Na podlagi četrtega odstavka 53. člena in v zvezi z 52. členom carinskega zakona (Uradni list RS, št. 1/95 in 28/95) ter 99. člena zakona o upravi (Uradni list RS, št. 67/94) izdaja minister za finance

(1) Ta pravilnik predpisuje način pregleda blaga zaradi preverjanja točnosti in pravilnosti sprejete carinske deklaracije ter pogoje in način jemanja vzorcev blaga.
(2) Če se blago pregleda in vzorci blaga odvzamejo v zvezi z naknadnim preverjanjem deklaracij v skladu z ukrepi carinskih organov iz 62. člena carinskega zakona (Uradni list RS, št. 1/95 in 28/95), se določbe tega pravilnika primerno uporabljajo.

(1) Blago se pregleda na krajih in v času, ki ga za to določi carinski organ. Praviloma se pregled opravi v času uradnih ur carinskega organa, ki je sprejel carinsko deklaracijo.
(2) Na zahtevo carinskega deklaranta lahko carinski organ pregleda blago tudi izven določenih uradnih ur. Deklarant nosi morebitne dodatne stroške, nastale s takšnim pregledom.

(1) Carinski organ o odločitvi, da bo pregledal blago, ustno obvesti carinskega deklaranta ali njegovega pooblaščenca.
(2) Če se carinski organ odloči le za delni pregled blaga, v obvestilu iz prejšnjega odstavka navede tudi, katere tovorke oziroma dele blaga bo pregledal.
(3) Odločitev carinskega organa o načinu in obsegu pregleda je dokončna.

(1) Carinski deklarant ali oseba, ki jo pooblasti, da je prisotna pri pregledu blaga, mora carinskim organom nuditi vso potrebno pomoč.
(2) Če carinski deklarant zavrne sodelovanje pri pregledu blaga ali ne pooblasti druge osebe, ki bi carinskim organom pri pregledu lahko nudila potrebno pomoč, carinski organ določi rok, v katerem mora carinski deklarant izpolniti svoje obveznosti. Ta rok ne more biti daljši od 10 dni.
(3) Če deklarant v roku, ki je določen v skladu s prejšnjim odstavkom ne izpolni svojih obveznosti, carinski organ v zvezi z izvajanjem 57. člena carinskega zakona nadaljuje pregled blaga na deklarantov riziko in stroške. Če okoliščine posameznega primera tako zahtevajo, lahko carinski organ pozove k sodelovanju tudi druge službe in strokovnjake v skladu z veljavnimi predpisi.
(4) Če je zaradi tehničnih lastnosti blaga potrebno pri pregledu blaga zagotoviti sodelovanje posebej usposobljenih oseb, carinski deklarant pa ne more zagotoviti njihove takojšnje prisotnosti, mora o tem pisno obvestiti carinski organ. V tem primeru carinski organ določi rok, v katerem mora carinski deklarant zagotoviti prisotnost oseb, ki bodo nudile carinskemu organu potrebno pomoč pri pregledu takšnega blaga. Ta rok je lahko tudi daljši od roka iz drugega odstavka tega člena.
(5) Ugotovitve pregleda blaga, ki ga izvede carinski organ v skladu s tretjim odstavkom ima iste pravne posledice kot ugotovitve pregleda, ki jih carinski organ izvede v prisotnosti deklaranta ali njegovega pooblaščenca.
(6) Namesto izvedbe ukrepov iz drugega in tretjega odstavka tega člena lahko carinski organ šteje carinsko deklaracijo za neveljavno, če deklarantova odklonitev sodelovanja pri pregledu oziroma imenovanja druge osebe, ki bi lahko carinskim organom nudila potrebno pomoč, ni preprečila ugotavljanja, ali so bili predpisi, ki urejajo prepustitev blaga v zahtevan carinski postopek kršeni in če s takšnim ravnanjem deklarant ne izigrava oziroma ne poskuša izigravati določil 51. in 64. člena carinskega zakona.

(1) Kadar carinski organ preverja pravilnost in točnost carinske deklaracije mora na deklaraciji ali na dokumentu, ki se ji priloži, zabeležiti razloge in rezultate preverjanja. Če je preverjanje izvedel z delnim pregledom blaga, mora zabeležiti tudi podatke o tovorku oziroma delu blaga, ki ga je pregledal.
(2) V zaznamku iz prejšnjega odstavka carinski organ navede tudi podatek, ali je bil deklarant oziroma njegov pooblaščenec prisoten pri pregledu blaga.
(3) Če se rezultati preverjanja ne ujemajo s podatki, navedenimi v carinski deklaraciji, se morajo na deklaraciji ali na dokumentu, ki ji je priložen, zabeležiti tudi rezultati preiskave, predvsem pa osnove za obračun carinskega dolga in drugih dajatev in, če je to glede na okoliščine primera primerno tudi osnove za obračun povračil za izvoz blaga ter druge ugotovitve, ki so pomembne za uporabo predpisov o carinskem postopku, v katerega je bilo blago prepuščeno.
(4) Rezultati preverjanja carinskega organa morajo po potrebi navajati ukrepe za ugotavljanje istovetnosti, ki jih je carinski organ sprejel. V njih morajo biti navedeni datum in podpis osebe, ki je izvedla preverjanje.

