenostavljeni postopek deklariranja, dopolnilne carinske deklaracije (20. člen).
(2) Z denarno kaznijo od 100.000 do 120.000 tolarjev se za prekršek kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori dejanje iz prvega odstavka tega člena.
V. DEL
PREHODNI IN KONČNI DOLOČBI
59. člen
(nadaljnja uporaba dosedanjih dovoljenj)
(1) Osebe, ki jim je carinska uprava izdala dovoljenja za uporabo postopka tedenskega carinjenja ali postopka carinjenja na tovarniškem dvorišču v skladu s predpisi, ki so bili v veljavi pred uveljavitvijo te uredbe, lahko uporabljajo izdana dovoljenja še naprej v skladu s carinskim zakonom in pogoji, v skladu s katerimi so bila dovoljenja izdana, vendar najdalj do 1. marca 1996.
(2) Osebe iz prejšnjega odstavka, ki želijo odobreno poenostavitev uporabljati tudi po 1. marcu 1996, morajo najpozneje do 1. februarja 1996 vložiti pri pristojnem carinskem organu zahtevek za dovolitev poenostavitve v skladu s to uredbo.
60. člen
(začetek veljavnosti)
Ta uredba začne veljati 1. januarja 1996.
Št. 424-01/95-11/1-8
Ljubljana, dne 21. septembra 1995.
Vlada Republike Slovenije
dr. Janez Drnovšek l. r.
Predsednik
PRILOGA 1
OBVEZNA VSEBINA DOVOLJENJA ZA POENOSTAVITEV GLEDE CARINSKIH
DEKLARACIJ
(5. člen)
Dovoljenje za poenostavitev iz 2. ali 3. točke prvega
odstavka 3. člena uredbe mora vsebovati najmanj naslednje
podatke:
1. firmo oziroma ime ter sedež oziroma stalno prebivališče
imetnika dovoljenja;
2. vrsto poenostavitve, za katero se izdaja dovoljenje;
3. vrsto carinskega postopka, za katero se poenostavitev
lahko uporablja;
4. blago, za katerega se dovoljena poenostavitev lahko
uporabi ter, v primeru iz 2. točke prvega odstavka 3. člena
uredbe podatki, ki morajo biti navedeni v poenostavljeni
deklaraciji za ugotavljanje istovetnosti blaga;
5. - v primeru iz 2. točke prvega odstavka 3. člena uredbe:
* carinski organ, pri katerem se lahko uporablja odobreni
poenostavljeni postopek deklariranja
oziroma
- v primeru iz 3. točke prvega odstavka 3. člena uredbe:
* carinski organ, ki je pristojen za nadzor nad izvajanjem
deklariranja na podlagi knjigovodskih vpisov;
6. - v primeru iz 2. točke prvega odstavka 3. člena uredbe:
* oblika in vsebina poenostavljene deklaracije,
* rok za vložitev dopolnilne deklaracije, njena oblika in
vsebina ter carinski organ, ki je pristojen za njen sprejem,
oziroma navedbo, da je imetnik dovoljenja oproščen
obveznosti predložitve te deklaracije
oziroma
- v primeru iz 3. točke prvega odstavka 3. člena uredbe:
* način oblike izvajanja obveznosti iz 22., 30., 42. oziroma
43. člena uredbe,
* čas prepustitve blaga v deklarirani postopek,
* rok za vložitev dopolnilne carinske deklaracije, njena
vsebina in oblika ter carinski organ, pristojen za njen
sprejem, oziroma navedbo, da je imetnik dovoljenja oproščen
obveznosti predložitve te deklaracije;
7. odločitev o instrumentu zavarovanja, ki mora biti
predložen za izvajanje poenostavitve;
8. drugi posebni pogoji, ki morajo biti izpolnjeni za
uporabo odobrene poenostavitve;
9. rok veljavnosti dovoljenja;
10. datum izdaje dovoljenja in organ, ki je dovoljenje
izdal.
PRILOGA 2
OBVEZNA VSEBINA ZAHTEVKA ZA POENOSTAVITEV GLEDE CARINSKIH
DEKLARACIJ
(6. člen)
Zahtevek za izdajo dovoljenja za poenostavitev iz 2. ali 3.
točke prvega odstavka 3. člena uredbe mora vsebovati najmanj
naslednje podatke:
1. firmo oziroma ime ter sedež oziroma stalno prebivališče
vložnika zahtevka;
2. vrsto poenostavitve, za katero naj se izda dovoljenje;
3. vrsto carinskega postopka, za katerega naj se dovoli
poenostavitev;
4. blago, za katerega naj se dovoli uporaba poenostavitve;
5. - v primeru iz 2. točke prvega odstavka 3. člena uredbe:
* predlagani carinski organ, pri katerem naj bi se
uporabljal poenostavljeni postopek deklariranja
oziroma
- v primeru iz 3. točke prvega odstavka 3. člena uredbe:
* predlagani carinski organ, pristojen za nadzor nad
izvajanjem deklariranja na podlagi knjigovodskih vpisov;
6. - v primeru iz 2. točke prvega odstavka 3. člena uredbe:
* predlagana oblika in vsebina poenostavljene deklaracije,
oziroma
- v primeru iz 3. točke prvega odstavka 3. člena uredbe:
* predlagani način obliko izvajanja obveznosti iz 22., 30.,
42. oziroma 43. člena uredbe,
* predlagani čas prepustitve blaga v deklarirani postopek,
7. podatek o že predloženem splošnem instrumentu
zavarovanja, ki bo zavaroval tudi morebiti carinski dolg v
zvezi s poenostavitvijo oziroma navedbo o tem, da takšnega
splošnega instrumenta zavarovanja vložnik zahtevka še ni
predložil;
8. druge podatke, ki glede na okoliščine primera lahko
vplivajo na odločitev o odobritvi poenostavitve;
9. predlagani rok, za katerega naj se dovoljenje izda;
10. število in seznam prilog;
11. datum in podpis vložnika zahtevka.
