Na podlagi 17. člena statuta Mestne občine Novo mesto (Uradni list RS, št. 13/95 in 37/95), 43. člena zakona o urejanju prostora (Uradni list SRS, št.18/84 in 15/89) ter prvega odstavka 2. člena zakona o planiranju in urejanju prostora v prehodnem obdobju (Uradni list RS, št. 48/90) je Občinski svet Mestne občine Novo mesto na seji dne 28. 9. 1995 sprejel

Ta odlok ureja spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega plana občine Novo mesto za obdobje od leta 1986 do leta 2000 (Skupščinski Dolenjski list, št. 24/86, 3/90, 10/90 in 9/91 ter Uradni list RS, št. 17/92) in družbenega plana občine Novo mesto za obdobje od leta 1986 do leta 1990 (Skupščinski Dolenjski list, št. 24/86, 15/90, 9/91 in 12/91 ter Uradni list RS, št. 7/92, 23/92, 28/92, 35/92, 50/92, 1/93, 28/93, 32/93, 60/93, 69/93, 20/94, 50/94, 71/94, 78/94 in 23/95).

Spremembe in dopolnitve se nanašajo na spremembo namenske rabe za območje poteka severne obvoznice Novega mesta, ureditev športno-rekreacijskega parka Portoval v Novem mestu ter samostanski kompleks Karmeličanke v Mirni Peči.

Kartografski del dolgoročnega plana se dopolni z vrisi:
– poteka severne obvoznice Novega mesta na karti Zasnova prometnega omrežja, zap. št. 63 (publikacijska karta),
– območij samostanskega kompleksa Karmeličanke v Mirni Peči in športno-rekreacijskega parka Portoval na karti Zasnova namenske rabe prostora občine Novo mesto do leta 2000, zap. št. 78.

Točka 6.4. NAČINI UREJANJA PROSTORA se v prvi tabeli, kjer so v srednjeročnem obdobju predvidene faze planskih aktivnosti po posameznih področjih, dopolni tako, da se:
1. pod točko 1. UREJANJE STAVBNIH ZEMLJIŠČ:
– podtočki 1.1. Stanovanjska gradnja pri naselju Mirna Peč doda:

----------------------------------------------------------------
Krajevna skupnost   Naziv           Vrsta PIN       Planske faze
----------------------------------------------------------------
Mirna Peč           Samostanski
                    kompleks        ZN                         D
                    Karmeličanke
----------------------------------------------------------------

– podtočki 1.5. Šport in rekreacija za zadnjo vrstico doda:

----------------------------------------------------------------
Krajevna skupnost   Naziv           Vrsta PIN       Planske faze
----------------------------------------------------------------
                    Drska Športno
                    -rekreacijski
                    park            UN                         C
                    Portoval
----------------------------------------------------------------

2. pod točko 2. PROMET IN ZVEZE:
– v drugi vrsti pri Obvoznicah doda alinea:

----------------------------------------------------------------
Krajevna skupnost   Naziv           Vrsta PIN       Planske faze
----------------------------------------------------------------
Ločna-Mačkovec      Severna
Bučna vas           obvoznica       LN                         D
----------------------------------------------------------------

Točka 6.5. SEZNAM POSEGOV NA 1. OBMOČJE KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ se v tabeli dopolni z:

-------------------------------------------------------------------------------
Naselje-lokacija   Poseg             Namen     Način     Površina      Kriterij
                                               posega    urejanja/ha  upr. pos.
-------------------------------------------------------------------------------
Novo mesto         Severna           k         LN        5,80                 c
                   obvoznica
                   Športno-rekre-
                   acijski park      k         UN        5,5                  b
                   Portoval
                   Samostanski
Mirna Peč          kompleks          s         ZN        0,91                 b
                   Karmeličanke
-------------------------------------------------------------------------------

V poglavju 6.6. KARTOGRAFSKI DEL IN PROGRAMSKE ZASNOVE se spremeni in dopolni tako, da se sprejeta programska zasnova za lokacijski načrt Severne obvoznice Novega mesta (objavljena v Uradnem listu RS, št. 23/95) nadomesti z novim besedilom ter dodata programski zasnovi za ureditveni načrt Športno-rekreacijski park Portoval in zazidalni načrt Samostanski kompleks Karmeličanke v Mirni Peči.

