Na podlagi tretjega odstavka 136. člena carinskega zakona (Uradni list RS, št. 1/95 in 28/95) in 99. člena zakona o upravi (Uradni list RS, št. 67/94) izdaja minister za finance

Ta pravilnik določa način vodenja evidenc o blagu v prostih carinskih conah v skladu s 136. členom carinskega zakona (Uradni list RS, št. 1/95 in 28/95) in o ukrepih carinskega nadzora v prostih carinskih conah.

(1) Vsak uporabnik proste carinske cone mora voditi evidence, določene s prvim odstavkom 136. člena carinskega zakona.
(2) Uporabnik mora voditi evidence iz prvega odstavka tega člena tako, da je carinskemu organu v vsakem trenutku omogočen nadzor nad blagom v prosti carinski coni. V ta namen mora uporabnik vpisati predpisane podatke v evidenco nemudoma, ko blago prispe v prostore, kjer se bodo izvajale dejavnosti v zvezi s tem blagom.

(1) Vsak uporabnik lahko sam izbere obliko vodenja evidenc, če takšno obliko carinski organ lahko odobri.
(2) Zahtevku za odobritev oblike vodenja evidenc mora uporabnik predložiti tudi dokazila o vrstah dejavnosti, za opravljanje katerih je registriran oziroma o vrstah dejavnosti, za opravljanje katerih je pridobil potrebna dovoljenja.

(1) Carinski organ odobri izbrano obliko vodenja evidenc v skladu s prejšnjim členom, če je predlagana oblika vodenja evidenc v skladu s tem pravilnikom, vsebuje predpisane minimalne podatke in omogoča ustrezen carinski nadzor nad poslovanjem uporabnika v prosti carinski coni v skladu z uredbo o prostih carinskih conah.
(2) Carinski organ odobri izbrano obliko vodenja evidenc le tistim osebam, ki nudijo vsa potrebna zagotovila za poslovanje v prosti carinski coni v skladu s carinskimi predpisi.
(3) Odobritev iz prvega odstavka tega člena izda carinski organ v obliki ugotovitvene odločbe.
(4) Če želi uporabnik med poslovanjem zamenjati ali spremeniti odobreno obliko ali način vodenja evidenc iz prvega odstavka tega člena, mora spremembo prav tako poprej odobriti pristojni carinski organ.

(1) Carinski organ, ki je izdal odobritev iz prejšnjega člena, lahko to odobritev prekliče, če, glede na poslovanje uporabnika, odobreni način vodenja evidenc ne omogoča več ustreznega carinskega nadzora, predvsem pa takrat, ko ugotovi ponavljajoče se nepojasnjeno izginjanje blaga, na katerega se nanaša evidenca.
(2) Pritožba zoper odločbo iz prejšnjega odstavka ne zadrži njene izvršitve.
(3) Potem, ko je carinski organ preklical odobritev v skladu s prvim odstavkom tega člena, uporabnik ne sme več izvajati aktivnosti, na katere se nanaša preklicana odobrena evidenca.

(1) Uporabnik mora v odobrenih evidencah navesti vse podatke, ki so potrebni za nadzor pravilnega izvajanja carinskih predpisov.
(2) Evidence o blagu iz prejšnjega odstavka morajo, ob spoštovanju pogojev iz drugega odstavka 136. člena carinskega zakona, vsebovati vsaj naslednje podatke:
1. vse podatke o znamkah, identifikacijskih številkah, količini blaga, običajni komercialni opis blaga ter podatke o številu tovorkov in vrsti embalaže ter, če je podatek na razpolago, tudi identifikacijski znak embalaže (zabojnika);
2. podatke, ki omogočajo, da se nadzoruje gibanje in promet blaga v prosti carinski coni, še posebej kje se blago nahaja;
3. podatke o transportnem dokumentu, ki se uporablja pri vnosu in iznosu blaga;
4. navedbo o tem, ali gre za carinsko blago ali za domače blago v smislu alinee (b) 127. člena carinskega zakona;
5. podatke o običajnih postopkih in ravnanjih z blagom v skladu s prvim in tretjim odstavkom 83. člena carinskega zakona;
6. datum vpisa vnosa oziroma iznosa blaga iz proste carinske cone;
7. podatke o porabi ali uporabi blaga v prosti carinski coni.