(1) Če carinski organ meni, da bi rezultati preverjanja carinske deklaracije lahko povzročili višji carinski dolg, kot pa je carinski dolg, ki bi ga carinski organ moral obračunati na podlagi podatkov, navedenih v carinski deklaraciji, mora carinski deklarant, prej preden mu je blago prepuščeno, ne glede na zaključek preverjanja, predložiti ustrezen instrument zavarovanja tudi za morebitno razliko v višini obračunanih carinskih dajatev ali pa plačati tako določen višji carinski dolg.

(1) V primeru, da carinski organ ne more prepustiti blaga deklarantu zaradi razlogov, navedenih v 1. točki 57. člena carinskega zakona, mora določiti deklarantu rok, v katerem mora izpolniti predpisano obveznost.
(2) Če carinski deklarant ne predloži zahtevanih dokumentov v roku, ki ga določi carinski organ v skladu s prejšnjim odstavkom, se carinska deklaracija šteje za umaknjeno, carinski organ pa postopa v skladu s 40. členom carinskega zakona.
(3) Če carinski deklarant ne predloži ustreznega instrumenta zavarovanja za plačilo carinskega dolga ali ne plača nastalega carinskega dolga v roku, ki ga določi carinski organ v skladu s prvim odstavkom tega člena, carinski organ sprejme potrebne ukrepe za odvzem blaga v skladu s 57. in 58. členom carinskega zakona.
(4) Carinski organ lahko na stroške in odgovornost deklaranta blago iz tega člena premesti v posebno skladišče pod njihovim nadzorom.

(1) Carinski organ vzame vzorce blaga, če je v zvezi s preverjanjem točnosti in pravilnosti sprejete carinske deklaracije potrebno ugotoviti vrsto, poreklo ali kakovost deklariranega blaga.
(2) Če se vzamejo vzorci, se to zabeleži za hrbtni strani carinske deklaracije.
(3) Če se vzorci blaga vzamejo v zvezi z naknadnim preverjanjem deklaracij, se to navede v zapisniku o naknadnem preverjanju deklaracij.

(1) Carinski organ obvesti deklaranta ali njegovega pooblaščenca o odločitvi, da bo vzel vzorce blaga za preiskavo.
(2) Carinski organ vzame vzorce sam, ali pa jih vzame deklarant ali njegov pooblaščenec v prisotnosti carinskega delavca.
(3) Carinski deklarant oziroma njegov pooblaščenec mora carinskemu organu nuditi vso potrebno pomoč pri jemanju vzorcev.
(4) Če deklarant odkloni sodelovanje in pomoč pri odvzemu vzorcev ali noče biti prisoten pri odvzemu vzorcev, carinski organ postopa v skladu s 5. členom tega pravilnika.

(1) Če carinski organ vzame vzorce blaga zaradi preverjanja točnosti in pravilnosti sprejete deklaracije, lahko prepusti blago deklarantu prej, preden je končana preiskava vzorcev, če je nastali ali morebitni carinski dolg v zvezi s tem blagom plačan oziroma ustrezno zavarovan.
(2) Če carinski organ pred končanim preverjanjem carinske deklaracije ne more ugotoviti, ali je blago, na katerega se deklaracija nanaša, predmet kakršnihkoli omejitev ali prepovedi, ne more prepustiti blaga deklarantu, dokler preverjanje ni končano.
(3) Carinski organ ne bo prepustil blaga deklarantu v skladu s prvim odstavkom tega člena, če nastali ali morebitni carinski dolg ni plačan ali ustrezno zavarovan ali če za to obstojijo drugi utemeljeni razlogi.
(4) Datum prepustitve blaga deklarantu mora biti naveden v carinski deklaraciji.