d) PROGRAMSKA ZASNOVA ZA LOKACIJSKI NAČRT SEVERNE OBVOZNICE NOVEGA MESTA:
1. OPREDELITEV OBMOČJA UREJANJA
1.1. Splošno
Večji del obstoječega cestnega omrežja Novega mesta predstavljajo regionalne in magistralne ceste, ki poleg osnovne funkcije (prevajanje tranzitnega in izvorno-ciljnega prometa) vršijo tudi funkcijo mestnih prometnic. Magistralna cesta M-4 Karteljevo-Novo mesto-Metlika je najbolj obremenjena na odseku soseska Bučna vas-Ljubljanska cesta-križišče Šmihelski most-Seidlova cesta-Ločenski most. Po tej cesti poteka ves tranzitni promet iz smeri Ljubljane in obratno (iz M 1) proti zahodnemu delu mesta (soseska Bršljin) do blagovno-transportnega centra v Češči vasi ter proti vzhodnemu delu mesta (soseska Ločna-Mačkovec). V tej smeri poteka skozi center mesta. Predvidena obvozna cesta bo obšla center mesta in povezala Ločenski most z Ljubljansko cesto (M-4) ter se preko viadukta čez železniško progo Metlika–Ljubljana priključila na že izvedeno križišče Mirnopeške in Straške ceste.
1.2. Površina in meja urejanja
Dolžina predvidene severne obvozne ceste Novega mesta znaša 2954 m. Celotna površina urejanja meri cca 10 ha 12 a in vključuje parcele oziroma dele parcel z naslednjimi parcelnimi številkami:
k.o. Novo mesto: 1 (pot), 3 (pot), 4, 6, 7, 14,15, 70, 72 (pot), 73, 74, 76, 78 (pot), 79 (pot), 743, 748, 749, 751, 752, 829, 830 (cesta), 831, 832, 834, 835, 836, 837, 845, 986/1, 750.
k.o. Daljni Vrh: 744, 748/3, 748/4, 748/5, 877 (pot), 882, 883, 884, 885 (pot), 886, 887, 891, 892, 1135 (Ljubljanska cesta), 1147 (pot), 1148 (pot), 1110, 1111 (pot), 1112, 1113, 1114, 1115, 1116 (potok), 1122/1, 1124/2, 1125, 1127/1, 1127/2, 1128/1, 1128/2, 1129/1, 1129/2, 1130/1, 1130/2, 1131 (potok).
k.o Bršljin: 606/6, 644, 651/1, 653/1, 653/2, 653/3, 654/1, 654/3, 763/1, 765, 768/2, 815, 882, 887/1, 888/1, 888/2, 888/5, 889/1, 992/5, 992/8, 992/42, 1085/1 (pot), 1085/2, 1125/3 (Šmarješka cesta), 1134 (pot), 1136 (pot), 1168/1 Ljubljanska cesta), 1143, 25/2, 25/6, 578/1, 578/3, 578/10, 578/13, 578/14, 587/1, 587/3, 1054/3, 1061 (pot), 1163/1, 1071/1 (pot).
2. ZASNOVA ORGANIZACIJE DEJAVNOSTI V PROSTORU
Predvideni poseg bo reševal prometne probleme in preusmerjal sedanji promet, zlasti tovorni, iz centra mesta na obvoznico. Pri tem bo vzpostavljen nov prometni režim na križišču pri Ločenskem mostu in križišču Straške in Mirnopeške ceste. Na Ljubljanski cesti (magistralni cesti M-4) bo zgrajeno novo križišče z upoštevanjem deviacije magistralne ceste M-4 v smeri proti Ljubljani in proti centru mesta. Čez železniško progo Novo mesto–Ljubljana in potok Bezgavec bo izveden viadukt dolžine 210m. Za dostop do kmetije Kos v Ločni s h. št. 37 je predviden nadvoz.
Na obvozno cesto bo izvedena navezava ulice Velika Bučna vas, Ceste brigad in sosednjih ulic ter za območje tovarne zdravil Krka Novo mesto za potrebe tovornega prometa, ulico Ločna in Lamutovo ulico.
3. ZASNOVA NAMENSKE RABE PROSTORA
Cesta mora biti projektirana za računsko hitrost 80 km/h.
Vozna pasova se projektira na širino 3,25 m z upoštevanjem enostranskega hodnika za pešce in obojestranske kolesarske steze.
Na obvozni cesti se preuredijo oziroma oblikujejo naslednja križišča:
– sedanje “T” križišče pri Ločenskem mostu se preuredi v štirikrako križišče, pri čemer se upošteva tudi desni zavijalni pas iz smeri Šmarješke ceste;
– novo štirikrako križišče se izvede za priključevanje ulice Ločna in Lamutove ulice; priključek ulice Ločna se se izvede po zazidalnem načrtu Krka tovarna zdravil Novo mesto (odlok objavljen v Uradnem listu RS, št. 78/94);
– novo štirikrako križišče se izvede za priključevanje ulice Velika Bučna vas in Ceste brigad s sosednjimi ulicami na Severno cesto;
– izvede se novo štirikrako križišče obstoječe Ljubljanske ceste (M-4) z novo Severno cesto in podaljškom Mirnopeške ceste. V I. fazi se krak križišča Ljubljanske ceste za smer proti Karteljevem priključi na obstoječo cesto;
– sedanje nedokončano križišče Straške in Mirnopeške ceste se dokonča v “T” obliki;
– lokacija križišča za priključitev Severne obvozne ceste na avtocesto Karavanke–Obrežje se določi ob izbiri variante poteka avtoceste na odseku Hrastje–Kronovo.
Avtobusna postajališča se izvedejo na križišču Straške in Mirnopeške ceste, na križišču Ljubljanske ceste, novem podaljšku Mirnopeške ceste in nove Severne ceste ter na križišču nove Severne ceste, Seidlove ceste in Šmarješke ceste pri Ločenskem mostu.
Pri gradnji obvozne ceste je potrebno zagotoviti ustrezne dostope do zalednih kmetijskih in gozdnih zemljišč.
4. TANGENCE CESTE Z INFRASTRUKTURNIM OMREŽJEM
4.1. Komunalna infrastruktura
– Vodovod:
V območjih križanj trase obvozne ceste z obstoječim vodovodnim omrežjem je potrebno omrežje obnoviti oziroma zagotoviti njegovo prestavitev.
– Kanalizacija:
Obstoječi kanalizacijski vodi se na mestih tangenc ustrezno zaščitijo.
4.2. Visokonapetostno električno omrežje
