Na podlagi 58. člena carinskega zakona (Uradni list RS, št. 1/95 in 28/95) in 26. člena zakona o Vladi Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 4/93) izdaja Vlada Republike Slovenije

(1) Ta uredba določa način prodaje carinskega blaga, ki je odvzeto po določbah carinskega zakona in drugo ravnanje z odvzetim carinskim blagom.
(2) Ta uredba določa tudi način prodaje motornih vozil ter njihovih delov iz 17. člena uredbe.
(3) Ta uredba se uporablja tudi za prodajo blaga, odvzetega na podlagi drugih predpisov ali odstopljenega v korist države, če so carinski organi pooblaščeni za prodajo tega blaga.

Blago iz prejšnjega člena se da na prodaj, če ni v skladu s to uredbo drugače določeno.

(1) Blago iz 1. člena te uredbe prodajajo carinski organi, ki jih določi direktor Carinske uprave Republike Slovenije.
(2) V skladu s predpisi o postopku za oddajo javnih naročil, lahko direktor Carinske uprave Republike Slovenije za prodajo blaga sklene pogodbo z usposobljenim ponudnikom (v nadaljevanju: pooblaščena organizacija).
(3) Če opravlja prodajo blaga pooblaščena organizacija, se zanjo primerno uporabljajo določila te uredbe, ki veljajo za carinski organ.
(4) Če direktor Carinske uprave Republike Slovenije sklene pogodbo za prodajo blaga v skladu z drugim odstavkom tega člena, se v njej določita višina plačila in način plačevanja storitev.

Na podlagi dokumentacije in evidence o odvzetem blagu, sestavi carinski organ seznam blaga, za katerega so izpolnjeni pogoji, da se da v prodajo, in sicer ločeno po vrsti in po pravnih podlagah, na osnovi katerih je bilo blago odvzeto oziroma prevzeto.

(1) Za pregled in cenitev vrednosti blaga po seznamih iz prejšnjega člena ter za preverjanje, ali so podani pogoji za prodajo tega blaga, imenuje carinski organ komisijo, v kateri so predsednik in dva člana.
(2) Če gre za pregled in cenitev vozil ter njihovih delov iz 17. člena te uredbe, mora biti v komisiji iz prejšnjega odstavka vsaj en član, ki razpolaga z ustreznim znanjem in izkušnjami na področju preverjanja skladnosti vozil s predpisi v Republiki Sloveniji.

(1) Komisija ugotovi, ali blago v seznamih iz 4. člena te uredbe ustreza podatkom iz evidence in dokumentacije o odvzetem blagu.
(2) Komisija sestavi zapisnik o svojem delu v najmanj štirih izvodih:
1. na obrazcu A – za pregled in cenitev vrednosti carinskega blaga, razen motornih vozil in delov;
2. na obrazcu A1 – za pregled in cenitev vrednosti motornega vozila in delov.
(3) Obrazca A in A1 sta v prilogi 1, ki je sestavni del te uredbe.
(4) Če komisija ugotovi, da se stanje glede kakovosti ali količine blaga ne ujema s podatki iz listin iz prvega odstavka tega člena, mora v zapisniku to ugotoviti.
(5) Komisija v zapisniku posebej ugotovi, ali so podani pogoji, določeni z zakonom, da se da blago na prodaj.

(1) Pri ugotavljanju vrednosti blaga, v skladu s 5. členom te uredbe, upošteva komisija ceno za takšno blago na domačem trgu, po odbitku prometnega davka in drugih običajnih poslovnih stroškov v trgovini. Ocenjena vrednost blaga je izklicna cena za prvo javno licitacijo.
(2) Po pregledu in cenitvi vrednosti blaga, vpiše komisija iz 5. člena te uredbe njegovo ugotovljeno vrednost v ustrezne rubrike seznamov iz 4. člena te uredbe.

(1) Carinski organ lahko do dneva objave licitacije dovoli tistemu, na katerega glasi prevozna listina, ali lastniku blaga, da vloži carinsko deklaracijo ali prijavo za carinsko dovoljeno rabo ali uporabo blaga, razen za blago, odvzeto v postopku zaradi prekrška.
(2) Če blago ni prodano na prvi licitaciji, lahko carinski organ dovoli, da se vloži carinska deklaracija ali prijava v skladu s prejšnjim odstavkom do dneva objave druge licitacije.
(3) V skladu s tem členom carinski organ prepusti blago deklarantu potem, ko le-ta plača morebitni carinski dolg ter vse stroške, ki jih je imel carinski organ s posestjo, hrambo, prevozom in cenitvijo blaga, s postopkom licitacije, kot tudi druge ocenjene stroške v zvezi s prodajo blaga.