(1) O vzetih vzorcih carinski organ sestavi zapisnik o jemanju vzorcev. Zapisnik se sestavi na obrazcu, katerega vzorec je v prilogi 1 k temu pravilniku in je njegov sestavni del.
(2) Zapisnik o jemanju vzorcev je tiskan na samokopirnem papirju formata A-4 v treh izvodih, od katerih je:
1. izvod v črni barvi namenjen za carinski laboratorij
2. izvod v zeleni barvi namenjen za carinski organ, ki je vzorec vzel in
3. izvod v rdeči barvi za carinskega deklaranta.
(3) Za vzorce blaga, ki so uvrščeni v skupine nevarnih snovi, mora biti k izvodu zapisnika o jemanju vzorcev, ki je namenjen carinskemu laboratoriju, priložen izvod VARNOSTNEGA LISTA.
(4) Zapisnik iz prvega odstavka tega člena se lahko napiše tudi v obliki računalniškega zapisa, če tak zapis upošteva pogoje iz tega člena in rubrike iz vzorca v prilogi 1.

(1) Pri jemanju vzorcev mora carinski organ ravnati tako, da blaga ne poškoduje bolj kot je to nujno potrebno in da ne ogrozi namena njegove uporabe.
(2) Za blago, ki bi se pri jemanju vzorcev lahko poškodovalo, če bi se vzorci jemali tam, kjer je blago predloženo carinskemu organu (npr. sterilno, na svetlobo občutljivo, na vlago občutljivo blago idr.), lahko carinski organ, kateremu je blago predloženo, dovoli, da se vzorci vzamejo, ob prisotnosti carinskega organa, pristojnega, glede ka kraj odvzema vzorcev, v prostorih uporabnika blaga ali v drugih prostorih, ki omogočajo odvzem vzorcev z ustrezno zaščito blaga.

(1) Količina blaga, ki jo carinski organ vzame kot vzorec ne sme presegati količine, ki je potrebna za analizo oziroma podrobnejši pregled, vključno s testno analizo.
(2) Od vsake vrste blaga carinski organ vzame praviloma vsaj dva vzorca, ki predstavljata povprečni vzorec celotne količine blaga.
(3) Potrebne vzorčne količine iz prvega odstavka tega člena znašajo praviloma:
1. za tekočine, paste, trdne snovi: 10–20 g ali do 100 ml;
2. za blago v zvitkih: ca. 10 cm po celi širini;
3. za blago v listih ali ploščah: ca. 30 x 30 cm;
4. za žice, monofilamente, preje, vrvi ipd.: ca. 10 m;
5. za blago, pakirano za prodajo na drobno: en primerek v izvirni embalaži;
6. za druge vrste blaga: količine, ki so navedene v 1. do 5. točki tega odstavka.
(3) Če okoliščine posameznega primera tako dopuščajo ali zahtevajo, se lahko vzamejo tudi manjše ali večje količine od količin, navedenih v prejšnjem odstavku.
(4) Če je razvrstitev blaga v nomenklaturo carinske tarife odvisna od teže, oblike ali dimenzije izvirne embalaže blaga (npr, lepila, papir, preje, seti, kompleti idr.), mora biti v zapisniku o jemanju vzorcev, v točki 10. - Pripombe obvezno navedena teža, oblika oziroma dimenzije izvirne embalaže, v kateri se blago uvaža.
(5) Če se vzorec vzame v izvirni embalaži, mora carinski organ to označiti v zapisniku o jemanju vzorcev (v točki 9. - Vzorci vzeti v izvirni embalaži).
(6) Odvzete vzorčne količine blaga se ne odštevajo od količine blaga, prijavljene v carinski deklaraciji. V primeru preverjanja carinske deklaracije za izvoz ali deklaracije za začasen izvoz blaga na oplemenitenje, carinski organ lahko dovoli deklarantu, če to dovoljujejo okoliščine posameznega primera, da, z namenom, da popolni pošiljko, nadomesti odvzeto vzorčno količino blaga z enakim blagom.
(7) Stroji oziroma naprave se lahko ponazorijo tudi s prospekti, načrti, skicami, fotografijami ali kakšnimi drugimi pisnimi dokumenti, ki vsebujejo potrebne informacije za določitev narave blaga.

(1) Carinski organ mora vsak vzeti vzorec ustrezno označiti s trgovskim imenom iz fakture ali z drugimi oznakami, ki omogočajo ugotoviti njegovo istovetnost ter s carinskimi oznakami, kot sta pečat ali carinska zalivka.
(2) Carinski organ vsak vzet vzorec opremi z nalepnico, katere vzorec je v prilogi 2 k temu pravilniku in je njegov sestavni del. Nalepnica se lahko izda tudi v obliki računalniškega zapisa, če tak zapis upošteva pogoje iz tega člena in vsebuje vse rubrike iz vzorca v prilogi 2.
(3) Nalepnice iz prejšnjega odstavka so tiskane na samokopirnem papirju, so velike 15 x 6 cm. Vsaka nalepnica ima dva izvoda:
1. v črni barvi - za laboratorij in
2. v zeleni barvi - za carinarnico.