Trasa obvozne ceste na več mestih tangira obstoječi 110 kV daljnovod RTP Bršljin-Brestanica. Cesta mora daljnovod križati najmanj pod kotom 30 stopinj, stojna mesta ob cesti morajo biti dodatno zavarovana.
Trasa ceste bo tangirala na več mestih tudi obstoječe napajalne 20 kV daljnovode. Na odsekih tangenc se morajo ti dodatno zaščititi oziroma prilagoditi poteku cestnega telesa.
Ostalo elektro omrežje se na mestih tangenc dodatno zaščiti ali prestavi.
4.3. Plinovod
Odmik cestnega telesa od magistralnega plinovoda M 4 mora znašati najmanj 10 m, od primarnega mestnega plinovoda pa 5 m.
Pri MRP Novo mesto trasa ceste tangira primarno mestno plinovodno omrežje. Na mestih križanja ga je potrebno zaščititi z betonsko-armiranimi ploščami. Za vsa približevanja in tangence je potrebno izdelati detaljne načrte.
V času gradnje in obratovanja ceste morajo biti zagotovljeni dostopi do obeh plinovodov.
V območju križišča obstoječe magistralne ceste M – 4 (Ljubljanska cesta) z Severno in Mirnopeško cesto je potrebno predvideti potek mestnega plinovodnega omrežja za območje soseske Bučna vas ter upoštevati projekt Mestne plinske mreže za sosesko Ločna-Mačkovec, ki ga je izdelal Proces d.o.o. Ljubljana v marcu 1994.
4.4. Tk omrežje
Za križanja obvozne ceste s tk omrežjem je potrebno izdelati detajlne načrte križanj in prestavitev obstoječih telekomunikacijskih vodov.
4.5. Železniško omrežje
Križanje obvozne ceste z železnico se izvede z viaduktom, pri čemer se upošteva deviacija železniške proge Novo mesto-Ljubljana ter rezervat ranžirne postaje v Bršljinu.
4.6. Vodnogospodarske ureditve
Trasa ceste križa potok Bezgavec z viaduktom. Pri projektiranju in izvedbi ceste so dovoljeni le nujno potrebni posegi v strugo potoka.
5. USMERITVE ZA ARHITEKTONSKO, URBANISTIČNO IN KRAJINSKO OBLIKOVANJE
Cesta poteka po zahtevnem terenu, zato je treba njeno vplivno območje urediti sonaravno. Pri projektiranju ceste in cestnih objektov je nujen oblikovni pristop. Konstrukciji viadukta in nadvoza naj bosta čimtanjši, brežine naj se ozelenijo.
Nasipi se uredijo v naravnem okolju čimsorodnejši obliki in se zasadijo z avtohtonim grmičevjem ali zatravijo.
Vkopi se utrdijo, tako da se lahko izvedejo čimvečji nakloni in s tem manj obsežne poškodbe terena. Brežine se utrdijo in ozelenijo.
Oporni zidovi se izvedejo le na mestih, kjer niso možne drugačne rešitve ter se izdatno ozelenijo s plezalkami.
Na poteku ceste skozi gozd se predvidi zaščitna ograja in na novo oblikuje gozdni rob.
6. USMERITVE ZA IZBOLJŠANJE BIVALNEGA IN DELOVNEGA OKOLJA
Na mestih približevanja obvozne ceste stanovanjskim soseskam ali posameznim skupinam objektov je potrebno izvesti protihrupne ograje in goste zasaditve kot ukrep zmanjšanja nivoja hrupa in emisij škodljivih plinov. Pri načrtovanju je potrebno upoštevati vse normative varovanja okolja, tako glede emisij hrupa, škodljivih plinov in drugih škodljivih emisij v okolje.
7. RUŠITVE IN PRESTAVITVE OBJEKTOV
Za izvedbo načrtovane gradnje obvozne ceste bo potrebno odstraniti stanovanjsko hišo in gospodarsko poslopje na zemljišču parc. št. 744 k.o. Daljni Vrh, lopo na zemljišču parc. št. 992/5 k.o. Bršljin, gospodarsko poslopje na zemljišču parc. št. 749, stanovanjski hiši na zemljiščih parc. št. 751 in 834 ter gospodarsko poslopje na zemljišču parc. št. 752, vse k.o. Novo mesto.
Gospodarsko poslopje na zemljišču parc. št. 1112 k.o. Daljni Vrh in kozolec na zemljišču parc. št. 654/3 k.o. Bršljin se prestavita.
8. FAZNOST IZVAJANJA
Gradnja obvozne ceste bo predvidoma potekala v naslednjem zaporedju:
I. faza: gradnja podaljška Mirnopeške ceste (od križišča z Ljubljansko cesto do križišča Straške in Mirnopeške ceste) s priključnimi cestami;
II. faza: gradnja Severne ceste od križišča z Ljubljansko cesto do križišča pri Ločenskem mostu) s priključnimi cestami, nadvozom pri kmetiji Kos in izvedbo rekonstrukcije križišča pri Ločenskem mostu.
Vzporedno z gradnjo ceste na posameznih odsekih se izvedejo hodnik za pešce, obojestranska kolesarska steza ter avtobusna postajališča, zavarovanja oziroma prestavitve tangiranega infrastrukturnega omrežja, oporni zidovi in protihrupne ograje ter sanacija in zazelenitev tangiranih zemljišč in opornih zidov.
9. POSEGI NA 1. OBMOČJE KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ
Izjemni posegi na 1. območje kmetijskih zemljišč so predvideni na 5,80 ha. Gradnjo obvozne ceste narekuje preobremenjenost obstoječega cestnega sistema Novega mesta kot regionalnega središča Dolenjske in je skladna z obveznimi republiškimi izhodišči gradnje cestnega omrežja.
Investitor mora za izgubljena kmetijska zemljišča 1. območja zagotoviti usposobitev drugih zemljišč za kmetijsko proizvodnjo vsaj v enakem obsegu in plačati odškodnino za spremembo namembnosti zemljišč, potrebnih za gradnjo te ceste in spremljajočih objektov.
10. GRAFIČNI PRIKAZ PROGRAMSKE ZASNOVE