(1) Blago iz 1. člena te uredbe se praviloma proda na javni licitaciji.
(2) Licitacija se objavi v dnevnem tisku vsaj deset dni pred licitacijo.
(3) V oglasu o licitaciji morajo biti navedeni pogoji licitacije, podatki o vrsti in stanju blaga, izklicni ceni, dnevu, uri in kraju licitacije, višini in načinu polaganja varščine za udeležbo na licitaciji, kakor tudi o dnevu, uri in kraju, kjer je mogoče pogledati blago, ki se daje na prodaj.

(1) Licitacije za blago iz prvega in tretjega odstavka 1. člena se lahko udeležijo pravne osebe in samostojni podjetniki, s sedežem na področju Republike Slovenije, če vplačajo predpisano varščino in so registrirani za promet z blagom, ki se licitira.
(2) Pred začetkom javne licitacije morajo ponudniki na poseben račun pri carinskem organu vplačati varščino, ali predložiti ustrezen instrument zavarovanja plačila varščine, ki znaša 20% začetne cene za blago, ki ga nameravajo licitirati, vendar pa znesek ne more biti nižji od 5.000 SIT.
(3) Na javni licitaciji sme sodelovati samo tisti ponudnik, ki se izkaže s potrdilom o vplačani varščini.

(1) Licitacijo za prodajo blaga izvede komisija, ki jo sestavi carinski organ. Komisija ima predsednika in dva člana.
(2) Prva licitacija se sme opraviti le, če se je udeležijo najmanj trije ponudniki.
(3) Šteje se, da je pogoj iz prejšnjega odstavka izpolnjen, če najmanj trije ponudniki vplačajo določeno varščino, se izkažejo s potrdilom o vplačani varščini in ponujajo višjo ceno od izklicne.
(4) Blago na licitaciji se proda kupcu, ki je ponudil najvišjo ceno.
(5) Če prva licitacija ne uspe, se napove druga, ki se sme opraviti, če se je udeležita najmanj dva ponudnika. Druga licitacija se objavi enako kot prva, pač pa mora biti v oglasu navedeno, da je to druga licitacija. Glede aktivnosti udeležencev se primerno upošteva tretji odstavek. Izklicna cena blaga iz prve licitacije se ob objavi druge licitacije lahko zniža za ustrezen odstotek, vendar največ do ene tretjine ocenjene vrednosti.
(6) Če blago niti na drugi licitaciji ni prodano, se lahko proda z zbiranjem ponudb oziroma po neposredni pogodbi. Z zbiranjem ponudb se lahko prične takoj po končani drugi licitaciji med prisotnimi ponudniki.

(1) O vsaki licitaciji se piše zapisnik na predpisanem obrazcu, vanj pa se vpišejo podatki o blagu, izklicni ceni zanj, udeležencih na licitaciji, danih ponudbah, doseženi prodajni ceni in kupcu.
(2) Zapisnik iz prejšnjega odstavka se sestavi na obrazcu B, za prodajo carinskega blaga oziroma na obrazcu B1, za prodajo motornih vozil in njihovih delov. Obrazca B in B1 sta v prilogi 2, ki je sestavni del te uredbe.
(3) Zapisnik o licitaciji podpišejo predsednik in člani komisije iz 11. člena te uredbe, kupec ter navzoči ponudniki.
(4) Zapisnik o licitaciji se izobesi na oglasni deski carinskega organa v dveh dneh po končani prodaji in mora ostati tam izobešen tri dni. Udeleženci licitacije lahko ugovarjajo zoper delo in postopek komisije iz 11. člena te uredbe v treh dneh po izobešenju zapisnika na oglasni deski, če so tak ugovor pisno napovedali eno uro po končani licitaciji.
(5) V zvezi z ugovorom odloči carinski organ v treh dneh po njegovi vložitvi. Blaga, v zvezi s katerim je vložen ugovor, ni dovoljeno prepustiti kupcu, dokler ni končan postopek zaradi ugovora.

