Na podlagi 2. člena zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93) in 22. člena statuta Občine Sevnica (Uradni list RS, št. 23/95) je Občinski svet občine Sevnica na seji dne 27. 9. 1995 sprejel
O D L O K
o urejanju in varstvu okolja v Občini Sevnica
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Ta odlok ureja:
– komunalno ureditev naselij v Občini Sevnica,
– zunanji videz naselij v Občini Sevnica,
– urejanje, vzdrževanje in varstvo zelenja na javnih površinah,
– urejanje, vzdrževanje in varstvo zelenja, ki so zasebna last,
– varstvo voda v Občini Sevnica,
– varstvo zraka na območju Občine Sevnica,
– varstvo pred hrupom.
2. člen
Določila tega odloka veljajo za celotno območje Občine Sevnica, kolikor ta odlok ne določa drugače.
3. člen
Javne površine po tem odloku so:
– vse prometne poti, mestne ulice in pločniki,
– zelenice, parki, skupine dreves, varovalni gozdovi naselij,
– obrežja vodotokov in obcestna zemljišča,
– športna in otroška igrišča ter kopališča na prostem,
– pokopališča s komunikacijami,
– površine ob večstanovanjskih objektih v naseljih,
– parkirni prostori in funkcionalne površine ob javnih objektih in lokalih.
4. člen
Možnosti za uresničevanje nalog iz 1. člena tega odloka zagotavljajo gospodarske javne službe, ustanovljene na podlagi zakona o javnih gospodarskih službah in zakona o varstvu okolja.
Za vsak poseg v naravo mora dati dovoljenje za to pristojni organ.
5. člen
Fizične in pravne osebe ter ostale skupnosti so dolžne skrbeti za urejenost in vzdrževanost vseh površin in objektov, katerih lastniki so.
Osebe iz prvega odstavka tega člena in izvajalci del na javnih površinah so dolžni paziti tudi na urejenost, varstvo in snažnost javnih površin.
Vsakdo ima pravico in je dolžan skrbeti za čistost voda, zraka ter okolice.
Vsa dela na javnih površinah izvajajo izvajalci javne službe.
6. člen
Vsakdo ima pravico in dolžnost opozarjati pri pristojnih organih na napake in druge probleme, ki se pojavljajo na področjih, ki jih ureja ta odlok.
II. KOMUNALNA UREDITEV NASELIJ
7. člen
Vsak investicijski elaborat za večstanovanjski objekt ali skupino stanovanjskih objektov, za industrijski objekt in za javno zgradbo, mora vsebovati projekt zunanje ureditve okolice objekta, skladno z določili prostorsko-izvedbenega načrta, ter je pogoj za pridobitev gradbenega dovoljenja.
Investitor mora pred pričetkom gradnje zagotoviti sredstva za izvedbo zunanje ureditve.
V lokacijski dokumentaciji za individualne stanovanjske hiše in gospodarske objekte je potrebno opredeliti način ureditve okolice objektov skladno s prostorsko-izvedbenimi akti.
8. člen
Pri gradnji objektov morajo izvajalci gradbenih del takoj odstraniti odvečno zemljo od izkopov ter jo prepeljati na mesto, določeno v gradbenem dovoljenju.
9. člen
Oddelek za okolje in prostor Občine Sevnica je dolžan za posamezna območja krajevnih skupnosti vsako leto izdelati plan premika odvečne zemlje z gradbišč.
Plan določa lokacije nasipov odvečne zemlje izven katerih pa ni dovoljeno nasipati zemljo brez predhodne odobritve upravnega organa.
10. člen
Javna razsvetljava prometnih in drugih javnih površin v naseljih se izvaja po posebnem investicijskem programu, v katerem se opredeli vire financiranja.
Investicijski program iz 1. člena tega odloka sprejema občinski svet.
11. člen
Javna razsvetljava mora biti urejena tako, da na prometnih in drugih javnih površinah zagotavlja primerno osvetlitev, s tem, da so križišča osvetljena celo noč, ulice pa zvečer do 23. ure, zjutraj pa od 5. ure.
Za redno vzdrževanje javne razsvetljave so zadolžene krajevne skupnosti.