e) PROGRAMSKA ZASNOVA ZA UREDITVENI NAČRT ŠPORTNO-REKREACIJSKI PARK
PORTOVAL:
1. OPREDELITEV OBMOČJA UREJANJA
Ureditveno območje Portovala obsega celoten prostor v okljuku Krke, skupaj z reko in obalnim pasom na drugi strani reke, vključuje tudi zelene površine na drugi strani Topliške ceste, del ulice Irča vas in Brod. Meja ureditvenega območja poteka na južni strani po severnem robu parcel 1391/2, 1392 in 1388/3, nato se obrne in poteka po SV robu parcele 6/30 in nadaljuje po SZ robu parcele 6/27, 6/37,6/40 in 6/21. V nadaljevanju poteka meja po južnem robu poti s parc. št. 1341/1 do južnega roba parcele 1090/2 in se na vogalu te parcele obrne in poteka po JZ robu ter preko parcele 1090/13 do Topliške ceste s parc. št. 1328/4, nato po JV robu te ceste vse do južnega vogala parcele 800/1. Tu se obrne in poteka po JZ robu parcel št. 800/1, 799/1 in 797/1, nato poteka po SZ robu parcele 796/2, nato pa po južnem robu poti s parc. št. 1330. Nadaljuje se po JZ robu parcele 789 (vse v k.o. Šmihel pri Novem mestu), z vogala te parcele prečka meja reko Krko in se nadaljuje po južnih robovih parcel št. 360/1, 353/14 in 353/13. V nadaljevanju poteka ob vzhodnem robu železnice Straža-Novo mesto s parc. št. 1162/1 do JZ vogala parcele 414/3, nato poteka po južnem in vzhodnem robu iste parcele. Nadaljuje se po severnem in vzhodnem robu parcele 348/6, nato ob železnici do SZ roba parcele 346/13, po njenem SV in JV robu do parcele 346/12, nato se po SZ in JV robu parcele 231/2 nadaljuje proti jugu do parcele 348/4, nato po njenem SZ in JV robu do parcele 230/2 ter po vzhodnem robu te parcele ter parcel 230/1 in 228. Nato se s severnim robom parcele 228 ter preko poti parc. št. 1156 spet naveže na železnico in do JZ roba parcele 225/6. V nadaljevanju poteka ob reki do konca parcele 224/1, po njenem vzhodnem robu se navezuje na južni rob parcele 219/3. Iz JV vogala iste parcele se meja navezuje na SZ vogal parcele 335 (vse k.o. Bršljin). Nadaljuje se po njenem zahodnem robu ter po JZ robu parcele 358, nato poteka po JZ in JV robu parcele 354, obkroži parcelo 368 in se po SV robu parcele 354 nadaljuje do južnega vogala parcele 364, kjer se obrne proti vzhodu in poteka po južnem in vzhodnem robu te parcele do poti. V nadaljevanju poteka po SV robu poti s parc. št. 382 in JV robu parcele 379. Od tu naprej poteka meja po železnici, v delu ko ta izgine v tunel pa ob Ljubljanski cesti, v nadaljevanju pa spet ob železnici preko Krke do SZ vogala parcele 1391/2, vse v k.o. Novo mesto.
Območje obsega ca. 113 ha.
2. USMERITVE ZA NAMENSKO RABO POVRŠIN IN ORGANIZACIJA DEJAVNOSTI
Glede na namembnost so površine v območju opredeljene kot:

– površine športnih objektov in naprav                    6,5 ha
– rekreacijske površine                                  25,7 ha
– parkovne površine                                      10,0 ha
– prometne površine                                       1,5 ha
– kmetijske površine                                     14,8 ha
– stavbna zemljišča                                       3,7 ha
– gozdne površine                                        24,0 ha
– varovalne zelene površine                               6,1 ha

Površine športnih objektov in naprav obsegajo obstoječi stadion z nogometnim igriščem, atletsko stezo in drugimi napravami. Severno od stadiona se uredi travnato pomožno nogometno igrišče, ki služi tudi kot rezervno atletsko metališče. Na zahodni strani tega igrišča so štiri atletske steze za ogrevanje. Na platoju nad stadionom se uredi še eno manjše (max. 45/90m) travnato nogometno igrišče. Obstoječe tribune na zahodni strani se preuredi in razširi do zgornjega pomožnega igrišča. Obstoječi objekt Kremena se preuredi za potrebe športa in rekreacije. Servisno gostinski objekt za potrebe tenisa se vkoplje v brežino zahodno od obstoječih teniških igrišč.
Rekreacijske površine obsegajo pretežno gozdnata pobočja južnega dela Portovala, kjer se uredijo sprehajalne poti, trim steza, krožna kolesarska steza, razgledišča in otroško igrišče. Kot rekreacijska površina se opredeli še v JZ delu Portovala obalni pas ob Krki ca. 70 m, oziroma 10 m v območju, ki je z družbenim planom občine opredeljeno kot 1. območje kmetijskih površin. V obalnem pasu so pešpoti, urejeni piknik prostori s privezi za čolne in kopališči. Uredi naj se tudi dve čolnarni s privezi in klubskimi prostori, ena na okljuku reke ob črpališču in druga ob pontonskem mostu na Loki.
Parkovne površine obsegajo prostor ob reki med obema pontonskima mostovoma. Prostor naj se uredi kot mestni park s krožno promenado, opremljeno s klopmi in lučmi. V območju prazgodovinskega gomilnega grobišča se uredi “arheološki park”, ki se opremi z informacijami in eksponati na prostem. Vstopni park nasproti avtobusne postaje ima bolj urbani značaj. Oblikuje naj se ga kot vstop v območje in postajni park hkrati.
Prometne površine obsegajo poleg cest še parkirišče nasproti avtobusne postaje.
Stavbna zemljišča predstavljajo del ulice Irča vas. Naselje naj ohrani svoj vaški značaj in zraščenost s kulturno krajino. Prepovedane so vse nove gradnje in nove dejavnosti, ki niso povezane s športno-rekreacijsko dejavnostjo. Spodbuja naj se razvoj turizma in trgovine.
Kmetijske in gozdne površine oblikujejo značilno kulturno krajino v območju, ki naj se kar v največji meri ohranja. Konfliktnost interesov med rekreacijsko in kmetijsko rabo naj se rešuje z organizacijskimi ukrepi.
3. ZASNOVA INFRASTRUKTURNIH OMREŽIJ
Objekte in naprave v območju se priključujejo na obstoječo komunalno infrastrukturo mesta.
3.1. Oskrba z vodo
Novi objekti se priključijo na obstoječe omrežje.
3.2. Odvodnjavanja odpadnih vod
Predvideti je treba ločen sistem odvajanja odpadnih voda. Odpadne vode se v končni fazi odvajajo v čistilno napravo. Za meteorno vodo pa je povsod potrebno predvideti lovilce olj.
3.3. Odstranjevanje odpadkov
Za komunalne odpadke je potrebno urediti ustrezna odjemna mesta ob objektih, ki so dostopna po servisnih poteh. Posebno pozornost je potrebno posvetiti oblikovanju in razmestitvi primernih košev za smeti na celotnem območju, odpadke pa odvažati na centralno deponijo.
3.4. Oskrba z električno energijo
Vse zračne vode je potrebno kablirati. Prostostoječo trafo postajo naj se ob adaptaciji stavbe Kremen uredi v sklopu objekta.
3.5. Oskrba s plinom
Obvezna je priključitev na obstoječe omrežje.
3.6. Prometno omrežje, objekti in naprave
Dostop z avtomobili je dovoljen samo do predvidenih parkirišč s kapaciteto 240 vozil. Ob večjih prireditvah v območju naj se problem mirujočega prometa rešuje z organizacijskimi ukrepi (organizirani prevozi, preusmerjanje na druga parkirišča itd.).
Cesta v del vasi, ki je v območju urejanja, je odprta samo za lokalni promet.
Za pešce se uredita dva nova pontonska mostova in sprehajalne poti.
Za gorska in BMX kolesa se uredi krožna kolesarska steza, ki naj poteka tako, da se čim manj križa s peš potmi.