(1) Kupec mora vplačati celotno kupnino na poseben račun carinskega organa v petnajstih dneh po prodaji oziroma po dnevu, ko je bil končan postopek zaradi ugovora.
(2) Prodaja na obroke ni dovoljena.
(3) Vplačana varščina se všteva v kupnino.
(4) Kupec ne more prevzeti blaga, dokler ni vplačal kupnine iz prvega odstavka tega člena oziroma dokler ni poravnal ali ustrezno zavaroval carinskega dolga.
(5) Kupec mora ob prevzemu blaga plačati prometni davek po tarifi prometnega davka, ki ga obračuna carinski organ. Kupec, ki kupuje blago za nadaljnjo prodajo, mora predložiti ustrezno izjavo, v skladu z zakonom.

(1) Če kupec ne vplača kupnine v roku iz prvega odstavka prejšnjega člena, izgubi pravico do vrnitve varščine, blago pa se da znova na licitacijo.
(2) Udeležencem licitacije, ki na licitaciji niso uspeli, se vplačana varščina oziroma predloženi instrument zavarovanja vrne najkasneje v roku 15 dni od zaključka licitacije.
(3) Udeležencu licitacije, ki licitacijo zapusti pred njenim zaključkom, se varščina oziroma predloženi instrument zavarovanja ne vrne.

(1) Ne glede na prvi odstavek 9. člena te uredbe, sme carinski organ živali, blago, ki se hitro kvari, in odpadke ter ostanke, ki ostanejo po postopku uvoza zaradi proizvodnje za izvoz, prodati tudi z zbiranjem ponudb ali z neposredno pogodbo z izvajalcem javne službe ravnanja z odpadki, v skladu s predpisi, ki urejajo ravnanje z odpadki.
(2) Blago, ki ima komercialno vrednost samo kot surovina ali odpadek, se lahko proda z zbiranjem ponudb ali z neposredno pogodbo z izvajalcem javne službe ravnanja z odpadki.

(1) Za cestna motorna vozila se v skladu s to uredbo štejejo:
1. osebni avtomobili in druga motorna vozila, konstruirana predvsem za prevoz ljudi, vključno z motornimi vozili za kombinirani prevoz ljudi in blaga (tipa “karavan”, “kombi” itd.) in dirkalnimi avtomobili;
2. motorna vozila za javni prevoz potnikov;
3. motorna vozila za prevoz blaga (samorazkladalna - prekucniki, dumperji, cisterne ipd.);
4. motorna vozila za posebne namene (samonakladalna vozila, vozila z dvigali, vozila z vgrajenim betonskim mešalnikom, gasilska vozila, vozila za čiščenje cest, vozila za škropljenje in posipavanje, mobilne delavnice, mobilne radiološke delavnice);
5. traktorji, cestni vlačilci za polpriklopnike in druga vlečna vozila;
6. vse vrste motornih koles, tudi mopedov in koles s pomožnim motorjem.
(2) Za priklopna vozila se v skladu s to uredbo štejejo vse vrste priklopnikov, polpriklopnikov in drugih nesamovoznih vozil.
(3) Za dele motornih in priklopnih vozil se v skladu s to uredbo štejejo vsi deli in pribor za motorna in priklopna vozila iz prvega in drugega odstavka tega člena, sestavljeni ali razstavljeni.

Carinski organ oziroma v primeru iz drugega odstavka 3. člena te uredbe pooblaščena organizacija (v nadaljevanju: pooblaščena organizacija) prevzema, zbira, hrani, prodaja ter odstranjuje s carinskega območja Republike Slovenije:
1. motorna in priklopna vozila, ki so jih zasegli ali odvzeli državni organi (sodišča, inšpekcijski organi, organi za notranje zadeve idr.), če jih ti izročijo pristojnemu carinskemu organu ali pooblaščeni organizaciji;
2. motorna in priklopna vozila s tujo registracijo, ki so ji bila izročena v hrambo z dovoljenjem carinskega organa;
3. poškodovana motorna in priklopna vozila s tujo registracijo, ki jih je lastnik oziroma voznik izročil, ne da bi imel pravico do odškodnine;
4. začasno uvožena, vendar zapuščena motorna in priklopna vozila, ki niso bila pravočasno vrnjena v tujino;
5. motorna in priklopna vozila ter njihove dele, ki so bili odvzeti v upravnem postopku;
6. motorna in priklopna vozila ter njihove dele, ki jim je iztekel ležalni rok;
7. motorna in priklopna vozila ter njihove dele, ki so bili prepuščeni carinskemu organu v prosto razpolaganje, ter druga vozila in njihove dele, ki se jim je lastnik odpovedal v dobro Republike Slovenije;
8. poškodovana začasno uvožena motorna in priklopna vozila ter njihove dele, ki so bili izročeni carinskemu organu;
9. zamenjane dele začasno uvoženih motornih in priklopnih vozil s tujo registracijo, ki niso bili vrnjeni v tujino;
10. dele motornih in priklopnih vozil, ki so prispeli v poštnih pošiljkah, niso bili vročeni prejemniku, tuji pošiljatelj pa jih noče sprejeti;
11. motorna in priklopna vozila ter njihove dele, ki so bili odvzeti v postopku za prekrške;
12. motorna in priklopna vozila ter njihove dele, ki so na katerikoli podlagi pri carinskem organu, razen v rednem postopku carinjenja, ki jih carinski organ izroči v hrambo pooblaščeni organizaciji.

