Na podlagi 60. člena zakona o vodah (Uradni list SRS, št. 38/81) 3. in 5. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 25/83) in 11. in 17. člena statuta Občine Šentjernej (Uradni list RS, št. 43/95) je Občinski svet občine Šentjernej na 8. seji dne 25. 9. 1995 po hitrem postopku sprejel

S tem odlokom se določajo varstveni pasovi in ukrepi za zavarovanje vodnih virov pred onesnaževanjem, ki bi utegnilo škodljivo vplivati na higiensko neoporečnost in kakovost pitne vode na območju Občine Šentjernej.

Zavarujejo se naslednji vodni viri, ki se izkoriščajo za pitno vodo:
– Zaribjek pri Orehovici,
– Bikovec pri Vrhpolju,
– izviri Peteršiljke,
– izviri Pendirjevke,
– Markov izvir nad Javorovico,
– izviri Malega Tisovca nad Javorovico,
– Drča pri Pleterjih,
– Škrluje pri Pleterjih,
– Vrtini Cerov Log C1-1/89 in C 1-2/89,
– Vrtini Kamnišček K-1/86 in K-2/86, K-3/95.
Izviri Kobile gorvodno od vasi Mihovo se še ne izkoriščajo za pitno vodo, vendar so kot perspektivni viri zaščiteni, čeprav še nimajo določenih varstvenih pasov.

Varstveni pasovi za zavarovanje vodnih virov so naslednji:
1. ožji varstveni pas - območje s strogim režimom zavarovanja,
2. širši varstveni pas - območje s sanitarnim režimom zavarovanja,
3. vplivni varstveni pas - območje z blagim režimom zavarovanja.
Obseg varstvenih pasov vseh zajetij pitne vode je določen v grafičnih prilogah 1:5000 in 1:2880 ter z opisom meja, ki je priloga tega odloka. Karte in opis meja so na vpogled na sedežu občine.

Za vsak poseg v varstveni pas vodnih virov, ki bi lahko vplival na spremembe lastnosti vodnega vira, je potrebno poleg predpisanih soglasij tudi soglasje JP Komunale, ki mora biti izdano v roku 30 dni.

V ožjem varstvenem pasu ni dovoljen nikakršen poseg v prostor. Površine so namenjene izključno objektom, ki služijo za preskrbo z vodo in njimi upravlja upravljalec javnega vodovoda.
Ožji varstveni pas predstavlja območje s strogim režimom zavarovanja, za katerega veljajo naslednje določbe.
1. meje ožjega varstvenega pasu je potrebno označiti z vidnimi opozorilnimi tablami,
2. ožji varstveni pas ali njegov del je potrebno ograditi v skladu z opredelitvami hidrogeoloških raziskav z varnostno ograjo višine najmanj 1,80 m,
3. področje ožjega zaščitnega pasu je potrebno zasaditi z gostim samoniklim drevjem, kolikor že ni zasajeno druge vrste drevje,
4. prepovedana je gradnja novih objektov, z izjemo objektov, ki so namenjeni vodovodu,
5. prepovedano je vsako gnojenje in uporaba vseh sredstev za zaščito rastlin in zatiranje živalskih škodljivcev,
6. prepovedan je promet in skladiščenje vseh naftnih derivatov ter drugih nevarnih in škodljivih snovi, razen za pogon agregatov in črpališča,
7. prepovedano je odpiranje in izkoriščanje kamnolomov in peskokopov,
8. gradnja cest, z izjemo dovoznih poti za potrebe vodovoda je prepovedana,
9. prepovedano je izvajanje vsakih minerskih del,
10. gradnja kanalizacije preko območja ožjega varstvenega pasu načeloma ni dovoljena, v primeru, da je nujna, mora biti položena v dodatne zaščitne cevi. Greznica mora biti vodotesna, prekatna in brez iztoka ter se mora redno prazniti. Način odvoza odpadnih voda se določi z sanacijskim programom,
11. prepovedano je odlaganje odpadkov.