4. USMERITVE ZA KRAJINSKO, URBANISTIČNO IN ARHITEKTONSKO OBLIKOVANJE
4.1. Usmeritve za krajinsko oblikovanje
S krajinskimi elementi je potrebno ustvariti in oblikovati smiselno zaključene prostorske enote z razpoznavnim značajem. Pri tem naj se uporabi samo avtohtona vegetacija. Intenzivnejša rekreacijska območja je potrebno diskretno preoblikovati za novo rabo: čiščenje gozda, ureditev dostopov do vode, ureditev piknik prostorov, redna košnja trate.
Vsi posegi v brežine naj bodo “začasnega značaja” – leseni pomoli, pontonski mostovi ipd., ki jih je po potrebi možno brez večje škode umakniti (brez trajnih, grajenih posegov v ta območja).
Oprema naj bo oblikovno neizstopajoča, razen v območjih, ki se neposredno navezujejo na mesto (vstopni del...).
4.2. Usmeritve za urbanistično in arhitektonsko oblikovanje
Vsi grajeni posegi naj bodo podrejeni prostorskim kvalitetam in značilnostim – vkopana arhitektura, vizualno zadržano oblikovanje fasad, uporaba vizualno neizstopajočih in naravnih materialov.
Vstopni del naj se oblikuje v povezavi z avtobusno postajo, zagotovljena naj bo dobra prehodnost, ureditev ima lahko bolj “mestni značaj” z značilno urbano opremo.
Parkirišče med stadionom in Topliško cesto naj se uredi kot zeleno parkirišče, tlakovano s travnimi ploščami in zasajeno z rastrom dreves.
Posegi v območju Loke naj poleg usmeritev, ki veljajo za športno-rekreacijski park Portoval, upoštevajo tudi ostali del Loke, posebej v smislu oblikovanja enotnega območja in vzpostavljanja enotnega prometnega režima. Na Loki je potrebna oblikovna uskladitev prizidkov in nadstreškov ob obstoječih grajenih objektih.
Ob prenovi objekta Kremen je možna dozidava pasu paviljonskih objektov ob jugozahodni fasadi. Javni program v njih naj se smiselno vključuje v športno-rekreacijski park.
Servisno-gostinski objekt za potrebe tenisa naj se oblikuje kot pritličen objekt vkopan v brežino z zazelenjeno streho.
Čolnarna naj se izvede kot montažen lesen objekt pokrit z dvokapnico, s poudarjeno nosilno konstrukcijo. Pri oblikovanju naj izhaja iz značilnosti tradicionalnih gospodarskih poslopij v tem območju.
5. USMERITVE ZA VAROVANJE NARAVNE IN KULTURNE DEDIŠČINE
Posegi v območje reke Krke naj ne spreminjajo naravnih danosti. Predvidijo naj se v obliki pontonskih mostov in kopalnih splavov, tako da bistveno ne preoblikujejo bregov in struge. Predvidena parkovna ureditev območja zgodovinskega gomilnega grobišča naj omogoči ustrezno predstavitev arheološke dediščine. Vsi posegi morajo biti načrtovani v sodelovanju z pristojno službo za varstvo naravne in kulturne dediščine.
6. USMERITVE ZA VAROVANJE IN IZBOLJŠANJE OKOLJA
Ohranja naj se krajinski in ambientalni značaj območja, varuje kvalitetne poglede, poseganje v naravno ohranjeno območje z veliko ekološko pestrostjo naj bo čimmanjše.
Ureditve obrežij in drugih občutljivih predelov naj ne predstavljajo trajnih posegov v prostor in naj hkrati zagotovijo prostorske možnosti za rekreacijske in športne dejavnosti.
Nujna je gosta zasaditev obrežij z visokim drevjem pred industrijskimi objekti in železnico, gosta večplastna zasaditev kot protihrupna zaščita, namestitev čistilnih naprav za izboljšanje kvalitete vode reke Krke in njenih pritokov.
7. FAZNOST IZVAJANJA POSEGOV
Urejanje in razvoj športno-rekreacijskega parka Portoval bo predvidoma potekal v naslednjem zaporedju:
I. faza: ureditev in dopolnitev športnega dela, vključno z vstopnim delom in parkirišči ter infrastrukturo,
II. faza: ureditev parkovnih površin,
III. faza: ureditev rekreacijskih površin.
8. USMERITVE ZA RABO PROSTORA ZA OBRAMBO IN ZAŠČITO
Infrastrukturno dobro opremljene zelene površine športno-rekreacijskega parka Portoval se obravnava kot potencialno evakuacijsko območje mesta.
9. POSEGI NA 1. OBMOČJE KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ
Izjemni posegi na 1. območje kmetijskih zemljišč so predvideni na ca. 5,5 ha severno od obstoječega stadiona. Na tem območju je predvideno travnato nogometno igrišče in parkovna ureditev v nadaljevanju. Pomanjkanje rekreacijskih površin, bližina mesta in obstoječih športnih objektov utemeljujejo navedeni poseg. Hkrati tudi značaj posega (travnate površine) ne pomeni nujno trajne oziroma nepovratne spremembe rabe teh zemljišč.
10. GRAFIČNI PRIKAZ PROGRAMSKE ZASNOVE