(1) Če je cestno motorno vozilo s tujo registracijo iz prejšnjega člena, katerega lastnik je poznan, hudo poškodovano, tako da ga ni mogoče popraviti ali prodati, ali pa ne ustreza predpisom v Republiki Sloveniji, ga mora lastnik, prevoznik ali pooblaščena organizacija na stroške lastnika vozila ali njegove zavarovalnice odstraniti s carinskega območja Republike Slovenije, v roku, ki ga določi carinski organ.
(2) Če se da sklepati, da je tuje vozilo zapuščeno (vozilo huje poškodovano ali zapuščeno, nihče ne skrbi za vozilo ipd.), mora carinski organ, na območju katerega se tako vozilo najde, takoj, najkasneje pa v 3 dneh od dneva, ko je vozilo najdeno, to sporočiti pristojnemu organu za notranje zadeve, da ugotovi morebitnega lastnika in njegovo prebivališče v Republiki Sloveniji.
(3) Če je lastnik vozila s tujo registracijo znan ali se da ugotoviti njegova istovetnost in naslov, obvesti pristojni carinski organ v sedmih dneh o tem – preko konzularnega oddelka Ministrstva za zunanje zadeve – diplomatsko ali konzularno predstavništvo države, v kateri je zapuščeno vozilo registrirano oziroma katere državljan je lastnik, z obvestilom o nastalih stroških, ki jih mora ob prevzemu plačati lastnik, ter zahtevo, da zapuščeno vozilo odpelje iz Slovenije v treh mesecih po obvestilu diplomatskega oziroma konzularnega predstavništva.
(4) V primeru, da organ za notranje zadeve v treh mesecih od dneva, ko mu je carinski organ sporočil, da je bilo najdeno zapuščeno vozilo, ne ugotovi lastnika oziroma njegovega prebivališča v Republiki Sloveniji oziroma da lastnik zapuščenega vozila ne prevzame ali ne odpelje s carinskega območja Republike Slovenije v štirih mesecih po pisno vročeni zahtevi konzularnega oddelka Ministrstva za zunanje zadeve diplomatskemu ali konzularnemu predstavništvu za odstranitev vozila, da carinski organ oziroma pooblaščena organizacija vozilo na prodaj oziroma ravna z njim v skladu s to uredbo.

Pooblaščena organizacija, ki je dobila od carinskega organa, organa za notranje zadeve ali druge pravne ali fizične osebe obvestilo oziroma je kako drugače zvedela za motorno ali priklopno vozilo ali njune dele, navedene v 17. členu te uredbe, mora takoj ukrepati, da shrani vozilo oziroma ga prevzame.

(1) Če prevzame pooblaščena organizacija vozilo od carinskega organa, ji ta pisno sporoči, na kakšni podlagi se vozilo izroča, kakšen je bil dotedanji postopek, ali so izpolnjeni pogoji, da se da vozilo v prodajo, ali so bili v dotedanjem postopku kakšni stroški ter druge bistvene podatke; izroči ji tudi kopije listin, ki se nanašajo na vozilo in obračun stroškov.
(2) Zapisnik o prevzemu in predaji vozila podpišejo člani komisije iz 5. člena te uredbe in odgovorni delavec carinskega organa. En izvod zapisnika se izroči carinskemu organu.

(1) Če prevzame pooblaščena organizacija vozilo od organa za notranje zadeve ali druge pravne ali fizične osebe, podpiše in dobi izvod zapisnika o prevzemu vozila tudi tisti, ki ga je izročil.
(2) Pooblaščena organizacija, ki je prevzela vozilo po prvem odstavku tega člena, mora o tem v 24 urah po prevzemu obvestiti pristojni carinski organ in mu poslati izvod zapisnika.
(3) V skladu s prejšnjim odstavkom je treba ravnati tudi, kadar je najdeno vozilo na kraju in v okoliščinah, ki dajo sklepati, da je zapuščeno.