V širšem varstvenem pasu s sanitarnim režimom se zavaruje vodozbirno območje in zanj veljajo naslednje določbe:
1. na vseh cestah in poteh ob vstopu v širši varstveni pas se postavijo vidne opozorilne table,
2. prepovedana je uporaba vseh sredstev za zaščito rastlin in zatiranje živalskih škodljivcev,
3. gozdarstvo in kmetijstvo sta dovoljeni dejavnosti z omejitvami, določenimi v tem členu,
4. dovoljena je gradnja manjših novih in adaptacija gospodarskih stavb, ki izboljšujejo obstoječe higienske razmere, športni prostori in kopališča brez sanitarij niso dovoljeni,
5. promet in skladiščenje vseh naftnih derivatov ter drugih nevarnih škodljivih snovi ne sme presegati lokalnih potreb,
6. prepovedana je gradnja novih pokopališč,
7. javna kanalizacija mora biti izvedena vodotesno in speljana izven širšega varstvenega pasu. Prepovedana je gradnja ponikovalnic za odpadne vode. Dovoljena je gradnja vodotesnih prekatnih greznic brez pretoka v ponikovalnico, obstoječe pa se morajo ustrezno sanirati. Način odvoza odpadnih voda iz greznic, se določi s sanacijskim programom,
8. čistilne naprave za odpadne vode morajo biti locirane izven ožjega in širšega varstvenega pasu,
9. prepovedano je odlaganje odpadkov,
10. vsa obstoječa gnojišča je potrebno sanirati v skladu s strokovnimi navodili o urejanju gnojišč, kar je treba upoštevati tudi pri gradnji novih gnojišč.

Za vplivni varstveni pas, ki zajema prispevno območje vodnega vira, veljajo naslednje določbe:
1. gradnja novih stanovanjskih in gospodarskih objektov je dovoljena pod pogojem, da je urejeno odvajanje odplak in odpadnih voda v nepropustne prekatne greznice z rednim odvažanjem oziroma v kanalizacijsko omrežje, ki odvaja odpadne vode izven vplivnega pasu,
2. prepovedana je gradnja nove industrije in obrti oziroma tistih obratov, ki porabijo veliko naftnih derivatov in energetskih obratov na pogon z naftnimi derivati,
3. gozdarstvo in kmetijstvo sta dovoljeni dejavnosti z omejitvami določenimi v tem členu,
4. gradnja daljnovoda ni dovoljena,
5. dovoljen je lokalni promet z nevarnimi in škodljivimi snovmi oziroma naftnimi derivati. Za lokalni promet oziroma dovoz naftnih derivatov je omejena hitrost 40 km/h,
6. prepovedana je uporaba vseh sredstev za zaščito rastlin in zatiranje živalskih škodljivcev,
7. prepovedano je odlaganje odpadkov,
8. vsa obstoječa gnojišča je potrebno sanirati v skladu s strokovnimi navodili o urejanju gnojišč, kar je treba upoštevati tudi pri gradnji novih gnojišč.

Z denarno kaznijo od 5.000 do 60.000 SIT se kaznuje za prekršek pravna oseba in posameznik, ki stori prekršek v zvezi z samostojnim opravljanjem dejavnosti, če ravna v nasprotju:
– z določili 5. člena tega odloka,
– z določili 6. člena tega odloka,
– z določili 7. člena tega odloka,
– z določili 10. člena tega odloka.
Z denarno kaznijo od 500 do 15.000 SIT se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe za storjene prekrške iz tega člena.
Z denarno kaznijo od 500 do 15.000 SIT se kaznuje posameznik za storjene prekrške iz tega člena.

JP Komunala mora v roku enega leta po uveljavitvi tega odloka izdelati sanacijski program za izvedbo zaščite vodnih virov v skladu s tem odlokom in ga predložiti v potrditev Občiskemu svetu občine Šentjernej.

Obstoječe dejavnosti v varstvenih pasovih morajo njihovi izvajalci urediti po določilih tega odloka.
Lastniki oziroma upravljalci objektov in zemljišč morajo prilagoditi razmere zahtevam tega odloka, v ožjem varstvenem pasu v roku dveh let, v širšem varstvenem pasu v treh letih, v vplivnem varstvenem pasu pa v petih letih po uveljavitvi tega odloka.

Lastniki kmetijskih zemljišč v varstvenih pasovih, kjer se omejuje izkoriščanje zemljišč, so v skladu z določili odloka o davkih občanov Občine Novo mesto (Skupščinski Dolenjski list, št. 8/85) upravičeni do davčne olajšave oziroma do pravične odškodnine v skladu z zakonskimi predpisi.

Postopki za pridobitev lokacijskih dovoljenj v varstvenih območjih pasov, začeti pred sprejetjem tega odloka, se nadaljujejo pod pogoji sanitarne zaščite, ki jo zahteva režim pasu, v katerem se nahaja lokacija.

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljata sanitarna in vodnogospodarska inšpekcija Uprave inšpekcijskih služb Novo mesto.

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.