III. ZUNANJI VIDEZ NASELIJ
12. člen
Grafični prikaz javnih površin izdela Oddelek za okolje in prostor Občine Sevnica in ga predloži v potrditev občinskemu svetu.
Vsa dela na javnih površinah izvajajo izvajalci, ki jih določa akt, izdan na podlagi odloka o javnih službah gospodarskega značaja.
13. člen
Lastniki premičnin in nepremičnin v zasebni lastnini in izvajalci javnih služb so zlasti dolžni:
– urejati in redno vzdrževati dvorišča, vrtove, žive meje, ograje, drevje, zelenice in okrasne nasade ter dovozne poti,
– redno vzdrževati fasade, strehe, žlebove, odtočne cevi ter okna in zunanja vrata na stanovanjskih, gospodarskih in vseh drugih objektih,
– v letnem času gojiti cvetje in drugo okrasno zelenje na balkonih, ložah in vrtovih,
– v zimskem času odstraniti sneg s pločnikov, dovozov na cesto, parkirnih prostorov in s površin okoli javnih zgradb in lokalov najkasneje do 7. ure zjutraj,
– imeti na vseh stavbah s strehami v naklonu, ki segajo na javno cesto, ulico ali pločnik, nameščene snegobrane,
– dan pred državnimi in občinskimi prazniki ter dnevi prireditev občinskega pomena, v strnjenih naseljih izobesiti zastave, le-te pa po končanem prazniku ali prireditvi odstraniti,
– urejati in vzdrževati izložbe vseh lokalov, ki morajo biti v nočnem času tudi primerno osvetljene, ter znake in napise gospodarskih subjektov, ki morajo biti tudi estetsko oblikovani,
– primerno urejati vsa odprta skladišča in manipulativne prostore in se izogibati skladiščenja kakršnegakoli materiala, ki bi kvaril videz okolici in ogrožal prometno varnost,
– poskrbeti, da se na obcestnih zemljiščih vsaj dvakrat letno kosi trava v širino do enega metra od roba pločnika oziroma cestišča,
– orati zemljišča največ do enega metra od roba cestišča,
– po končanem delu ob cestišču, le-tega temeljito očistiti oziroma odstraniti vse nanose,
– na kmetijah imeti urejeno gnojišče in odpadne vode, skladno s pogoji lokacijskega oziroma gradbenega dovoljenja. Meteorne vode je dovoljeno voditi v odprtih jarkih.
14. člen
Izvajalci gradbenih in drugih del na javnih površinah ali ob njih so na svoje stroške dolžni:
– pri obnovi pročelij zgradb postaviti lovilne odre, da se prepreči poškodovanje ali onesnaženje ljudi in javnih površin,
– preprečiti širjenje prahu ob rušenju zgradb,
– redno čistiti odtočne jaške na gradbiščih,
– nalagati vozila za odvoz raznega materiala tako, da se pri prevozu material na raztresa,
– gradbeni material na gradbiščih uskladiščiti in zavarovati tako, da se zaradi vremenskih in drugih neprilik ne more širiti ali prenašati na javne površine,
– pri prekopih javnih površin le-te urediti v prvotno stanje,
– pri opravljanju raznih drugih del, ki niso navedena v tem členu, opravljati ta dela tako, da se ne ovira, onesnaži ali poškoduje javne površine.
15. člen
Prepovedano je sušenje perila na način, ki bi kazil zunanji videz naselij.
Prepovedano je tudi pisanje po zidovih ali poškodovanje različnih premičnin na javnih površinah.
16. člen
Vsi lastniki stanovanj in najemniki stanovanj v večstanovanjskih objektih so dolžni vzdrževati večstanovanjski objekt in njemu pripadajoče objekte ter okolico in paziti na zunanji videz le-teh.
Spremembe zunanjega videza lahko lastnik stanovanja oziroma upravnik večstanovanjskega objekta izvrši le na podlagi dovoljenja upravnega organa.
17. člen
Vsi večstanovanjski objekti morajo imeti skupinsko antensko napravo. Na teh objektih ni dovoljeno postavljati individualnih in posebnih anten, razen v soglasju z lastniki.
18. člen
Prepovedano je parkiranje vseh vozil na površinah, ki niso določene za parkiranje, parkiranje tovornih avtomobilov pa tudi na parkirnih mestih, določenih za parkiranje osebnih avtomobilov.