Po prevzemu mora pooblaščena organizacija vozilo še istega dne evidentirati na obrazcu C, ki je v prilogi 3, katera je sestavni del te uredbe.

Pooblaščena organizacija, ki je spravila vozilo oziroma ga prevzela v skladu z 20. oziroma 21. členom te uredbe, vozila ne sme izročiti lastniku ali drugi pooblaščeni osebi oziroma ga prodati brez dovoljenja pristojnega carinskega organa in, v primeru iz 1. točke 17. člena te uredbe, dovoljenja drugega organa.

(1) Pooblaščena organizacija mora shraniti vozila v ustreznih prostorih, kjer so zavarovana pred poškodbami, uničenjem, elementarnimi nesrečami, neupravičenim razpolaganjem idr.
(2) Pristojni carinski organ ugotovi, ali prostori iz prvega odstavka tega člena ustrezajo pogojem za spravilo in hrambo vozil v skladu s postopkom za pregled prostorov, ki so namenjeni za carinska skladišča.

(1) Za vozila, ki jih je prevzela, ter za plačilo carinskega dolga odgovarja pooblaščena organizacija po stanju vozil ob prevzemu.
(2) Pooblaščena organizacija odgovarja tudi za plačilo drugih dajatev, ki jih v zvezi s hranjenimi vozili določajo posebni predpisi.

Pooblaščena organizacija mora hraniti prevzeto in spravljeno vozilo, dokler se v ustreznem carinskem ali drugem upravnem in sodnem postopku ali postopku zaradi prekrška končno ne odloči o tem, ali bo vozilo izročeno lastniku, vrnjeno v tujino ali dano v prodajo.

(1) Če je v carinskem ali drugem upravnem postopku ali v postopku zaradi prekrška končno odločeno, da se izroči vozilo, ki ga hrani pooblaščena organizacija, lastniku, ali da se vrne v tujino, ga sme pooblaščena organizacija izročiti samo na podlagi ustreznega akta carinskega organa oziroma drugega organa.
(2) Tisti, ki prevzame vozilo iz prvega odstavke tega člena, podpiše potrdilo o prevzemu na obrazcu D iz priloge 4, ki je sestavni del te uredbe.

(1) Tisti, ki prevzame vozilo v skladu s prejšnjim členom, plača pooblaščeni organizaciji vse stroške, ki jih je imela ta z njegovim spravilom, prevzemom in hrambo.
(2) Če je bilo vozilo dano v hrambo pooblaščeni organizaciji brez lastnikove krivde (vozilo je bilo ukradeno, lastnik se je smrtno ponesrečil), se plačajo stroški, ne glede na prvi odstavek tega člena, iz sredstev, dobljenih s prodajo drugih vozil. Ta odstavek se ne more uporabljati, če je bil z vozilom storjen carinski prekršek, ne glede na to, ali je v takem primeru predpisan odvzem vozila, ali ne.
(3) Če je v zvezi s hranjenim vozilom nastal carinski dolg, se lahko vozilo preda osebi iz 27. člena te uredbe le v primeru, če je nastali carinski dolg poravnan ali ustrezno zavarovan.

Če je pristojni carinski organ dovolil, da se vrne vozilo v tujino pod carinskim nadzorstvom, ga pooblaščena organizacija izroči upravičencu v skladu z odločbo carinskega organa proti plačilu stroškov iz prvega odstavka 28. člena te uredbe.

(1) Pooblaščena organizacija sme dati vozilo v prodajo, ko prejme od pristojnega carinskega organa oziroma drugega pristojnega organa pisno obvestilo, da so za vozilo izpolnjeni pogoji za prodajo.
(2) Pooblaščena organizacija sme dati v prodajo samo tista vozila oziroma sestavne dele vozil, za katera je bilo predhodno ugotovljeno, da ustrezajo vsem predpisom v Republiki Sloveniji. Vozila, ki ne ustrezajo predpisom, se odstranijo s carinskega območja oziroma uničijo.