f) PROGRAMSKA ZASNOVA ZA ZAZIDALNI NAČRT SAMOSTANSKI KOMPLEKS KARMELIČANKE V MIRNI PEČI:
1. OPREDELITEV OBMOČJA UREJANJA
Območje urejanja samostanskega kompleksa Karmeličanke sega od regionalne cestne povezave Novo mesto – Mirna Peč na jugu do gozdnih površin na severozahodu in doline s kmetijskimi površinami na severovzhodu.
S to programsko zasnovo se določa zasnova urejanja samostanskega kompleksa na ruralnem območju.
2. OPIS MEJE OBRAVNAVANEGA OBMOČJA
Območje urejanja je določeno na podlagi potreb in velikosti obstoječega kmetijskega kompleksa, ki ga imajo v lasti redovnice Karmeličanke v Mirni Peči.
Območje je gričevnato. Na jugu je omejeno s cestno povezavo, na severni strani pa z gozdnimi in obdelovalnimi kmetijskimi površinami.
Meja samostanskega kompleksa poteka po zunanjih mejah zemljišč s parcelnimi številkami : 952/3, 941/1, 941/4, 941/3, 941/2 in stp. 223, vse k.o. Mirna Peč.
3. ZASNOVA ORGANIZACIJE DEJAVNOSTI IN NAMENSKE RABE
Samostanski kompleks Karmeličanke je načrtovan za okvirno 13 redovnic. Ta samostanski red je zaprtega tipa, kar se bo odražalo tudi v prostorski ureditvi. Zaradi nujne izoliranosti oziroma ločitve nun od zunanjega sveta je potrebno izvesti ustrezno fizično in tudi vizualno bariero. Temeljno izhodišče je postavitev samostanskega kompleksa v obravnavani prostor tako, da se ohranjajo vizualne vrednote obstoječega in se v tega v čim večji meri vklapljajo nove oblike in funkcije tega introvertiranega kompleksa.
Objekti bodo postavljeni na jugozahodni del sklopa obravnavanih parcel v neposredni bližini obstoječe kmetije in bodo dostopni z regionalne ceste R 331.
Novi samostanski objekt bo namenjen bivanju redovnic, obstoječa stanovanjska hiša pa bo preurejena v župnišče. Ta objekt bo bolj javnega značaja in namenjen tudi obiskovalcem.
Zunanje površine bodo v pretežni meri namenjene pridelavi hrane in bivanju na prostem, predel med regionalno cesto in samostanskimi objekti pa bo urejen kot poljavna površina s parkiriščem za potrebe obiskovalcev in oskrbe objektov.
Zaradi zagotavljanja fizične in psihološke bariere bo celoten kompleks ograjen.
4. NAMEMBNOST POVRŠIN