19. člen
V strnjenih stanovanjskih naseljih ni dovoljeno gojiti in rediti domačih živali. Male živali je dovoljeno imeti pod pogojem, da ne povzročajo hrupa, smradu in druge škode na javnih in zasebnih površinah.
Psi morajo biti privezani ali v pesjaku. Vodeni v spremstvu lastnika so lahko samo psi, ki imajo nagobčnik.
Če pes onesnaži javno površino z iztrebki, mora lastnik za njim počistiti.
Prepovedano je vodenje psov in mačk na otroška igrišča in zasebne površine.
Lastnik živali, ki je povzročila škodo, je dolžan škodo odpraviti, ali pa plačati izvajalcu del na javnih površinah ali lastniku zasebnih površin pravično odškodnino.
IV. UREJANJE, VZDRŽEVANJE IN VARSTVO JAVNEGA ZELENJA IN ZELENJA V ZASEBNI LASTI
20. člen
Javno zelenje obsega vso rastje na javnih površinah, določeno v 3. členu tega odloka.
21. člen
Vsakdo je dolžan varovati javno zelenje. Prepovedan je kakršenkoli poseg v javno zelenje, zlasti sekanje in odstranjevanje redkega in pokrajinsko značilnega javnega zelenja, brez dovoljenja pristojnega upravnega organa.
Za urejanje in vzdrževanje javnega zelenja so zadolžene krajevne skupnosti.
Izvajalec javne službe je dolžan izdelati kataster javnega zelenja, ki je sestavni del prikaza javnih površin.
22. člen
Izvedbena urbanistična dokumentacija mora vsebovati program ureditve javnega zelenja. Javno zelenje v naseljih, ki niso vključena v izvedbeno urbanistično dokumentacijo, ureja poseben program katerega predlagatelj je krajevna skupnost.
23. člen
Gradbena in ostala podjetja ter posamezniki so dolžni med gradnjo objektov na javnih površinah zavarovati pred poškodbami vse rastlinje, ki se po končani gradnji lahko vključi v hortikulturno ureditev okolice.
Fizične in pravne osebe iz prvega odstavka tega člena so dolžne pred gradnjo na javni površini odgrniti sloj plodne zemlje - humusa in ga deponirati na primerno mesto za kasnejšo uporabo za ureditev zelenih površin okoli objekta.
V primerih odvečne zemlje velja 8. člen tega odloka.
24. člen
Nasadi morajo biti urejeni v skladu z izvedbeno urbanistično dokumentacijo oziroma lokacijskim dovoljenjem.
25. člen
Na vplivnih območjih naselij se v družbenem planu, skladno z zakonom, določijo območja varovalnih gozdov in gozdov s posebnim namenom.
Za gozdove s posebnim namenom se štejejo gozdovi, ki obdajajo zazidalne površine in jih varujejo pred lokalnimi vetrovi ter služijo kot zeleni pas naselij ter za rekreacijo. Med gozdove s posebnim namenom spadajo tudi skupine dreves v naselju.
Varovalni gozdovi so gozdovi, zasajeni za preprečevanje drsenja tal in tisti, ki so zaščiteni z zakonom ali odlokom.
26. člen
V območju varovalnih gozdov in gozdov s posebnim namenom je prepovedana vsaka sečnja in gradnja objektov brez dovoljenja Upravne enote Občine Sevnica.
Urejanje in vzdrževanje varovalnih gozdov, gozdov s posebnim namenom in drugih nasadov se opravlja na podlagi posebnega upravnega dovoljenja.
27. člen
Vsaka fizična in pravna oseba je dolžna z lastnimi sredstvi vzdrževati in urejati zelene površine, ki so v njeni lasti in ravnati v skladu s 13. členom tega odloka.
28. člen
Kdor namerno ali iz malomarnosti povzroči škodo na javnem zelenju oziroma drugih javnih površinah, naštetih v 3. členu tega odloka, mora na zahtevo redarske službe Občine Sevnica v roku enega meseca od nastanka škode le-to odpraviti ali pa v tem roku plačati pravično odškodnino, ki jo določi cenilec.
V nasprotnem primeru odpravi škodo po naročilu občine in na stroške povzročitelja, izvajalec javne službe.