(1) Uporabnik, ki mu je carinski organ v skladu s 138. členom carinskega zakona izdal soglasje za skladiščenje domačega blaga v prosti carinski coni, mora voditi o tem blagu posebno evidenco.
(2) Evidenco iz prejšnjega odstavka mora predhodno odobriti carinski organ na način in po postopku kot to velja za evidence iz 2. člena tega pravilnika.
(3) Uporabnik mora voditi evidenco iz prvega odstavka tega člena tako, da je carinskemu organu v vsakem trenutku omogočen nadzor nad domačim blagom, ki se skladišči v prosti carinski coni.
(4) Evidenco iz prvega odstavka tega člena mora uporabnik voditi kronološko in mora vsebovati vsaj naslednje podatke:
1. vse podatke o znamkah, identifikacijskih številkah, količini blaga, običajni komercialni opis blaga ter podatke o številu tovorkov in vrsti embalaže in, če je podatek na razpolago, identifikacijski znak embalaže (zabojnika);
2. podatke, ki omogočajo, da se nadzoruje gibanje in promet blaga v prosti carinski coni, še posebej kje se blago nahaja;
3. podatke o transportnem dokumentu, ki se uporablja pri vnosu in iznosu blaga;
4. podatke o običajnih postopkih in ravnanjih z domačim blagom, ki jih je predhodno odobril carinski organ. Za potrebe te točke se šteje, da so običajni postopki in ravnanja tisti, ki so opredeljeni v skladu s prvim in tretjim odstavkom 83. člena carinskega zakona.

(1) Če uporabnik ugotovi, da se stanje dejanskih zalog blaga in stanje v evidencah iz 2. oziroma 7. člena tega pravilnika ne ujemata, mora to nemudoma sporočiti carinskemu organu.
(2) V primeru iz prejšnjega odstavka carinski organ ugotovi, ali je nastal carinski dolg in ga v skladu s carinskim zakonom obračuna.

(1) Carinski organ lahko sprejme ukrepe za carinski nadzor nad:
1. poslovanjem uporabnikov v prosti carinski coni,
2. vnosom blaga v prosto carinsko cono,
3. iznosom blaga iz proste carinske cone.
(2) Carinski organ lahko opravlja carinski nadzor v prosti carinski coni z rednimi in naključnimi ukrepi, predvsem pa s kontrolo evidenc, drugih dokumentov, ki se nanašajo na vnos, iznos in zadrževanje blaga v prosti carinski coni, kontrolo vnosa in iznosa blaga iz proste carinske cone ter kontrolo oseb, ki vstopajo in izstopajo iz proste carinske cone.
(3) Carinski organ lahko v zvezi z izvajanjem carinskega nadzorstva preverja tudi, ali uporabniki oziroma ustanovitelj proste carinske cone za opremo, ki jo uporabljajo pri izvajanju svoje dejavnosti posedujejo potrdila in dovoljenja, predpisana z drugimi predpisi (npr. atestiranje tehtnic, rezervoarjev, sond itd.).

(1) V skladu s 133. členom carinskega zakona blaga, ki se vnese v prosto carinsko cono ni potrebno predložiti carinskemu organu, niti zanj vložiti carinske deklaracije, mora pa uporabnik to blago v skladu z 2. členom tega pravilnika nemudoma vpisati v evidence.
(2) Če je pošiljko v prosto carinsko cono vnesel prevoznik, ki ni istočasno tudi uporabnik proste carinske cone, mora uporabnik, ki je pošiljko prevzel, najpozneje naslednji delovni dan po prevzemu pošiljke, predložiti pristojnemu carinskemu organu potrdilo o prevzemu.

Transportni dokumenti iz drugega odstavka 135. člena carinskega zakona so lahko katerikoli dokumenti, ki se nanašajo na transport, kot so npr. tovorni listi, seznami ladijskega tovora ali paketne spremnice, če nudijo vse potrebne informacije za identifikacijo blaga.

Uporabnik proste carinske cone lahko blago, ki ga je vnesel v prosto carinsko cono prepusti drugemu uporabniku. Prepustitev in prevzem morata oba uporabnika izkazati v svojih evidencah.

Če je na podlagi vnosa blaga v prosto carinsko cono mogoče zahtevati povrnitev plačane carine ali odpustitev še ne plačanega carinskega dolga, mora carinski organ potrditi vnos blaga na predloženih carinskih deklaracijah.

Carinski organ bo v skladu s tretjim odstavkom 133. člena carinskega zakona zahteval, da se pri vnosu v prosto carinsko cono prijavi blago, ki je zavezano plačilu izvoznih dajatev ali za katerega veljajo drugi ukrepi trgovinske politike predvsem takrat, ko ne bo mogoče na drug način zagotoviti nadzora glede spoštovanja prepisov o plačilu izvoznih dajatev oziroma glede spoštovanja predpisanih ukrepov trgovinske politike.

Razen v primerih, določenih s 139. členom carinskega zakona, za iznos blaga iz proste carinske cone ni treba predložiti blaga carinskemu organu ali zanj vložiti carinske deklaracije.

Ta pravilnik začne veljati 1. januarja 1996.