(1) Carinski organ, ki je vzel vzorce blaga, en primerek vsakega vzorca skupaj z ustreznim izvodom zapisnika o jemanju vzorcev pošlje carinskemu laboratoriju, ki opravi potrebne preiskave.
(2) Če potrebne preiskave ni mogoče opraviti v carinskem laboratoriju, carinski laboratorij vzorec pošlje strokovni organizaciji, da opravi potrebne preiskave.

(1) Carinski laboratorij nemudoma po končani preiskavi izda pisni zapisnik o rezultatih preiskave. V zapisniku mora biti navedeno:
1. mnenje o uvrstitvi blaga v nomenklaturo carinske tarife - devetmestna številka;
2. kratek opis preiskovanega vzorca - definicija blaga z običajnim trgovskim opisom iz nomenklature carinske tarife;
3. opozorilo, če gre za strupene snovi;
4. specifikacijo stroškov analize.
(2) Carinski laboratorij izda zapisnik iz prešnjega odstavka v treh izvodih:
1. za carinski organ, ki je vzel vzorce blaga,
2. za carinskega deklaranta in
3. za carinski laboratorij.
(3) Carinski organ takoj po prejemu zapisnika o rezultatih preiskave, le-to doda ostali carinski dokumentaciji in uporabi rezultate preiskave v skladu z drugim in tretjim odstavkom 52. člena carinskega zakona.

(1) Če se vzorci v preiskavi ne uničijo, jih carinski organ hrani v skladu z veljavnimi predpisi do pravnomočnosti odločitve carinskega organa.
(2) Vzete vzorce carinski organ kronološko vpisuje v evidenco, v katero se vpišejo naslednji podatki:
1. datum odvzema vzorca;
2. ime oziroma firmo in sedež oziroma prebivališče deklaranta;
3. referenčno številko zapisnika o jemanju vzorcev;
4. datum odpošiljatve vzorca v carinski laboratorij;
5. datum prejema rezultatov preiskave;
6. datum vrnitve oziroma uničenja vzorcev ali navedbo o tem, da je carinski organ vzorce obdržal.

(1) Za preiskavo odvzeti vzorci se po preteku roka iz prvega odstavka 17. člena tega pravilnika lahko:
1. vrnejo deklarantu ali uporabniku blaga, če deklarant oziroma uporabnik blaga to zahteva,
2. vrnejo deklarantu, ne glede na njegovo zahtevo, če je vrednost vzorca velika (preko 10.000 SIT),
3. obdržijo v carinskem laboratoriju za muzejsko zbirko ali
4. se uničijo in odložijo med komunalne odpadke.
(2) Vzorce, ki so nevarni za okolje ali so strupi iz I. skupine strupenosti, carinski organ vrne deklarantu, ki jih mora sprejeti.
(3) Carinski organ vrne vzorce iz 1. ali 2. prvega odstavka tega člena deklarantu v enem mesecu po pravnomočnosti odločbe, ki je bila izdana na podlagi rezultatov preiskave.
(4) Vzorci blaga, katerega vnos na carinsko območje je prepovedan, se zadržijo v carinskem laboratoriju, ki jih uniči oziroma jih da uničiti pristojnim službam.

(1) Carinski organ izda deklarantu obračun stroškov opravljene preiskave, pri čemer upošteva podatke carinskega laboratorija, navedene v zapisniku o rezultatih preiskave.
(2) Stroški iz prejšnjega odstavka zajemajo povprečne stroške preiskav v carinskem laboratoriju v znesku 10.000 SIT in dejanske stroške, ki so nastali zaradi analiz, opravljenih v drugih organizacijah.
(3) Obračun stroškov iz prvega odstavka tega člena se izda samo, če:
1. se s preiskavo vzorcev ugotovi, da je bil v carinski deklaraciji naveden napačna tarifna številka nomenklature carinske tarife ali, če
2. so bili vzorci vzeti na zahtevo carinskega deklaranta, kar mora biti navedeno v zapisniku o jemanju vzorcev v rubriki “Pripombe in opozorila”.
(4) Deklarant nosi tudi dejanske stroške, ki nastanejo, če se vzorci vrnejo deklarantu oziroma uporabniku ali če se vzorci uničijo, ker jih deklarant v primerih iz 18. člena tega pravilnika ni prevzel.
(5) Stroške iz tega člena mora carinski deklarant poravnati v 15 dneh po prejemu obračuna stroškov.
(6) Sredstva iz prejšnjega odstavka se vplačajo na račun Carinske uprave Republike Slovenije in so prihodek proračuna RS.

Ta pravilnik začne veljati 1. januarja 1996.