V. VARSTVO VODA V OBČINI SEVNICA
29. člen
Lastniki priobrežnih zemljišč in vse druge fizične in pravne osebe so dolžni varovati vode na območju Občine Sevnica.
Lastniki priobrežnih zemljišč - potokov, ki so v upravljanju republiške javne službe za varstvo voda, so dolžni pod nadzorstvom izvajalcev javne službe redno vzdrževati oziroma najmanj dvakrat letno čistiti priobrežna zemljišča, struge potokov in odprtih kanalov.
Brez dovoljenja pristojnega organa ni dovoljen noben poseg v strugo vodotoka, v stoječe vode ali na priobrežno zemljišče.
30. člen
Na priobrežnih zemljiščih, v strugah vodotokov in stoječih vodah (odprti kanali in ribniki) je prepovedano:
– prati motorna vozila,
– spravljati in pretakati škodljive snovi,
– spuščati v vodotok ali ribnik vodo take temperature, ki je škodljiva za rastline in živali,
– kakorkoli drugače onesnažiti vodo.
31. člen
Pri izdelavi projektov za investicijske objekte, v sklopu katerih bo vir onesnaženja voda, je obvezno izdelati tudi elaborat iz katerega bo razvidna predvidena stopnja onesnaženosti vode in ukrepi za preprečitev le-te.
32. člen
Pri lokacijskih razpravah za industrijske, obrtniške in druge gospodarske objekte sodeluje predstavnik Oddelka za okolje in prostor Občine Sevnica.
VI. VARSTVO ZRAKA NA OBMOČJU OBČINE SEVNICA
33. člen
Vse fizične in pravne osebe ter druge skupnosti so dolžne skrbeti za ohranitev naravnega stanja zraka.
Prepovedano je.
– v strnjenih naseljih sežigati odpadke in smeti,
– v strnjenih naseljih škropiti z motornimi škropilnicami,
– kakorkoli drugače onesnaževati zrak.
34. člen
Kurjenje kresov ali tabornih ognjev je dovoljeno le pod pogoji in na način, kot to določa republiški akt o varstvu pred požarom v naravnem okolju.
35. člen
Pred izdajo uporabnega dovoljenja je potrebno izvajalcu javne službe dati v pregled vse dimovodne naprave in opraviti ustrezne meritve.
36. člen
Vse dimovodne naprave, kurišča in prezračevanja morajo biti obvezno pregledani vsaj enkrat letno oziroma v skladu s pravilnikom.
V primeru prekoračitve predpisane stopnje onesnaženja mora lastnik izdelati sanacijski program.
37. člen
Lastniki obstoječih industrijskih in drugih gospodarskih objektov, ki povzročajo večjo onesnaženost zraka s snovmi, ki škodujejo zdravju ljudi in kvarno vplivajo na njihovo počutje, morajo ob dnevih močne inverzije, ko se onesnaženost zraka poveča preko dovoljene meje, na zahtevo upravnega organa prenehati z obratovanjem, dokler se stanje ne izboljša.
38. člen
Lastniki industrijskih in drugih gospodarskih objektov, katerih tehnologija ali odpadni materiali povzročajo smrad, morajo sprejeti in uresničiti sanacijski program.
VII. VARSTVO PRED HRUPOM
39. člen
Vse fizične in pravne osebe ter skupnosti imajo pravico in dolžnost stalno in načrtno preprečevati in omejevati hrup v zavarovanem in posebej zavarovanem naravnem in bivalnem okolju.
Za zavarovano naravno in bivalno okolje se po tem odloku štejejo vsa naselja in bližnja okolja naselij, javne površine ter območja, ki so namenjena za turizem in rekreacijo.
Za posebno zavarovana območja se štejejo območja osnovnih šol in drugih izobraževalnih zavodov ter zdravstveni in socialnovarstveni zavodi.
40. člen
Prepovedan je vsak hrup, ki presega z republiškim pravilnikom določeno zgornjo mejo in negativno vpliva na zdravje in počutje ljudi.