Celotna površina urejanja meri                          0,97 ha.
Namembnost                                              Površine
Območje obstoječe pozidave                               0,06 ha
Nove pozidane površine                                   0,14 ha
Zelene površine                                          0,77 ha
Skupaj                                                   0,97 ha

5. ZASNOVA INFRASTRUKTURNIH OMREŽIJ
Prometna infrastruktura
V območju urejanja bo ohranjena obstoječa prometna ureditev. Urejeni bodo dostop, dovoz in ustrezne parkirne površine na javnem delu samostanskega kompleksa. Urejeni bodo tudi dovozi v sklopu ustrezne parkovne ureditve znotraj kompleksa. Obstoječ priključek na regionalno cesto Novo mesto–Mirna Peč št. 331 bo potrebno rekonstruirati tako, da bo urejeno pravilno vključevanje v obe smeri prometa.
Komunalna infrastruktura
Vodovod:
Za zagotovitev pitne in požarne vode je potrebno zgraditi sekundarni vodovod do obstoječega vodovodnega omrežja.
Kanalizacija :
Na obravnavanem območju ni obstoječega kanalizacijskega omrežja. Za odvod fekalnih odpadnih vod je potrebno zgraditi ustrezno dimenzionirano triprekatno neprepustno greznico. Po izgradnji kanalizacijskega omrežja do ulice Rogovila je obvezna priključitev objektov na omrežje. Greznica naj bo zaradi zagotavljanja odvoza na čistilno napravo locirana v predelu, kjer je dovoljen dostop zunanjim obiskovalcem samostanskega kompleksa. Vse meteorne vode se morajo speljati v ponikovalnico.
Odvoz odpadkov:
Ohranja se sedanji način zbiranja in odvoza odpadkov. Komunalni odpadki se bodo zbirali v zabojnikih na dostopnem mestu v predelu samostanskega kompleksa, kjer je dovoljen pristop za zunanje obiskovalce.
Energetska infrastruktura in zveze
Elektro omrežje:
Objekti bodo priključeni na obstoječe nizko napetostno elektroenergetsko omrežje.
Omrežje zvez:
Objekti bodo prikjučeni na obstoječe telefonsko omrežje.
Plinovodno omrežje
Preko obravnavanega kompleksa poteka trasa predvidenega magistralnega plinovoda 50 barov. Naseljeni objekti morajo biti odmaknjeni najmanj 30 m od osi predvidenega plinovoda, minimalni odmik visokoraslega drevja od osi trase pa mora znašati 5 m. V 2 x 5 m pasu plinovoda se morajo dela izvajati pod posebnimi pogoji in pod nadzorstvom predstravnika upravljalca plinovoda.
6. USMERITVE ZA URBANISTIČNO, ARHITEKTONSKO IN KRAJINSKO OBLIKOVANJE
Predvidena ureditev samostanskega kompleksa za Karmeličanke bo reševala probleme z ureditvijo novega samostana v kmetijskem okolju. Pri oblikovanju je potrebno veliko pozornost posvetiti zasebnosti celotnega novega samostanskega kompleksa.
V pogledu s ceste bo celoten kompleks delno zakrit s sadnim in parkovnim drevjem. S postavitvijo in oblikovanjem objektov in zunanjih površin bo ustvarjen vtis, da gre za objekt posebnega pomena, ki se mora po eni strani jasno odčitati v prostoru in se hkrati vklopiti v kulturno krajino.
Objekt:
Objekt je predviden v atrijski tlorisni zasnovi. V tem sistemu se formira notranji interni atrij, okoli katerega se oblikujejo funkcionalni sklopi glavnega samostanskega objekta. Višina objekta bo P + 1. Materiali, uporabljeni pri zidavi in obdelavi novega samostanskega objekta, naj povzemajo značilnosti kvalitetne lokalne arhitekture.
Ograja:
Ta se v bližini objekta (na zahodu in na meji s sosednjo kmetijo) izvede kot obzidje, pri čemer se naj uporabijo avtohtoni gradbeni materiali (opeka, kamen). Na severnem in vzhodnem zaključku obzidja se oblikujeta zidani znamenji. V preostalem delu se zavarovanje območja pred zunanjimi vplivi izvede z žično ograjo. Na odprtem zemljišču se naj ozeleni z živo mejo.
Vrtni objekti:
Ohrani se star vodnjak ter dvojni in enojni kozolec. Na mestu sedanjega zasilnega čebelnjaka se naj postavi nov, v leseni, tipično slovenski izvedbi. Vrtna lopa, gozdne sedežnice in ribnik se lahko postavijo oziroma uredijo na vzhodnem delu kompleksa, ob manjšem gozdu, vendar v zadostni oddaljenosti od predvidene trase magistralnega plinovoda. Ureditev ribnika je pogojno odvisna od vodnega vira.
Vegetacija:
Z novo zasaditvijo je potrebno zakrivati poglede na samostanski kompleks iz okoliških naselij. Zaradi konfiguracije terena zasaditev ob sami ograji ne bo v zadostni meri zakrivala pogledov na samostanski kompleks, zato je predvidena tudi zasaditev višje vegetacije na bivalnem vrtu ob samostanskem objektu na področju vzhodno od glavnega samostanskega objekta. V sadovnjaku se lahko zasadi nizko sadno drevje. Obstoječe gozdne površine bodo ohranile namembnost, prav tako tudi kmetijske površine, ki bodo v funkciji gospodarskega vrta.
Izbor vegetacije naj se omeji na sadno drevje na visokih podlagah ter na avtohtone drevesne in grmovne vrste oziroma avtohtonim podobne vrste.
Materiali:
Pri sami izbiri gradbenih materialov je potrebno uporabljati čim več naravnih (kamen, opeka, les). Pri utrjenih tlakovanih površinah pa se lahko uporabijo tudi betonski tlakovci, granitne kocke ali mačje glave.
7. FAZNOST IZVEDBE PREDVIDENIH POSEGOV
Gradnja samostanskega kompleksa se bo izvajala fazno.
1. faza bo obsegala gradnjo objekta, obzidja oziroma ograje ter navezave na infrastrukturno omrežje.
V 2. fazi se bo izvedla zasaditev in ostale zunanje ureditve kompleksa.
8. POSEGI NA 1. OBMOČJE KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ
Za realizacijo programa izgradnje samostanskega kompleksa bo potrebno poseči na površine, opredeljene kot 1. območje kmetijskih zemljišč, in sicer v skupni površini 0,91 ha. Velika večina te površine bo tudi po novi ureditvi ostala v kmetijski rabi kot parkovna ureditev, sadovnjaki, vrtovi za pridelavo vrtnin in travnate površine. Skupna površina teh zemljišč bo 0,77 ha, namenska raba pa bo trajno spremenjena na 0,14 ha.
9. GRAFIČNI PRIKAZ PROGRAMSKE ZASNOVE

Območja prostorskih izvedbenih načrtov se vrišejo v:
1. kartografski del družbenega plana na topografskih kartah v merilu 1 : 25000:
– območje samostanskega kompleksa Karmeličanke na listu Urbano omrežje, zap. št. 87;
– športno-rekreacijsko območje Portoval v Novem mestu na listu Urbano omrežje, zap. št. 88;
– območje severne obvoznice Novega mesta na listu Prometno omrežje in omrežje zvez, zap. št. 103;
2. kartografski del družbenega plana v merilu 1 : 10000:
– območje športno-rekreacijskega parka Portoval:
– na listu Namenska raba prostora v območjih razvojnih središč (naselje Novo mesto), zap. št. 130a;
– na listu Načini urejanja razvojnih središč (naselje Novo mesto) zap. št. 142a;
3. kartografsko dokumentacijo družbenega plana na preglednih katastrskih načrtih v merilu 1 : 5000:
– območje severne obvoznice Novega mesta na listih Novo mesto 36 in 37,
– območje športno-rekreacijskega parka Portoval na listih Novo mesto 36 in 46,
– območje samostanskega kompleksa Karmeličanke na listu Novo mesto 24.