(1) Pomembnejši deli vozila, in sicer: šasija, motor, blok motorja, menjalnik, diferencial, ohišje motorja, menjalnika in diferenciala, karoserija, kabina ter sprednje in zadnje podvozje se praviloma prodajajo na licitaciji.
(2) Drugi deli vozila se praviloma prodajo z zbiranjem ponudb.
(3) Deli vozil se smejo prodajati tudi v ustreznih prodajalnah pooblaščene organizacije.
(4) Če imajo posamezni deli vozila iz prejšnjega odstavka tega člena uporabno vrednost in če stroški za demontažo niso veliki, lahko komisija iz 5. člena te uredbe ali pooblaščena organizacija odloči, da se ti deli demontirajo in prodajo, vozilo pa uniči.
(5) Stroški za demontažo in uničenje vozila se poravnajo iz sredstev, dobljenih s prodajo drugih vozil.

(1) Sredstva, dobljena s prodajo blaga iz 1. člena te uredbe, carinski organ vplača v proračun republike do dvajsetega dne v mesecu za prodajo iz prejšnjega meseca.
(2) Stroški prevoza, hrambe, prodaje blaga in drugi stroški, kakor tudi stroški opravljenih storitev, se carinskemu organu plačajo iz posebne postavke proračuna republike.
(3) Ne glede na določilo iz prvega odstavka tega člena, se sredstva, dobljena s prodajo motornih vozil in njihovih delov iz 2., 4., 6., 8., in 12. točke prvega odstavka 17. člena te uredbe, po obračunu in vplačilu carinskega dolga, vplačajo na posebni depozitni račun pri pristojnem carinskem organu. Če lastnik vozila v šestih mesecih po vplačilu ne vloži zahteve za izplačilo deponiranega zneska, se sredstva vplačajo v proračun republike kot izreden prihodek.
(4) Osnova za obračunavanje carinskega dolga za motorna vozila iz tega člena je dosežena prodajna cena, zmanjšana za stroške iz drugega odstavka 28. člena te uredbe.

(1) Vlada lahko odvzeto blago, v skladu z 58. členom carinskega zakona, brezplačno odstopi državnim organom ali človekoljubnim organizacijam, če to blago potrebujejo za opravljanje svoje dejavnosti.
(2) V primeru, da gre za predmete zgodovinske, arheološke, etnografske, kulturne, umetniške ali znanstvene vrednosti, vlada brezplačno odstopi te predmete pristojnemu organu za spomeniško varstvo.
(3) Vlada sme blago, ki po posebnih predpisih ne sme v prost promet (orožje, strelivo, radijske postaje ipd.), brezplačno odstopiti državnim organom in organizacijam, ki to blago potrebujejo za opravljanje svoje dejavnosti.
(4) Vlada odloči o brezplačnem odstopu blaga na predlog upravičenega pobudnika iz prvega, drugega oziroma tretjega odstavka tega člena in po poprejšnjem mnenju Ministrstva za finance.

Če se blago ne proda ali brezplačno ne odstopi v skladu s prejšnjim členom, se v skladu s posebnimi predpisi uniči pod carinskim nadzorstvom.

Dokler direktor Carinske uprave Republike Slovenije ne določi pooblaščene organizacije za prodajo carinskega blaga, v skladu z drugim odstavkom 3. člena te uredbe, opravljajo prodajo tega blaga carinski organi in organizacije, ki so bile pooblaščene za prodajo carinskega blaga po dosedanjih predpisih.

Če se je postopek prodaje carinskega blaga začel pred uveljavitvijo te uredbe, se prodaja blaga konča po predpisih, ki so veljali na dan začetka postopka prodaje.

Dokler direktor Carinske uprave Republike Slovenije ne sklene pogodbe z usposobljenim ponudnikom v skladu z drugim odstavkom 3. člena te uredbe, opravlja Avtomoto zveza Slovenije naloge pooblaščene organizacije za prevzemanje, zbiranje, hrambo, prodajo in odstranjevanje iz carinskega območja blaga iz 17. člena te uredbe.

Z dnem, ko začne veljati ta uredba, preneha veljati uredba o načinu prevzemanja, zbiranja in hrambe motornih in priklopnih vozil ter njihovih delov, o njihovi prodaji ter o razporejanju sredstev, dobljenih s prodajo (Uradni list RS, št. 38/94) ter se preneha uporabljati odlok o načinu prodaje carinskega blaga in razdelitvi sredstev, dobljenih s to prodajo (Uradni list SFRJ, št. 49/89 in 9/90).

Ta uredba začne veljati 1. januarja 1996.