Zlasti je prepovedano:
– uporabljati neatestirane stroje, ki povzročajo premočan hrup
– uporabljati zvočne naprave tako, da motijo druge ljudi,
– v nočnem času med 22. in 6. uro opravljati dela ki povzročajo premočan hrup, ta dela pa je mogoče opraviti tudi podnevi,
– voziti vozila brez dušilcev zvoka ali z neprimernimi dušilci,
– v nočnem času uporabljati zvočne signale motornih vozil.
41. člen
Sredstva za odpravo ali zmanjšanje premočnega hrupa zagotavljajo povzročitelji hrupa.
42. člen
Pri izdelavi izvedbene urbanistične dokumentacije ter pri projektiranju proizvodnih in drugih objektov morajo projektanti upoštevati določila zakona, pravilnika iz prvega odstavka 40. člena in tega odloka.
43. člen
Do tehničnega pregleda proizvodnega ali drugega objekta, ki povzroča hrup, si mora izvajalec del priskrbeti vse potrebne meritve in atest pooblaščene organizacije.
Meritve in atesti iz prvega odstavka tega člena so pogoj za izdajo uporabnega dovoljenja.
44. člen
Stanovanjski objekti morajo imeti ustrezno akustično izolacijo, ki onemogoča prodiranje dovoljenega hrupa za posamezno območje, v notranjost stanovanjskih objektov.
VIII. NADZORSTVO
45. člen
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo redarska služba Občine Sevnica in pristojne inšpekcijske službe.
IX. KAZENSKE DOLOČBE
46. člen
Z denarno kaznijo 30.000 SIT je kaznovana fizična oseba (posameznik), ki ravna v nasprotju:
– z drugim odstavkom 9. člena,
– s 1., 4., 5. in 8. do 12. alineo 13. člena,
– s 14. do 19. členom,
– z 21., 24., 26., 27., 29. in 30. členom,
– s 33. do 36. členom,
– z 39. in 40. členom tega odloka.
47. člen
Z denarno kaznijo 50.000 SIT je kaznovan samostojni podjetnik, z denarno kaznijo 100.000 SIT pa pravna oseba, ki ravna v nasprotju:
– z drugim odstavkom 7. člena,
– z 8. členom,
– z 2. odstavkom 9. člena,
– z 11. členom,
– s 1., 2., 4., 5. in 8. do 12. alineo 13. člena,
– s 14. do 19. členom,
– z 21. členom,
– s 23. in 24. členom,
– s 26. in 27. členom,
– z 29. do 31. členom,
– s 33. členom,
– s 35. do 40. členom,
– z 42. in 43. členom tega odloka.
Z denarno kaznijo 50.000 SIT je kaznovan tudi upravljalec objekta javnega pomena, če ravna v nasprotju s 6. alineo 13. člena.
48. člen
Z denarno kaznijo 100.000 SIT je kaznovan izvajalec javne službe, če ravna v nasprotju:
– s 1., 4., 8., 9. in 11. alineo 13. člena,
– tretjim odstavkom 21. člena,
– 29. in 30. členom,
– 33. členom.
X. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
49. člen
Oddelek za okolje in prostor Občine Sevnica mora najkasneje v treh mesecih po uveljavitvi tega odloka izdelati grafični prikaz javnih površin, kot to določa 12. člen tega odloka.
50. člen
Izvajalci javne službe so dolžni najkasneje v šestih mesecih po uveljavitvi tega odloka oziroma v treh mesecih po izdelavi grafičnega prikaza javnih površin iz prejšnjega člena, dolžni izdelati kataster javnega zelenja.
51. člen
Najkasneje eno leto po uveljavitvi tega odloka morajo biti izdelani oziroma sprejeti:
– investicijski program javne razsvetljave iz 10. člena tega odloka,
– poseben program javnega zelenja iz 22. člena tega odloka,
– dopolnitve družbenega plana z določitvijo območij varovalnih gozdov in gozdov s posebnim pomenom iz 25. člena tega odloka,
– sanacijski programi za varstvo zraka iz 38. člena tega odloka.
52. člen
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati odlok o urejanju in varstvu okolja v Občini Sevnica (Uradni list SRS, št. 27/76, 8/82, 16/86, 27/87 in Uradni list RS, št. 24/91).
53. člen
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 35400-0003/95
Sevnica, dne 27. septembra 1995.
Predsednik
Občinskega sveta
občine Sevnica
Martin Novšak, dipl. inž. l. r.
